IDTTJBZO-VJSrO ŽTX7TjvJE53SrCTEi @@8 j u ll' Si Ä W: m jšl ANO xm — NUM, 223 AGOSTO 1946 LETO XIII — ŠTEV. 223 AVGUST 1946 Somos pcisajeros a traves del valle de lägrimas y no sus moradores definitivos. La pa-tria terrena es la escalera ha-cia la patria Eterna. Este pen-camiento nos lo inspira muy especialmente la fiesta de la Asuncion de Ntra. Senora el 15 de Agosto. Pocos gustos, muchas amar-guras, siete dolores, y quien sabe cuantos sinsabores for-man la historia terrena de Maria Santisima. Ella es primero modelo para las madres, y tambien su consuelo, luego para todos los creyentes. Toaos hemos de seguir el camino do-loroso, para merecer alcanzar ln entrada de la Patria definitive. Jamäs, por mäs grandes que sean las penas de la vida, los lesenganos de la suerte, in-justicias de parte de la gente, jamäs hemos de desviar nues-tras miradas de las alturas eternas. La fe y la esperanza deben inspirarnos, para que nuestra caridad quede inven-cible. Asi no desmayaremos por* el camino y Nuestra Madre Celestial nos tenderä la mano en aquel extremo momento cuando nos despediremos de la nitria terrena para entrar en la celestial. Inquieto es*ä el corazön humano, hasta que no llegue a descansar en Dios .... asi expresö San Agustin la inquie-tud que empuja a todo hombre normal hacia la dicha. vana-mente apetecida en esta vida. 7 ns ideales terrenos mäs sublimes resultan, finalmente, iiu-(continua a la vuelta) Marijina smrt in njeno poveličanje. — Apostoli, menihi, učenjaki in kralji oznanjajo. Njeno slavo. La Muerte — Dormitio — de Ntra. Senora en el relieve de la catedral Noize-Dame de Paris — Ntra. Senora del Monte Santo y la basilica. DUHOVNO ŽIVLJENJE Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361 (48 - 0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 url zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldčrn 4924 Telefon 59 - 6413 CERKVENI VESTNIK 4. AUG.:Maša na Paternalu za f FRANC BERLOT. Na Avell. ob 8.30 za •}• Martin Varga. Pri sv. Rozi za j- Anton Sterlin-ko ob 12 h. 11. AUG.: Maša na Avelianedi za •}• Katarino Šeruga ob 10 z žalnico, Na Avell. ob 8.30 za f Štefan in f Janko Kralj. Pri sv. Rozi za -j- Andrej Kuštrin ob 12 h. Molitve na Paternalu. 15. AUG.: Maša na Paternalu za •J Silvester Rožanc in Ida Mavec ob 10 h z žalnico. Pri Sv. Rozi za -J Ivan Furlan. 18. AUG.: Na Paternalu za -j- Viktor Slejko z žalnico. Na Avelianedi za f Martin Varga. Pri sv. Rozi za -j- Jožef Benkič ob 12 uri. Molitve na Avelianedi. 25. AUG.: Maša na Avelianedi za -j- Janoš Sapač z žalnico ob 10 uri. Avell. Za j- Marko Nemanič ob 8.30 h. Pri sv. Rozi za brata Jože in f Tone Pajk ob 12 uri. 1. SEPT.: na Paternalu za j- Ivan Kerševan ob 10 uri. Pri sv. Rozi ob 10 h za { Franc in f Leopold Prinčič; iz Kozane, padla za domovino. 8. SEPT.: Maša na Avelianedi za f Jožefa in Štefana Tratnjek ob 10 h. Ob 8.30 za f Jožef Šeruga, obl. Pri sv. Rozi ob 12 uri za f Anton Šimac. 15. SEPT.: na Paternalu za t sta-riše Kodrič. Pri sv. Rozi za -[• Ivano Besednjak. 15. AUG. je zapovedan praznik Marijino Vnebovzetje. 14. AUG. je zapovedan post od mesa. KRŠČENA je bila ANA BEATRIZ PLANINŠEK. POROČILA se je MALKA JOŽEFA KORŠIČ, iz Števerjana z Emilio Gripo v Floridi. CIRILOVA NEDELJA. Nismo zažgali kresov svetima bratoma, kakor je bila navada doma, toda s toplo mislijo smo se spomnili svetih bratov. G. Ciril in pevke so vse storili, da bi bila slovesnost kar najlepša in tudi pred oltarjem je bila svečanost bolj odlična. Le vdeležba ni odgovarjala veličini dneva, kakor mora pomeniti za zavedne Slovence in Slovane in za verne kristjane. (Continuacičn de la tapa) siones . . . Pero un corazän noble halla tambien en esta vida objetos dignos de su afec-to. No solo los hay, si, sino que deben buscarse, ya aue el mundo visible es la escalera que ha de conducirnos hacia las alturas eternas. Toda la sa-biduria de la vida consiste en coordinar bien las cosas terre-tias, para que brinden la dicha, en cuanto es posible. aoui obojo, v Dara aue aseguren la fe-licidad eterna. 