Štev 216 TRST, torek 3 avgusta 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAH — »edeljah in praznikih «b 5., «b ponedeljkih sb 9. zjtrtraj-posamične Štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 sto t.) ▼ mnogih tobakamah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-ttini, Dombergn itd. Zastarele Ster. po 5 »tč. (10 stol). 0«LA8t 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 at. mm, «*mrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov pa SO at. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aada^na vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-■aaaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratai oddelek nprava , Edin osti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko« V edinosti Jo moč I n NAROČNINA ZNAŠA xa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■areaaln* M D*4«l]«t:e izdanja „EDIHOSTI" stane : »l> —— lstsio K 5-20, pol l*t» 2 OO ■ Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank®- vana pisma se na sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo bata. UREDNIŠTVO: ulioa Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*4. - Natisnila tiskarna koosorcga lista „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 18. PoItao-hranUflKni račun SL 841 652. TELEFOM It 11-57. Brzojavne vesti, Cmr na Tirolske«*. DUNAJ 2. Določen je program za potovanje cesarjevo na Tirolsko. Cesar te poda tjakaj dne 38. t« m. Dne 31. t m. se zopet ▼rne v lil. Don Jaimo v Austriji. DUNAJ 2. Pretendent don Jaime se ne nahaja na španski meji, marveč na svojem gradu na Niže-Avstrijskem. Sestanek ruskega car ja i francoskim predsednikom. CHERBOURG 2. Po dinerju na jahti ,Standard' ta carska dvojica in predsednik Fal-hore« prisostvovala metanju nmetalnib ognje?, Potem se je predsednik priarčno poilofil od Cirja Nikolaja ter ae podal na jahto „Va rieič" CHERBOURG 2. Predsednik Fallieres ae je včeraj na jahti „Standard" udeležil dinerja, ki «ta g* priredila car in carica. CHERBOURG 2. Predsednik Fallierea je obiskal danea predpoludne tukajšnjo bolnišnico ter ae je ob 11 in pol uri vrnil v Pariz. Car obiiče Italijo in TnrSijo. PARIZ 2. Ruski minister za uaanje stvari je nekemu sodrudnika ,Echo de Pariš* potrdil, da obifiče car Nikolaj na jesen Italijo in Turčijo. Car se iz Knma odpelje direktno ▼ Italijo in se ob povratku ustavi v Carigradu. Ruska carska dvojica na Angleškem. SPITHEAD 2. Jahta „Standard* z rusko carsko rodbino je .opoludne dospela semkaj v spremstvu angleških in ruskih križarjev. PARIZ 2, „Journal" je priobčil izjave, ki jih je neki vodja španskih liberalcev podal nekemu toulonskemu novinarju. Prvi je med drugim trdil, da je miniaterski predsednik Maura javno izjavi), da je Francija postavila ipansko vlado pred grozno alternativo, ali naj sama začne policijsko operacijo proti prebivalcem Riia, ali naj pa dovoli, da sama Francga izvrši to operacijo t okolici Melile. Z vednostjo in pred očmi francoskih oblastmi ae je ▼ sadnjih dneh 6000 oboroženih Marokancev preko južnega Orana podalo v ozemlje Rifa. _ Grozote v Barceloni. «000 mrtvih 1 2500 ranjenih! V moške preoblečene nune I 38 samostanov zažganih 1 Begunci, ki so zbežali izlBarcelone, pripovedujejo naravnost strašne podrobnosti o strahotah, ki so se godile minoli teden v Barceloni. Mnogo nun je bežalo preoblečen3 za moike. Bilo je zažganih 38 cerkva in samostanov. Svete podobe ia relikvije so biie po-metane v o gen1. Med drugim je bilo zažgano tudi sirotifiče h dobremu pastirju. Sirote, mec katerimi je bilo mnogo težko ožganih, so bili sprejete od usmiljenih sosedov. Sam generalni kapetan sodi, da je okoli 1000 mrtvih in 2500 težko ranjenih. Bolnišnice so prenapol njene ranjencev. 300 aretiranih! V Barceloni je bilo vsega skup aretiranih preko 300 oseb. Bilo je mnogo njih ujetih puško v roki. Vsi ti bodo gotovo obsojeni na smrt. Karllstl proti revoluciji. — Revolucionarji premagani ? Glasilo karlistov „Lacha", ki je izšlo mi nolo nedeljo, ne odobrava sedanjega gibanja Omenjeni list priznava, da ao bili barcelonski revolucionarji premagani od vladnih Čet, ki so bile po tro j ene. Število mrtvih in ranjenih ni mogoče določiti. Zveza z Barcelono is vsdno pretrgana. Okolica Barcelone je ie vedno v rokah revolucionarjev, ki vedno ovirajo zvezo z me stom po cesti, kakor po železnici. Neki stroj ki je odšel iz Gerone proti Barcelone n-i poizvedovanje, je bil prisiljen, da se je vrnil čim je dospel do pcataje Ripalla. Oboroženi revolucionarji so grozili, da bodo streljali. Štrajk v Ajdovščini. ,Na- (S shoda N. D. O. minole nedelje rodnem domu".) Shod je otvoril predsednik N. D. O. dr, Josip M a n d i <5 kratkim nagovorom, katerem je označil uamea ihjau. Na to je prevsel predsedništvo odbornik N. D. O. Kr i ž m a n č i č ter podelil besedo dra Josipu Mandić, da poroča štrajku ▼ Ajdovščini in o doseženi- poravnavi. Dr, Mandić je izvajal bitstveno tako-Ie: Ta današnji shod ni nikak manifestacij dri shod — to ni nikak pregled naiih motf. Le sporočiti vam hočemo, kako je priilo do poravnave in zakaj je delavstvo vap-ejelo stavljene mu ponudbe. To sporočilo sm> vam dolžni, ker je ravno tržaško delav-stvo aktivno sodelovalo na tem štrajku. To je: z dejansko podporo. Teorija pozna več vrst štrajkov. Je itajkov z namenom, da delavstvo izsili kake koicesije: to s) agresivni štrajk i. Draga vrsta štraikov je, da se žnjimi pre preča kako nasilje, teptanje in da se s tem prepreči ve če zlo. To so defenzivni itrajki. Tretja Trst štrajkov je ona, ki jej e namen: splošna povzdiga delavčevega po mkaj pa spava dete, ki je je kruta smrt igrabila iz materinega naročja... umrlo je lobi 10 mesecev, kakor pripoveduje napis! Bi li bilo bolje, da mu zopet damo življenje, tli naj je pustimo dalje snivati večni san am, kjer ni trpljenja, kjer blagi mir obdaja ilažena telesa... Dragi, storiti hočem, kar {orečete..," „O, gospod doktor!" je vzdihnila neka tbega stara žena, „to je bil ljubljenček nas vieh... jaz sem stara mati! Bog je dete po-Hical k sebi... zgodi se njegova volja... on ▼>di vse najbolje... Mi imamo že zopet novo... Eog jemlje z eno roko in daja z drugo zipet... Toda ni dovolj mleka za dva... premogi smo... Vi že veste..." Tedaj je rekel zdravnik: „Dovolj za dmes! Jasno je, da vi mi nočete nikakor devoliti, da izvršim čudež. Morda mi pa do-vdite drugikrat, če ne da že obudim mrtve, di pa saj pomagam onim, ki se jim bliža