14. julija pa je bila popoldanska proslava. Grozeče vreme nam je vdihnilo previdno misel, da bo treba iti pod streho in tako smo po končani cerkveni pobožnosti petih litanij in nagovora stopili v prirejeni prostor kjer nas je čakala polna miza. Najprej smo opravili zadevo Bratovščine in je bilo sklenjeno, da za naprej naj vsak ud prispeva 20 cent. na mesec za potrebe Bratovščine, kajti treba je imeti nekaj fonda za slučaj nesreče, smrti in potrebe kakega uda ali za skupne potrebe. Potem smo pa praznovali tudi veseli del praznika s slaščicami, pecivom in dobrotami, ki so jih obilno prinesle pridne žene in dekleta, pa tudi za židano voljo so poskrbeli možki, tako da smo se zadovoljno smejali dežju, ki je zunaj pljuskal v močnem nalivu. Gospe Cotič, Jamšek in Kogoj so imele na skrbi gospodinjstvo; gospodične p c: so pridno postregle gostom, ki so do kraja napolnili pretesni prostor. Naj jim bo izrečena vsem iskrena zahvala no le za ta dan temveč za vselej. Pevkam in g. Cirilu pa tudi prošnjo, naj bodo stanovitni. Poleg zdravega dovtipa, ki smo ga prinesli vdeleženci, nam je pa tudi kino dal obilno vedrega smeha in prav radostni smo se razhajali, tedaj ko je ponehalo deževati. Naj bo izrečena zahvala tudi vsem, ki so s svojimi darovi in denarnimi prispevki oskrbeli mizo in za pokritje stroškov. Prijetih je bilo 59.55 S, izdanih pa za na mizo 19.— S, za filme in drugo 22.50. Tako da ostane v dobro blagajni Bratovščine 18.05 S. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIREDITEV DUHOVNEGA ŽIVLJENJA se bo vršila 22. septembra z začetkom ob 15 uri. Spored bo zelo zanimiv in originalen. Videli bomo med drugim tudi "Martina Krpana iz Vrha od Svete Trojice , katerega se pač vsi še spominjate iz mladih dni, kako je srečal cesarja Janeza na potu iz Trsta in prestavil kobilico, kako je natreskal iblajtarje. ker so ga zalezovali zaradi soli in slednjič, kako je mikastil Brdavsa, ker se mu je že mudilo nazaj domov, da bi spet slišal domače zvonove ... i Vsak prevdaren rojak bo prihitel rad na to prireditev tudi zato, da s tem podpre Duhovno Življenje. V sedanii draginji ni zadosten dohodek iz naročnine za kritje stroškov. Mnogi rojaki velikodušno darujete tudi za tiskovni sklad iz katerega se krije del primanjkljaja. Še preostali primankljaj pa je treba pokriti s čistim dobičkom te prireditve. Vsi nepristranski bralci priznavate veliko zaslugo D. Ž. za naše kulturno in narodno življenje. Dokažite tudi vašo hvaležnost s tem, da prihitite v obilnem številu na prireditev in povabite še druge. Prireditev se bo vršila v dvorani Junin 1063 (Santa Fe). Por jerarquia, primero es el comportamiento con sigo mis-mo y para con Dios. luego en el seno de la familia, seguido por el aue observamos en el ambiente profesional y rela-ciones sociales y finalmente para con la patria .... Asi se ensancha la actividad de zada cual en circulos concen-tricos, čada vez mas amplios. Si constituye Dios el centro y punto de partida reina armonia en la vida. paz en el corazon y tranquilidad con el mundo. 1 EL FESTIVAL ANUAL de La Vidi: Espi-I ritual se realizara el 22. de sept. a las 15 horas en el salon Junin 1063. TITO PROTESTO POR LA ACTITUD ALIADA ACERCA DE TRIESTE Londres, 22 ("The New York Times"). — El jefe del gobierno yugoeslavo pronun-ciö un discurso en Dubrovnik, en el que acusö a las potencias aliadas occiden-tales de haber vio'ado las cläusulas del acuerdo por el cual las tropas yugoesla-vas se retiraron de Trieste y su zona (la regičn anglo-norteamericana de ocupa-cidn en la Venecia Julia). "No pudo haber nada mas doloroso —dijo— que haber tenido aue salir de Trieste en 1945, despues de haberlo ocu-pado por nuestras propias fuerzas mili-tares. Pero tuvimos aue salir de Trieste y su zona nara evitar un conflicto armado. Al salir obtuvimos garantias de que su destino fmal seria resuelto de acuerdo con los deseos del pueblo, que seria administrado equitativamente, que no se permitiria que regresara un solo alemän o italiano, ni aue se permitiria que un solo polaco del general