snrt! Zdravstvujte !" S temi besedami jih je ostavit. (Z vrše tek) ložaja, protest proti sploSnim vladajočim raz* meram, proklamiranje načela, da tudi delavec je ob političnih vprašanjih neodvisen kakor sleherni drugi državljsn. To so socijalno-politični, ali na kratko: politični š t r a j k i ! V katero kategorijo spada ajdovski štrajk? Tu ni šlo za kako posamično koncesijo, ampak za zboljšanje položaja delavcev sploh, da as jim zagotovi svoboden socijalenin politični razvoj. To je bila bojna parola v tem štrajku. Delavstvo je bilo sito razmer, v katerih je živelo doslej. To so bile res vnebo-vpiječe razmere, ko so delodajalec in njegovi organi posezali celo v privatno in rodbinako življenje delavcev. S tem štrajkom so hoteli afirmirati: plačani smo, da delamo, sicer pa hočemo popolnoma svobodno živeti ! t Delavci v Ajdovščini so bilifv pravem pomenu besede pod kuratelo. Celo zaha-janje v gostilne jim je vodstvo prepovedovalo. In zakaj 1 Zato, ker je vodstvo računalo : če bo delavec trošil v gostilni reeimo 20 novčicev, bo zahteval od mene, da plačam jaz s povišanjem mezde. Ravnateljstvo se sicer ni sklicevalo na nikake predpise, ali onega, ki se ni pokoril prepovedi, je dajal ravnatelj šikanirati in preganjati. Tudi ude-ložbo na shodih je ravnateljstvo prepovedovalo delavcem. Ko je bi v Ajdovščini neki shod N. D. O., je ravnatelj tovarne kar razglasil, da bo oni, ki bi se udeležil shoda, odslovljen. In kakor že rečeno : organi ravnateljstva ao se utikali tudi v privatno in rodbinsko življenje. Niti toliko svobode ni užival ajdovski delavec, kolikor jo uživa zadnji kmet v Črnigori. Kakor je moral kmet v Bosni delati in mučiti se za spahijo, tako je moral delavec v Ajdovščini za tovarno — v tovarni in zunaj nje. Bilo je kakor v tistih temnih časih, ko je vladal — bič. Delavci so bili za ravnateljstvo „windische Hunde" in vihtelo je nad njim die Hundspeitsche. V resnici je bilo tako: tudi pretepati so začeli delavce in delavke — in celo take, ki so bile v blagoslovljenem atanju. (Tu je govornik navel več tako kričečih izgledov zlostavljanja, da so pretresali dvorano viharji ogorčenja). Slednjič se je vendar vzbudila užaljena vest ljudstva, prišel je do veljave človeški in delavski ponos in žnjim apoznanje, da proti takim razmeram je edino aredatvo — štrajk. Ravnatelj ajdovake predilnice Amann ima svojih 65 let. Zato je menda še vedno • svojimi naziranji v tistih temnih časih. Govori sicar tudi lepe frazaste besede, govori o krščanski ljubezni do delavcev. Toda resnična ljubezen se more kazati v dejanskih koncesijah in ne v praznih obljubah! In na čudno atališče ae je postavil ta ravnatelj Amann: on je poznal le delavca in ne — delavcev. Ko aem nekoč interveniral pri njem, da bi vsprejel deputacijo delavcev, je izjavil, da je pač pripravljen vsprejeti posamičnega delavca, ne pa skupine. Dalavec je stal kakor pred tri-bunalom, ko je tožil o svoji nevolji, je ravnatelj poklical proslulega Kovača, da ga informira. In Kovač je seveda dajal s pasjo ponižnostjo cdgovore, kakor mu jih je ravnatelj polagal na jezik. Tako ni mogel delavec Ajdovščini nikdar nič doseči in hodil je iz nesreče v nesrečo. Rtčeni Kovač in pa neki Gaoz sta bila največa nevolja za delavstvo. DelavBtvo naj molči in naj se ne gane sicer dobi — brco. To je bilo pravilo tema dvema možema. Na županstvu v Ajdovščini je bilo protekola-rično ugotovljenih 12 slučajev postopanja z delavci, kaznivih po zakonu. Take razmere so slednjič postale nev-zdržljive in moralo je počiti. Celo Culukafri bi linčali take zatiralce, kakor jih niti zgodovina prejšnjih čaaov ni prenašala. Za 12-urno nočno, oziroma 13-urno dnevno delo ao dobivali delavci ia delavke naravnost sramotna plnčila in — klofute, Ni čuda, da je tak suženj pozabil, da je — človek tudi on, da je postal apatičen, da mu je utiLn.la vest in zavest. Zato je morala N. D. O. začtti pravo delo misijonarjev. Delavstvo je bilo tako obu->ano, da sploh ni mislilo, da bi bila možna k moč in rešitev. Mi pa smo se zavzeli za njih, kakor je sploh naloga naša, da delamo za odrašitev vsega slovenskega delavstva. ! Pritisniti smo hoteli izmozgevalce ob zid in iripomoči delavstvu do svobode, kakor jo mora sleherni slovenski delavec uživati na slovenski zemlji ! (Zvrietek pride.) „Indlpendente" In slovanski boJKot. „Indipendente" posveča dve koloni obsegajoč članek v katerem polemizira proti slovanskim grožnjam bojkota proti Italijanom. ftran n EDINOST" št. 216 V Trstu, dne 3. avgusta 1909 „Ti Slovani, ki hočejo igrati vlogo levov, velikane in morje skupno, ki se vržejo ca pozorišče sveta s takim umetnim bliščem, ali se ne spominjajo, da so še-le včeraj ro-jeoi za civilizacijo ter postajajo nesramni, pozabljajoč, da, med tem ko mislijo, da so velike postave, so taki le radi umetne igre, ki je bila napravljena s pomočjo avstrijske vlade .. .Za Bebe niso nič, ker imajo le omejeno kulturo, nikako etiško silo, nikako drugo zmožnost, da bi se branili proti Italijan itvu, ki prodira v narav njih družine, drugače kakor z nožem". „A ti ljudje kriče, tulijo, kličejo in zbirajo čebe, Hrvate, celo Poljake in konečno toli bedne prebivalce Irkutska in Wladivo-stoka. Tako slabi se čutijo oni, Hrvato-Srbo-Slovenci (koliko milijonov I) proti samim 600.000 Italijanom Julijskih pokrajin, da tekajo po pomcč celo v nesrečno Sibirijo!* „A potem zahtevajo da se smatra za resno njihove grožnje o bojkotu, da se smatra za resno valovje slovanskega morja P Katerega za boga? Črnega morja?" Videli bi tedaj — v slučaju slovanskega bojkota namreč — vsi oni črevljarji, vsi oni peki, in mali trgovci ter obrtniki in vsi oni ljudje, ki so padli sem doli s svojih hribov, da bi se najedli v našem mesta, kaj bi značil bojkot proti njihovim pridelkom in izdelkom, ki se zamorejo nadomestiti z italijanskimi pridelki. Videle bi tedaj mlekarice, perice in krušarice, kmetje, vrtnarji in vinogradniki in gostilničarji, ki prihajajo z okolice in stanujejo v okolici, da bi provzročil italijanski bojkot njih pogin, ker bi Italijani zamogli vse ono, kar dobivajo danes iz okolice, dobivati jutri iz Farlanije in zapadne Istre. Altro che grožnje, ki se opirajo na Sibirijo!" In konečno pravi „Ind.a, da bi zadele Slovence v Trsta v slučaju bojkota iste posledice, kakor Nemce v Ljubljani, ki se morajo izseljevati lu * * * Mi bi gospodom Italijanom svet07ali, naj vendar že enkrat prenehajo s tem večnim deklamiranjem o kulturi, ki mora res vsakemu pametnemu človeku že presedati. Očitajo nam, da se branimo z nožem proti italijanstvu, ki sili v našo družino, to je naravnost nearamno, ko je vendar znano celemu svetu, da je ravno italijansko narodno orožje nož. Nož, stilet in revolver, to so glavni znaki italijanskega narodnega značaja! Banditstvo ni v nobeni deželi na svetu tako razvito, kakor v Italiji. Tam se je dokazalo ministrom in poslancem, da so državo ogoljufali in kradli denar iz državnih blagajn, a ministra, ki ja bil radi goljufije obsojen, so proslavljali kakor mučenika in ga volili kljubu dokazani goljufiji drž. poslancem. Dokazano je, da so v Italiji državni poslanci, uradniki, notarji, odvetniki, župani itd. člani roparske mafije. Dokazano je, da je Italija najbolj korumpirana dežela na svetu. Znano je, da so bili največji lopovi in morilci 19. stoletja Italijani, Caserio — morilec Carnota, je bil Italijan, Acciarito — morilec Umberta, je bil Italijan. Luccheni, morilec ces. Elizabete je bil Italijan! Z eno besedo rečeno, kjer se je zgodilo kako veliko hndodelstvo, je bil provzročitelj Italijan. Statistično pa je dokazano, da se izvrši v Italiji med vsemi državami na svetu največ umorov ln roparskih napadov! In taki ljudje, ki so izšli iz najbolj korumpiranoga naroda na svetu bodo, govorili nam o kulturi! pozneje — v soboto. Obsojenih je bilo 11 obtožencev na pet, oziroma Štiri in tri me-Vsi ostali so bili rešeni obtožbe. sece. General Kaulbars bolgarskim „Junakom". Povodom izleta bolgarskih „Junakov" i Odeso je imel glavni poveljnik odeiki, ge neral Kaulbars (ki je bil pred leti vojni minister v Bolgarski) navduien govor Sokolom iz katerega posnemamo sledeče stavke: „Želimo, da bi se vsi slovanski narodi razvijali v svoji rodni zemlji svobodno, kakor si sami želijo. Smer sokolskih društev utrja v meni vero, da vsi slovanski narodi, ko pride odločilni moment za obrambo slovanskih interesov, stopijo složno kakor en mož na bojišče za sveta prava slovanska. Sokolska društva goje čut vzajemnosti in slovanske edinosti. In kakor se Sokoli na vezbališču brez pretnje pokoravajo povelju, tako sem prepričan, da bodo tudi slovanski narodi znali zadostiti svoji dolžnosti in da se postavijo čelom proti skupnemu neprijatelju". Sicer pa priporočamo „Indipendentu" naj pazno prečita nedavno temu izišlo knjigo Pije-monteza Bartoli-ja, pod imenom: La religione degli italiani". Pisec je menda, kot pristen reguikol, dosti nepristranska priča! Tam najde „Indipen-dente" marsikako bridko resnico! Kar se torej kulture tiče, naj Italijani lepo pometajo pred svojim pragom ! Italijanska kultura je sicer res že zelo stara, a tudi — gnjila! * * * Poglejmo sedaj, kako je z gospodarskim razmerjem med nami in Italijani v Trstu ! Banke, ki delajo večinoma z italijanskim kapitalom so v Trstu le tri, a to Hobiliare, Popolare in Commerciale. Vse druge tržaške banke so nemške, izvzemši štirih slovanskih — Jadranska, Ljubljanska Kreditna, Cen* tralna češka in Živnostenska. Iz tega sledi, da je odvisna italijanska trgovina Trsta večim delom od nemškega kapitala. Italijani kot samostojen gospodarski faktor niti ne pridejo v pošte?. Zato oni o kake: bojkotu tudi sploh ne morejo niti misliti. Vse tozadevne njihove grožnje so slepi streli, katerih se ni treba bati. Sicer je pa to poglavje tako interesantno, da se na isto še povrnemo o prvi priliki. Za danes samo povemo Italijanom, da se njih groženj ni malo ne bojimo! — Hi smo pripravljeni na borbe- Samo začnite ( Podadmlralat v Zadru. V vojaških krogih se razpravlja vprašanje o ustanovitvi podamiralatskega urada v Zadru. _ Antimilftaristi v Češki. V soboto je bila v Pragi razglašena razio ba proti 46 členom narodno-sotijalne stranke, ki jih je državni pravdnik obtožil radi antimilitarističnega gibanja na Češki. — Razprava je končala že 20. minolega meseca, obtožba pa je bila izrečena še le enajst dni Porotniki. Ker se večkrat dogsja, da nas čitatelji poprašujejo, kdo je po zakonu klican k po* rotniški službi, podajemo tu dotične določbe zakona od dne 23. maja 1873 št. 121. drž. zakonika: § 1. K porotni S ki službi je poklicevati samo može, ki: 1. so dopolnili 30. leto svoje dobe; 2. znajo čitati in pisati; 3. imajo domovinsko pravico v kateri občini kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru; 4. vsaj že leto dni stanujejo v isti občini, kjer bivajo; 5. ki a) plačujejo neposrednega davka brez priklad, razen zakonitih izjemnih slučajev §. 14), najmanj 10 gold. na leto, ali pa ki so b) brez ozira na ta davek po svojem stanu odvetniki, beležniki (notarji), profesorji in učitelji visokih in srednjih šol, ali pa so na kakem tozemskem vseučilišči dobivali doktor-stvo. §. 2. Nesposoben ali n e z m o-žen biti porotnik, je: 1. komur za voljo kake slabosti na telesu ali na duhu ni možno izpolnjevati po-rotnikoTe dolžnosti: 2. kdor nima popolnega uživanja državljanskih pravic, izlasti tudi sodno preklican zapravljivec in oni, nad imetjem katerega je odprto konkurzno postopanje, dokler se ne dokonča, in če je trgovec, dokler ne dobi zopet sposobnosti za pravice, ki so imenovane v §. 246 konkurznega reda z dne 25. decembra 1868; 3. kdor se nahaja »v kazenski preiskavi, pod obtožbo ali v kazni. §. 3. Za porotnike se ne smejo klicati: 1. Dejansko služeči državni uradniki razen profesorjev in nčiteljev na visokih in srednjih šolah. 2. osebe stoječe armade, vojnega pomorstva ali deželne brambe, ki so * dejanski službi ali s čakarino na dopustu in v §. 1. št. 2 zakona o delokrogu vojnih sodišč z dne 20. maja 1869 (drž. zak. št 78) imenovane osebe vojne uprave; 3. duhovni zakonito priznanih cerkva ali verskih družeb; 4. učitelji ljudskih šol; 5. vsi taki, ki imajo delo pri pošti, železnici, brzojavu in paro-plovstvu. §. 4. Slobodni porotniške službe so: 1. oni, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vselej; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij, za čas zborovanja; 3. osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta 5as, ko so poklicane v vojaško službo; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako ;udi lekarničarji, ako uradni ali občinski načelnik za nje potrdi, da so v svojem poklicu neogibno potrebni za sledeče leto; 5. viak, kdor je zadostil prejetemu poklicu v eiem porotnem zasedanju kakor glavni alinamatni porotnik, do konca naslednjega koledarskega leta. _ Karakteristika denuncijanta Nastića. Hrvatski novinar Uzelac se je razgomr* jal s črnogorskim ministerskim predsednikom drom. Tomanovićezn o — N a s t i ć u. Dr. Tomanović se je izjavil tako-le o tej kronsM priči v „veleizdajniškem" procesu: „Da smo mi v Crnogori le približn) vedeli ali mogli vedeti, kakov stvor je ti ničevi Nastić, bi se bili sicer poslužili onega kar je on pričal pred sodiščem, ali pridržali bi ga bili v zaporu. Stijepo Kobasica, na katerega se je bi Nastić večkrat skliceval, piše o njem v „Z* stavi", da se mu je Nastić sicer nnljeval, ai ga je vedno odklanjal iz teh le razlogov: 1. Nastić je homoseksuvalen. lo je naravnost povedal več osebam absolviraii pravnik Simo Vujević iz Mostara ▼ zimi leti 1903, v kavarni „Korb* na Dunaju« Vujevč je aavel tudi dokaze, kraje in osebe. NastČ se ni nikdar opral od tega madeža. 2. Nastič je 1 o p o v. V dvornem gledi-lišču je vkral daljnogled. Razun tega je znano, da je bil radi tatvine izgnan iz bosanskega konvikta na Dunaju. 3. Ker jeupropastil neko polteno siroto — Srbkinjo na Dunaju. Iz mami j al je iz nje denar in jo prevail. Snemal je z nje zlato in je prodajal. 4. O Nastića se je dalje trdilo, daje defravdant in slepar. Ne mislim na tule takozvane »dijaške dolgove*. Imel je tidi umazano afero s bosanskim častnikom B., radi katere bi moral presedeti leta zapora. Kobasica pravi konečno: Dočim sem bil jaz z mesta za vedno izgnan iz Bosne, moj prijate^ P. Kočić pa iz Sarajeva, pa ni Nastića, ki je bil baje pod policijskim nadzorstvom« policija niti najmanje ovirala. _ Dnevne vesti. Ka] je provokacija? Z neko žardinijero sta se pripeljala ? nedeljo večer iz Bazovice tudi dva Italijana. — Eden je bil posebno glasen in je ostentativno prepeval italijanski. Neki Hrvat, ki je še-le malo časa v Trstu, je vprašal poleg njega sedečega Slovenca iro-niški: Ali je v Trstu navada, da[ se prepeva italijanski, ko se vrača od slovenske veselice? Dotični Si o venec je odvrnil: Ta dva, ki popevata sta Italijana. Italijanama ni nihče nič rekel in ona sta tudi prenehala peti. Nekaj časa pozneje so začeli peti Slovenci. Peli so par znanih narodnih, a potem neko poznato italijansko poulično. Italijana sta ves čas molčala. Notabene, molčala tudi takrat, ko je slovenska družba pela italijanski. Prepevati takrat, ? ko se gre od slovenske veselice, italijanski, sicer ni ravno poseben dokaz narodne zavednosti, no, naj bo tudi to v slavo in čast italijanske kulture. Čim se je žardinijera približala mestu, je začela slovenska družba zopet peti neko narodno pesmico. Tedaj pa je upadel že omenjeni Italijan s svojim glasom med slovensko petje z neko italijansko pesmijo. Pa mislite li, da je kak navzoč Slovenec najmanje reagiral? Ne-Ie, da so takoj prenehali, obrnili so takoj na ono italijansko, s katero je upadel Italijan med slovensko petje in pomagali Italijanu! Čim se je žardinijera ustavila pred „Nar. domomu je nek Slovenec, ki sicer ni bil med „pevci", v katerem je pa kar kipela jeza, opozoril Italijana, naj nikdar več ne provocira na tak način v slovenski družbi, ker bi mu se utegnilo pripetiti kaj neprijetnega. A tu se je zgodila neverjetnost, da je neki slovenski gospod, ki pripada očevidno inteligentnim slojem, vzel Italijana v obrambo, češ, da ta ni pel nikake izzivajoče pesmi! Nekateri naii Slovenci imajo res čudne pojme o narodni časti in ponosu 1 Že n a j-navadneji takt bi moral reči, da ne gre, da bi se upadlo med slovensko petje z italijansko pesmijo! Naj bi poskusil en Slovenec v italijanski družbi, ki bi se vračala od italijanske narodne slavno s t i ter prepevala italijanske pesmi, kaj sličnega, da bi namreč upadel med italijansko petje s slovensko pesmijo, videli bi, luko bi mu Italijani premleli kosti! Zato se moramo •ploh čuditi, da vladajo še celo med slovensko inteligenco tako čudni pojmi o — taktu! Iz državne policijske službe. Provizo-rični policijki komisar dr. Stanko T r n o v e c Ljubljani je imenovan definitivnim policijskim komisarjem. Imenovanji v finančni službi. Imenovana sta v področju tržaškega finanč. ravnateljstva : Finančni tajnik Valentin M a r u š i č višim nadzornikom finančne straže drugega razreda, finančni komisar dr. Fran D o r č i ć pa finančnim tajnikom. Imenovanje v poštni službi. — Poštnimi kontrolorji so imenovani: poštni nadoficijali Fran Letiš. Josip Hvala, Mihael Kuščer, Leopold Wisjan, Adolf Korscbner, Benedikt Sauli ter Ahil Pelican za Trst; nadalje poštni oficijali Rudolf Arming, Oskar Ursohitz, Pavel Pogatschnigg, Dominik Brencich, Viktor Weber in Fran Pagnacco za Trst, Ivan Sirnik za Ljubljano, Viljem Hahn pl. Hahnenbeck za Pulj. K slavnosti „Upe* v Bazovici. Od državnega poslanca dra. Rybača je došla na pevsko društvo „Lipa" iz Rogaške Slatine sledeča brzojavka: „Iz zelene Štajerske Vam kličem : Naprej pod našo zastavo 1* Dr. Otokar R y b a r. Gospića Frančiška Ražem je spregovrila ob pripenjanju traku, katerega so podarile za zastavo bazoviška dekleta, sledeči krasni kitici: Zastava naša, zdaj si razvita, Ob tebi vije beli trak, Ki so pripela ti ga dekleta, D o moro d st t a tvojega znak ! Ponosno razvij zdaj svoja krila. Vihra naj ti kot peroti trak, Naj pesem zdaj se tvoja mila, Kot orel prosto dviga v zrak i Javni napisi v okolici. — V Bazovici je ob uhodu v vas nemfiko-italij&nika tabla. O javnih napisih ima odločati občina, torej v tem slučaju mestni magistrat Mislimo da nam bi težko pojasnili na magistratu, kak namen naj bi imel v Bazovici — a to še na prvem mestu — nemški napis. K večjemu to, da so Nemci tudi v Primorju „herrnrolk", Italijani državljani druge vrste, a Slovenci »misera plebs", ki ne pridejo niti v poštev. Bržkone bo tudi drugje po okolici le kak tak škandal. Italijani nam v teoriji pripoznavajo v okolici pravico do eksistence, a da bi izvajali iz tega svoje posledice, ter daii okolici tudi dejanski slovensko lice, v kolikor je to od njih odvisno, jim seveda ne pade v glavo. Kakor rečeno, v teoriji nam še pripoznavajo pravico do eksistence v okolici, a v praksi nas bi najraje pognali kam notri v centralno Sibirijo. Vendar če že gospodje na magistratu mislijo, da bi jih vzel zlodej, ako bi napravili slov. napise, naj odstranijo vsaj nemške ! Priporočamo zadevo o javnih napisih v okolici našim deželnim poslancem, posebno pa našima bodočima zastopnikoma v delegaciji. Pozdrav ajdovskih delavcev tržaškim tovarišem. Delavci ajdovske podružnice N. D. O. so imeli včeraj shod, s katerega so poslali N. D. O. v Trst sledečo brzojavko : Na današnjem shodu zbrani tovariši ajdovske podružnice pošiljajo naj-prisrčnejo zahvalo svojim tržaškim tovarišem, ter kličejo ; Slava vam !, Odbor. Prejeli smo: Uglednemu uredništvu lista „Edinost* T u Na podlagi § 19 tiskovnega zakona se Va> naproša, da priobčite sledeči popravek z ozirom na Članek „Policijski funkcijoner sporazumljen s svedrovci" prijavljen dne 31. julija 1909 v Štev. 213 Vašega cenjenega lista. Ni res, da je pogovor z Lun je viče m trajal eno uro, da je agent Witicher pri zaprtih vratih slišal, da mi je Lunjevič pretil, temveč res je, da je trajal omenjeni pogovor le nekoliko minut in da agent Witicher ni mogel slišati Lunjeviča, ker ga je čakal na cesti. Popolnoma krivo in izmišljeno je, da sem bil jaz sporazumljen z Lunjevičem in drugimi sve* drovci in da tem jaz preskrboval petrebno orodje za ulome. Ni re«, da je vsled poročila policijskega agenta Witscherja napram svojim predpostavljenim razkrilo tajno zrezo med menoj'in svedrovci, kakor tudi ni res, da redarstveni ravnatelj Manusii ni hotel škandala ter pustil, da je vse skupaj zaspalo, temveč res je, da so uradne poizvedbe dognale, da so proti meni naperjena snmničenja popolnoma kriva, in res jo tudi, da je redarstveno ravnateljstvo odstopilo omenjeno ovadbo državnemu pravd-ništvu v daljno postopanj*. Ni res, da je neki podrzetnik voz, ki ;e zapustil udovo in tri otroke, zapustil premoženje v vrednosti 60—70.000 kron, da sem jaz kot varuh to premoženje tako izborno oskrboval, da se je v kratkem za več tisočakov pomanjšalo, in da me je prejšnji redarstveni ravnatelj Busich radi tega poslal v Pulo, kjer sem ostal 8 mesecev. Res je, da sem pred 15 leti bil sovarnh Štirih mladoletnih otrok udove Regine Bembic, da isti niso nikdar posedovali tako premoženje, in res je pa, da je udova Regina Bembic posedovala vozove in konje, kateri so bili sekvestirani od trgovca z lesom Petric in da je le z mojo denarno pripomočjo bilo rešeno omenjeno pre* možen je. Res je, da sem se iz osebnih ozirov odrekel omenjenemu varuštvu, kakor tudi res je, da nisem bil jaz kazenskim potom prestavljen v Pulj, kjer sem ostal 18 mesecev, temveč le radi tega, ker se je pri tamošnjem pol. ko-misarijatu ustanovilo novo pisarniško mesto. Ni res, da sem jaz sprejemal darove od sumljivih oseb, kakor tudi ni res, da bi kedaj na popolnoma nepojasen način izginilo iz sobe, kjer sem jaz uradoval, 300 rubljev nekateremu Rusu, ki je bil aretiran. Trst, dne 2. augusta 1909. Rajmund P a s q u a 1 i c. kr. pol, očcijal in voditelj redar, ekip osi ture drž, žel. „Popravek" g. Stransiaka. — Dne 1. avgusta (torej celih 10 dni po obelodanjenju notice, katere se tiče ta popravek) je objavil g. Stransiak v „Edinosti"* nekak popravek, katerega je uredništvo le iz uljudnosti vspre-jelo, ker ta popravek 1) ne odgovarja določilom zakona in 2) dementuje reči, k a t e r ih mi nismo pisali. „Javno poznana gospa" nam pošilja v odgovor na njegove točke sledeče : 1) G, Stransiak res ni ravnal nevljudno z „neko slovensko gospo*, kar on dem9ntnje, ampak ravnal je tako, kakor ne ravna olikana in civilizirana oseba. 2) G, Stransiak ni grozil, da gospo, ki je nastopila v obrambo prre, vrže iz trgovine, kar on dementuje, marveč zažugal jej je, da jo udari z lesenim merilom, česar on ne dementuje. 3) Potrjujem, da g. Stransiak ni reke : „Proklete živali I", ampak rekel je, kakor uu prej pisali, in česar on ne dementuje : „Ti ljudje, vidite, so prave živali". 4) Mene malo briga, je-li g. Stranski* italijanofil, ali se poslužaje svojega podjetja v politične svrhe ali ne ; konštatiram le, da je slučaj, ki sem ga opisala p o p o 1-noma resničen, vkljub raznim demen-tom, ki opisanih faktov ne dementirajo, in vkljub gospodom, ki hočejo Stransiakove trditve v teh dementih podpirati. 5) G. Stransiaku pa končno povem, naj bo trdno prepričan, da me niio vodili pu tem koraku „drugi razlog «, To insinuacijo odločno odvračam na tem mestu. SI. uredništvo lahko potrdi, da jaz imena dotične trgovine niti dobro nisem poznala ter da sem navela čisto drugačno ime. To je gotovo naj- V Trstu, d ae 3. avgusta 1909 »EDINOSTc fit. 216 Stran III boljii dokaz, da me niso vodili osebni razlogi, na katere menda namiguje g. Stransiak. (Podpis) Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu bo imelo torej t nedeljo dine 8. t. m. 20-letnico svojega obstanka. Častno predsedoištvo je vsprejel gospod Ivan Marija Bole, posestnik v Bojanu, ki je tudi u stanovnik društva. Slavje se ne bo vršilo v kakem velikem štilu; vseeno pa je soditi po pripravah ve-■eli&nega odseka, da bo v nedeljo pomemben dan za vse zavedne Bojančane. Vspored ilavnosti se objavi v jutršnii „Edinosti". Tržaška mala kronika. 0 sobotni nesreči v luki. Kakor smo na kratko poročali je v noči od sobote na nedeljo moStvo L!oydove parne barkase Štev. 4 zapazilo v luki ponesrečeno barčico, plavajočo z podpalubjem navzgor, katerega se je obupno oprijemal neki mladenič. Posrečilo se je potem istega spraviti na krov barkase. Rešenec, neki težak, imenom Anton Grustin, je povedal, da je z dvema prijateljema, težakom oljne tvrdke Eisenstad-ter & Co., Lovretom Bizjak, in težakom Franom Buda na čolnu, zgrajenem od poslednjega, napravil izlet po morju. Po silnem vetru razburkani valovi so napolnili čoln z vodo in čoln se je prebrnil. Bizjak in Buda sta pred njegovimi očmi izginila v valovje in utonila. On se je oprijel pođpalubja prebrnjenega Čolna in tam ostal v smrtnem strahu, dokler ga niso popolnoma upehanega rešili. SaHomor starca. Včeraj popoludne se je na nekem travniku blizu državnega kolodvora na Opčinah obesil Jakob Ključar, star 65 let. Truplo so prenesli v mrtvašnico na openskem pokopališču. Vzrok samomora neznan. — PredBinočnjem se je poštna odpravi-teljica pri Sv. Sabi, 42 letna Ana Rzehak, ubila s strelom iz revolverja v desno sence. Zdi se, da treba iskati vzroka v srčnih bolečinah. "t. Poskus samomora, V gostilni Zorko na Opčinah se je včeraj popoludne ustrelil v glavo neki H. Baiz. star 23 let iz Barkovelj. Ranjenca so prenesli v tržaško bolnišnico, a utegne ozdraviti v 14 dneh. Vzrok neka nalezljiva bolezen. Tatovi v starem mestu. Ko je Dragomir Malovič šel p red sinoćnje m po ul. Grosada, mu je neki nzmovič strgal s telovnika verižico z uro vred. Redar je tekel za njim, ga dohitel in aretiral ter rešil vkradeno blago. V nfžavi. Na Reki je bil predvčerajšnjem aretiran čevljar Ivan Stanzer, star 48 let, iz Maribora, ki je v eden tamošnjih lupanarjev spremljal neko 20-letao deklico, ki je bila že prej v Trstu v neki slaboglasni hiši. — Isti Stanzer je pred dvema mesecema ovadil tuk. policiji, kako je brat dekle nekega Luzzatto v ul. Lazzaretto vecchio na stopnicah posilil njegovo — Stanzerjevo — dvanajstletno hčerko. Zdi se pa, da je omenjeni Stancer poilai deklico v neki lupaaar v ul. S Filippo, seve v sporazumljenju z dotično sorodnico. — Policija preiskuje v tej umazani zadevi. Ko je spal, pravično spanje... Kovač Hudoif Visintin je predsinočnjem — ne vprašajte zakaj 1 — mirno zaspal na neki klopi Aqaedotts. Neznan lopov ga je med tem olajšal za srebrno vežir:co v vrednosti 40 K. Koledar in vreme. — Danes: Alfonz Sk. — Jutri: Naid. sv. Štet. — Temperatura včeraj cb 2. uri pop. 31°,— Cels. Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: — Lepo, večinoma jasno. Zmerni vetrovi. — Vroče. Tendenca za nevihte. Društvene vesti. Kolesarji 1 Podpisano predsedništvo vabi vse gg. odbornike in člane, ki so bili izvoljeni v ožji odsek za prireditev velike cestne dirke za „Jugoslovansko prvenstvo", da se gotovo udeležijo seje. ki bo nocoj ob 9.30 v kavarni „Minerva". Kolesarski „zdravo" 1 Predsedništvo trž. kol. dr. „Balkan". Velika slavnost dvajsetletnice obstanka pevskega društva „Velesila" v Škednjn se bo vršila v nedeljo dne 29. t. m. Najuljudneje so vabljena vsa bratska in pevska društva, da nam prijavijo ime pesmi in skladatelja najdalje do 14. t. m., da nam bo možno pravočasno sestaviti program. Do danes so se nam prijavila bratsko društvo „Slava" od sv. M. M. Spod. in Čitalnica od sv. Jakoba v Trstu. Pozivljemo tudi druga društva, da slede temu izgledu. In to: radi neizmerne važnosti škedenjske postajanke, radi zaslug ki si jih je društvo .Velesila" steklo v okrepljenje te postajanke naše, radi krasne in pripravne lege tega lepega kraja v naši okolici in so-sebno radi ugodnih prometnih zvez izlasti z mestom in spodnjo okolico v bližajo Istro po suhem in po morju, in slednjič zsto, ker bo to za letešnjo leto zadnji veči sestanek aaših društev. _ Darovi. — Za podr. dr. sv. C. in M. v Skednju seje na zabavi pevskega društva „Velesila" v Skednju v prostorih obrtnijskega in konanm nega društva nabralo 20 K. Gospodarski vestnik. Sestavlja Plutus. Turčiji. Za delež novega {turškega posojila, kar ga je odpadlo na Anglijo, se je oglasilo štirikrat preveč kompetentov. Smatrati moremo to kakor znamenje, da angleški financijelni svet, ki stoji ▼ intimni zvezi s svojo .vlado, veruje v ko nsolid iranje sedanjega režima n a T urš kem. Vlada se je odločila načeloma, da organizacijo finančne službe, ki jo je prvotno nameravala samo za Makedonijo, raztegne na vso države. Znano je, da je bilo ravno to vprašanje eno najbolj perečih gospodarskih vprašanj na Turškem. Ker potrebuje vlada mnogo denarnih sredstev, s katerimi namerava reorganizirati vso npravo, se je obrnila do merodajnih zapadnih držav, če jej dovolijo zvišati carino na uvoz v Turčijo od 11 na 15%, kar so jej velevlasti dovolile. Neka angleška družba se poteguje za monopol žveplenk v vsej državi. — Turški državni svet proučuje sedaj to prošnjo za koncesijo in skoro je pričakovati, da dobe Angleži tak privilegij, posebno, ker si prizadevajo Turki na vse načine, da bi uvedli angleške trgovce in industrijce, ker vedo, da za angleškimi produkti stoji tudi — angleška politika. Istočssno, kakor razpisuje vlada koncesijo za telefone v Carigradu in provinci, se je osnovalo v tem mestu društvo turških kapitalistov z osnovno glavnico 45.000 turških funtov, katero društvo hoče uvesti v Carigradu avtomobilne omnibuse. Tudi v Hedžas nameravajo uvesti avtomobilne vozne proge. Avtomobil je danes eno jnajimenitnejih prometnih sredstev in če jih uvedejo sedaj celo na Turškem, je tembolj pričakovati, da se jih bodo posluževali pri nas v obilne j i meri nego doslej. — _ Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu juliju 1909 je 189 strank vložilo 77.347*73 K. 150 strank je vzdignilo 37.850*49 K. 3 strankam izplačalo se je hipot, posojil 2450 K. Stanje hranilnih vlog 1,832.233*96 K. Stanje hipotečnih posojil 1,270.455'91 K. Denarni promet 203.360*86 K. Književnost in umetnost Smetane „Prodana nevesta". V nedeljo se zopet otvori po kratkih počitnicah praško narodno gledališče ▼ svečano predstavo „Prodane neveste«. — To bo 500a predstava te krasne narodne opere češke. Vesti iz GoriSke. x Deželni zavod za vzajemno zavarovanje goveje Živine na Goriškem se prav dobro razvija. Doslej je ustanoviljenih 61 podružnic, ki štejejo skupno 3200 členov in 9450 glav zavarovane goveje živine za skupni znezek 2,200.800 K. Zsvod je doslej izplačal odškodnino v 91 slnčajih nezgod ■ skupnim zneskom 19.000 K. Te številke so najbolji dokaz, da je pričelo ljudstvo spoznavati in ceniti ugodnosti dobrote te stroke zavarovanja. Nekdaj, ko še ni bilo zavarovalnic, je ubcgi kmet v slučaju pogina živine ostal brez živine in brez denarja. Kdor pa ima danes zavarovano svojo živino, dobiva v slučaju nezgode toliko od- Zahvala. Podpisani izrekamo najsrčnejo zahvalo vsem onim, ki so nam skazali na kateri-sibodi način svoje sožalje na prerani izgubi nepozabne nam MUice Boltar-Valentič. Posebna zahvala veljaj vsem onim, ki so nam bili na strani in v pomoć že za Časa dolge bolezni pokojnice, vsem daljnim in bližjim udeležencem pogreba, posebno častno zastopanemu uredništvu in učiteljstvu, vsem darovalcem dragocenih vencev, tako posameznikom kakor društvom ter onim, ki so naklonili darove v blagodelne namene pokojnici v spomin, dalje slav. pevskemu društvu „Zvon" na Opčinah za ganljivo petje in gosp. Šolskemu vo^ji in dežel, poslancu St. Ferlugi za sočutno slovo ob odprtem TRST - GOBICA, 2. avgusta 1909. Družini Boltar-Valentič. P. S. Maša zadušnica bo 5. t. m. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi na Opčinah. Zasebni dekliški licej trgovski kurz, gospodinjska ljudska šola Šolski sester v Trstu Izborna lega, krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje: električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francosko, angleško, italijansko in kurza za slovenščino in hrvaščino. Letna penzija 600 K ; šolnina: za Hcej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. — S prihodnjim Šolskim letom se otvorijo prvi 4 licejalni razredi. ¥ Na zahtevo se dopošljejo prospekti. Na zahtevo se dopošljejo prospekti. Q xxxxxxxxy Zdravnik In ranocelnik Dr. Dinko Cecilnzić specijalist za olpoftke bolezni v alici Stadion 6, I. o. Telefon 18, IV (gledal Feoioe). ter ordinira od a. do 3. ure popoludne. SgeUuonsko Kons. dntftoo - (Narodni dom) - razpisuje i:: mesto krčmarja Ponudbe naj se naslovijo na odbor do 15. avgusta 1909. — Za pojasnila obrniti se Je na društvenega tajnika H. SCHMIDT-a Sv. Ivan. Odbor. Cement - Portland ■ „SALONA" ■ Družbe „SPALATO" Anonimno deln. drnStvo eementa Portland SALONA. letni prolzoodl: 10.000 uason. IZKLJUČNI ZASTOPNIK Leoni Fniier, Trst :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 Mnenje g. prof. Dr.a F. Mčihlig-a zdravnika v Carigrada. --• ♦ •-- Gosp. J. SERRAVALLO TrsU ^eleznaio JCina-Vino Serravallo je jako zanesljivo in uspešno krepil no zdravilo. JCot tako naj se toplo priporoča malokrvnim in rekonvalescentonj. Carigrad> 29. novembra 190j. Dr. f. Jtfiihlig. jtficheleZeppar, Trst, nI. S* Giovanni 6 in 12 __TELEFON štev. 11-85. s pođrnžnlcB v Zadrg Zaloga MjoliCnlH Deci h Milo? ffiH1 lastnega izdelka. Edino zastopstvo tovai. majoličnih peči: Cal I Mayer's Sobne, Blansko Hzbera plošč za stene kakor tud i za štedilnike. f Majolif. peči Izdelane za trajen ogenj, uporabljivo tudi na plin. Zagrebška tovarna, tvrake Henrik Francka sinov, v vsakem o*™ novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših si rovi n. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. J *L Sac« V. T 11 K, 5:9 L V. Tovarniflka zaaaoka. Stran IV „EDINOST" št. 216 V Trstn, dne 3. avgtista 1909 Ikodnine. da si nakupi brez težave zopet c rogo. Zato je ta naprava eminentne ga go »podartkega pomena ca nafte kmetovalce in žm'norejee. I? me d 61 dotlej vstanovijemh po* družni c leži večina v slovenskem delu de-iele; zato pa ne bo odveč, če nakratko po iasnimo posamezna določila tega savoda. Sploine upravne itroike prenaša dežela sama. Da te stroški omeji na čim manjšo mero, postavil je deželni odbor za predsednika temu zavodu deželnega svetovalca ; knjigovodstvena in blagajniška opravila pa je poveril dei. knjigovodji, katera oba poslujeta breipiafino. Le za pisarniška opravila je nastavljenih par pomožnih moči j. Ud zavoda postane lahko vsak lastnik goveje živine. Pristopi lahko ob vsakem času, izstop pa mora naznaniti pred 15« septembrom. Podružnice so krajne in okrajne. Krajna podružnica se zamore ustanoviti povsod tam, kjer «e zglasi vsaj SO členov, ki zavarujejo vsaj 60 glav živine. Več krajnih podružnic skupaj tvori okrajno podružnico. Vsaka po-t rožnica se sama upravlja. Izbere si predsed-iištvo in cenilce. Kar ti cenilci cenijo, tvori podlago za odmerjanje odškodnine. Zavaruje te s tem, da se priglasi predsedniku podružnice ter navede vrednost zavarovane živine. Od zavarovanja je izključena živina, ki ni še stara 4 mesece in pa taka, ki je stara nad 12 let, potem taka, ki je bolna, okuiena itd. Štiri tedne potem, ko je bilo predlagano zavarovanje vsprejeto, treba plačati prvo zavarovalnico, ki se jo potem plačuje po dvakrat ca leto, t. j. meseca aprila in oktobra vsa* kega leta, in sicor f se plačuje po pol postotka od| zavarovane svote. Premije se plačujejo predsedniku krajne podružnice. — Vsak zavarovanec je dolžan takoj naznaniti predsedniku, če je živina obolela ali se poškodovala. Poškodovano živinče se ime zaklati le sporazumno s predsednikom. Na podlagi cenitve se izplača zavarovancu odškodnino, ki jdoteza v vsem skupaj skoro 92 odstotkov od cenitve. Zavod razpoiilja na zahtevo brer-pUčno pratite. Sedež zavoda je pri dež. odboru na stolnem trgu? Dandanes živimo v dobi zavarovanja« Ljudje zavarujejo svoje in svojcev življenje, poslopja in pohištvo, zavarujejo seno in slamo. Koliko bolj važno je zavarovati svojo govejo živino, ki predstavlja lep kapital, teg* menda ni treba raslsgati še posebej. Z malimi poluletnimi plačili kmetovalec zavaruje svojo živino in je brez skrbi; v slučaju nesreče ne trpi razmeroma nikake gmotne škode. Koliko je pa posestnikov ki bi ne imeli savarovaoega poslopja?! Menda ai dandanes nobenega! Tako bi ne smelo biti tudi nobenega, ki bi ne imel zavarovana svoje goveje živine! x Trtam, ki so poškodovane po toči, ne moremo mnogo pomagati. Vendar skrbimo pred vsem za pravočasno škropljenje. Potol-čene trte poženejo mnogo novfga listja, in to moramo čuvati, da ga peronospora ne uniči. S tem dosežemo vsaj za prihodnje leto več aaroda, x Vojašnica za konjenico na Mirenski cesti v Gorici je dovršena in se izroči 1. septembra vojaškemu erarju. Vesti iz Istre. Za ljudsko knjižnico v Boljancu in Dolini. Prejeli smo : Naš borni nsrod, obdan z enolično vsakdanjostjo, v večnem boju za vsakdanji kruh, je kuiturelno zaostal za drngimi narodi. A temu ae ni čuditi. Število njenih voditeljev je bilo vedno majhno, še menite pa šte-> vilo tistih, ki so ga res umeli, zoali se prila-godjati njegovemu duševnemu obzoru in s tem sorazmerno delovati zanj. Zaostal je gospodarsko in vsled tega tudi duševno. Naš narod je neekonomičen, ker ne zna dobro uporabljati svojih telesnih in slučajnih denarnih moči; ne zaa jih uporabiti in zato je navezan na razna pcdjetja ptujcev: Njih suženj je! Ne smemo dopustiti, — da gre tako dalje 1 Ako se hočemo prištevati zavednim Slovencem, vrednim sinom svojega naroda, raz-širjajmo njegovo duševno obzorje, prizadevajmo si, da zboljšamo njegove ekonomične razmere in izobrazimo ga gospodarsko. Poprimimo se s trdno voljo vsake naprave, ki de.uje v tem smislu, dokler ne bo prekasno ! V korist slovenskega naroda nameravajo ubt«EOviti tudi pevski-bralni društvi „Prešeren- v Boljuncu in „Vodnik" v Dolini v zvezi • podružnico „Narodne delavske organiza-ci e" javni ljudski knjižnici v Boljuncu in Di- lici. ^ ...... Zal pa, da nimajo za to še dovoljnih btedster. Po neprestanem agitiranju se je nabralo komaj nekaj knjig in par kron denarja. Obraćamo se še enkrat na radodarno slovensko javnost, upajoč, da nam pomaga. Vssin tudi najmanjši dar, knjige m denar, h - a ežno vsprejema : „Odsek za ljudski anjižnici v Dolini pn Trstu*. Vsi slovenski listi se naprošajo, da ta aptl ponatisnejo. Dolina-Boljunec, dne 31. jul. 1900. Ljudska knjižnica Dolina Bolj u nec Istra. A. Sancin Pangerc Venturini Realna gimnazija v Voloskem Iz Volo-iktga cam poročajo, da se v polovici sep* teobbra otvori tam pivi razied hrvatske realne gimnazije. Ta zavod otvarja občina, ker država misli v Istri samo na svoje nemške koloniste. MALI OGLASI w s« rsCsmaJo po S stot. besedo; mastno mr tiskane besede se rabina]« enkrat vet f^ flaftnanjša pristojbina stane 40 stoti nk. IM ——— Plala se takoj. —- Oglase, poslana, osmrtnic*, zahvalo, mals e§lase I« v obče fcakorinokoli vrati oalnatv sprejmr „loeeratnl oddelek" v nIM tUrale Galattl it 18 (Narodni dom) p*madstrapj«, lovo. Urad Jo odprt od 8. zjutraj do ft/M« od 8. do a popoludao. Fo aoćl se voprol— « * TIskarni Edinost1. Ilo nundai hiša v okolici z 100 kloft. vrta, Ha pruu«q katera bi imela čistega dobička, pripravna za vsako obrt na občinski cesti. Gena 9000 K. Naslov pove Ins. odd. Ed. 1348 Barli culi tu A Pr°da sena Repentabrn prav naui Odliv U dober glasovir po niski ceni. 1347 Gostilna „Al Ginnasio" ima pijače in jedila prve vrate. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obiak H. K o a i č. 1237 Pravi nanoški sir uljudno priporoča podružnica: Franc Skapin, centralna tvrdka v Trstn, ulica av. Katerine štev. 10. Telefon 970. 1320 P|»acton domač slivovem vdobi se v večjih in rriOaUII m&njčih množinah pri An t. F a t u r, Prem, Notranjako. Cena po dogovoru. 1300 fil JVlillo vatz mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 InvTšujo vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tudi nikelovanja, DRAGOTIN STRUKEL prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije iz usnja, potne torbe Ovratnice, delti in palice. SpeoJj&llteta: Potrebščine hrlbolazoe. za KAVA IN SUHO SADJE :-: po vaakovratnih cenah. — Vsake kakovosti. — Na> večja točnost. Razpošilja DAVIDE VERSOLATTT, Trii — 1 — tudi po&tne zavoje silos Barriers vsoofals 4. Slovenci in Slovani Kadar kupujete pri tvrdksh katere oglaSajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas v našem listu, ker fako bodo znale dotiCne tvrd k e, da pri-naiajo oglasi, ki jih uvr&ajo v Edinosti, dobitak, in radi tega bodo uvrStalesvoje oglase tudi v bodo?« v našem listu. Za to bodete bolje postrežem, zraven tega pa pomagate s tem ma-: : terljalno listu „Edinost" :: Hočete prepričati ? obiščite velika skladišča Marije *d Salarini ol. Posto Nuovb Alla citta di Londra Pooto della Fabra 2 (vogal Torrente) Velik izbor Izgotovljenih oblek ta moške in dečki kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kofuhi ti rarnih paleto to v. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski Ioden. Nepremočljtvi plaSČi (pristni angleški). Bpeoljallteta: blago tu- in inozemskik tovarn. Lzgo t ovijajo Be obleke po meri po najnovejli modi, točno, solidno in elegantno po nizkih oenah G. M Mii k Cd. Nova in bogata zaloga vsakovrstnega POHIŠTVA Spalno in jodilno sobe na iaboro. Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št. I Telefon St 71 Romano IV K Zaloga steklenih šip * X F. Hormann, Trst k . n X * X tlL Caierms št. 17 Kristali, zrcala, stekleni ventilatorji, okvirji sa slike, posode xa ribe, ateklene in bakrene črke vezanja v medi in svincu, artistična delavBtekla. Sprejme vsakovrstne poprave in naročila za hiše pre-— noČi&Ča, verande itd. Itd. — XXXXXXXXXXXK s Odprlo se je novo veliko skladišče POHIŠTVA r\ in tapetarij Paolo Gastwirth v ulici Stadion št 6, Tel. 22-85 z veliko izbero popolnih Bob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za Btanovanja. —: — Zadnje novosti te stroke. Zamore Bi vBakdo ogledati, ne da je primoran kupiti. PRODAJALNICA. ŠVICARSKIH 1 JOSIP OPPENHEIM Umetni zobje Plomblrsusja zobov. Izdiranje zobov brai ■ ■ vsake bolečine w zobozdravnilkem kabineta Dr. 3. Čermak in g. £usche^ TRiST ■Hm Mte Cturn «•». 13, II. mM. *| urar In IzdaJovatelj časomerjev | Zrst, Corso štev. 5 ;(blizu knjigarne Vram) BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovlnastih ur. Stenske are z modernim zvonile m. PRSTANI, UHANI, VERIŽICE Itd. po'zmernlh oenah. PopraTUanjB se izrrži po Doc. cenah in z garancijo H. F. TORCELLOI TRST, via Chiozza štev. 18. Popravljanja gum, črevf specijelno vuka-nizovanje, prodaja in zaloga DUNLOP-ov. Avtorizovana prodajalnica koles „PHANOIKEN" Delalnica za poprave ulica Giulfa 78. Jako zmerne cene. DANIELE PILLIN TRST - uiica Aoquedotto 94 TELEFON 241 Velika zaloga gašenega in ■ živega apna. Tovarna cementnih ploSč zaloga oglja za peči. ■ i HOTEL " ABBAZiA Ulica Geppa št. 20, Trst (Piazza Caaerma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom. Sobe od K 2-— naprej. Omnibus k vsakemu vlaku. Restavracija slov. in nemško kuhinjo. Cene zmerne. Udani i. Woschitz. lil ~ , . Ul gCesare Levi g urar In dragotinar Trst, Corso štv. 41 se priporoča cenjenim odjemalcem, ker ima sedaj veliko izbero Oj predmetov za darove v [| &11 po jako zmernih conah ANTON REPENSEK knjigovez v Trstn, via Ceollla 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, v kateri Be izvršujejo vsa v to Btroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah, —— SVOJI K SVOJIM ! ===== NOVI DOHODL V dobr oznani prodajalnici oblek Alla citta di Trieste, Trst Velika izbera moških oblek od K dc 44, deSkib od K » do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od E 9 do 16. Zalog* ta- In Inozemskega blaga sa obleke po meri, ki se izvršujejo v lasui delalnici. Specijaliteta hlač, jop in Brajc za delavce, po neveijetno nizkih cena J. ■ „Alia citta di Trieiteu Trst, ii. G. Carducci 40 (prej Torrente) i Pekarna in sladčičarna - Vinko Skerk ■—■ Trst, ulica Acquedotto 15 — podružnica ulica Mlramare 9. ■ ■ ■ V moji pekami h vdobl vuki dan S frllen krah ln se Jovaia vsak čaa tudi na dom. - i'obi se ■■ tudi najfin. moke iz najboljših mlinov, bUkots ln posebno pa specijaliteta sa ćaj. Dobi >e tu..i veliko ^B izbero baveljk, rama in Taake vrste čaja. Vse po najniijib cenah. — Spoitoranjem V. SKERK. H igggggmigsgBii^ijgigr^igransigTiga Dr. Fran Korsano M Specijalist za sifilitlčne ln kožne bolezni ima svoj ambulatorij Y Trsta v nlld San y\co\b §tev. 9 (nad Jadransko banko) sillitai 84 iS. d« 1, U Bđ 5. ll pol fc) §. ll »81 hkl gSnilE^EESEEIžaSSKrEa •u ohištvo solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele Italia TR6T — via Maioanton Uro z verižico popolnoma zastonj. ^^ Da seznanimo cenj. čitatelje z našo trrdko, kakor tudi z našimi žepnimi urami za gospode in goBpfc, sklenili smo darovati vsakomur, ki nam pošije za poštne stro&ke K 1*— (tudi v znamkah) krasno uro z verižico — ■ io naS iiuitrovani cenik. .: Pišite takoj na tvrdko ur HENRIK " WEIS5 Dunaj 99. Poštni predal. H i