Anders Uegara alli". El mariscal Tito anadio: "Lucharemos hasta el fin en la pröima conferencia de Paris. PRISPEVAJTE DOBITKE ZA SREČOLOV in oglase za programsko številko D. Ž„ ki izide 12. sept. v povečani obliki. Dobitke pošljite na Pasco 431, na Paz Soldtin 4924, ali na Av. Fr. Beirö 5388. NAROČNIKOM ponovimo spet opomin, da poskrbite, da se zastala naročnina poravna. Lahko to storite po pošti ali pa osebno ob priliki službe božje in v upravi ali v Pasco 431, kjer živi g. Janez Hladnik. ZABAVLJAČEM pa svetujemo, naj naravnost povedo ali napišejo svoje pritožbe, da bomo videli, če so kai upravičene Tisti pa, katerim revija ni ljuba, nai jo zavrnejo in povedo, da je ne marajo več. Seveda so dolžni poravnati tudi zastalo naročnino do tistega dne. Včasih se morda zgodi, da nastane v naši uoravi kaka zmeda. Niti uprava niti gospod Janez si ne lasti daru nezmotljivosti, zato prosimo, da se nas na napako opozori. Prav gotovo nimamo nikakega namena, da bi koga goljufali. Kakor uprava in uredništvo vrši vse delo samo v prid roiakom. ne da bi kdo nagradil vse to delo, tako pač tudi smemo pričakovati, da bo naš narod sprejemal naše delo s hvaležnostjo in podpiral z velikodušnim razumevanjem. Zato prosimo da nas opozorite na morebitne pogreške in nered in pa, da nas podpirate s darovi za tiskovni sklad. EN EL PROGRAMA figura el famoso cuento nacional: MARTIN KERPAN DE LA CIMA. Su contenido dramätico y comi-co, su lenguaje sabroso y sus perso-najes grotescos brindamn unos momon-tos de buen humor como pocos se ofre-cen. El ntimero del Programa saldrä el 12 de septiembre. AVISOS. Pedimos a los amigos que nos consigan avisos para el ntimero del Programa. PREMIOS PARA LA RIFA. La rifa figura como un factor notable del bene-ficio del festival. Htigamos pues obse-quio de algunos premios para aumen-tar asi el beneficio de la rila. EL COSTO de la revista ha subido ten notablemente gue hemos de luchar con serias dificultades en mantenerla. Por eso apelamos a todos los que soben apreciar la misiön apostälica que desem-pona, para rue nos socorran con dona-ciones. La suscripciön anual es de 3.— S. Pasco 431. Pbro. Juan Hladnik. DVE DOMOVINI Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine Od nikogar spoštovane, od vsakogar zaničvane . . . je pel Simon Jenko, ki je navdušil narod tudi s pozivom: "Naprej zastava slave, na boj junaška kri". Slovenci smo domoljubi in imamo biti zakaj, ker nam je Bog res dal tako lepo deželico, da se človeku srce razširi, kadar gleda njene lepote od Jadrana, Goriških brd in koroških jzer pa čez Kras, Vipavo, tolminske planine in mogočni Triglav, mimo Ljubljane, ob Krki, Savi na Štajersko tja do Slovenskih goric in belokranjskih zidanic ob Kolpi, pa še čez Dravo v Prekmurje . . . Kdor je prehodil in spoznal te lepote; komur zveni v duši melodija slovenskih pesmi, šegavi dovtip naše narodne modrosti, pestri narodni običaji in ljubeznjivi slovenski obrazi pač ne more ostati mrzel, kadar sliši besedo "domovina". V dolinci prijetni je ljubi moj dom; nikoli od njega podal se ne bom. Pod lipo domačo najraje sedim; v domačem veselju najslaje živim] . . . tako smo peli, pa vseeno nas je vzela tujina, od koder sledimo z utripajočim srcem razvoju dogodkov doma in, če v našem srcu še živi, kar nam je mati kot zadnje naročilo polagala na srce: otrok moj, ne pozabi na Boga in Mater Božjo, pač ne pozabljmo tudi dvigniti našo zaupno molitev k r.ebu naj Bog razlije svoj blagoslov čez domovino, naše rodne brate in naj razsvetli tiste, kateri imajo v rokah njeno usodo. Pa ne le srce naše hiti s svojimi čustvi domov kot ptica na gnezdo, temveč imamo tudi božjo postavo, ki nam to dolžnost narekuje. Veličina naše vere je prav v zapovedi ljubezni do bližnjega, ki dopolni to kar čustvo človeku narekuje. Ta ljubezen, veže družino v zvesti pripravljenosti za vsakršno žrtev. Posebno materina ljubezen je vzor plemenitosti. Treba je da ista nesebičnost vlada tudi med brati in vsemi družinskimi člani. Toda ljubezen mora seči tudi čez prag družine in objeti sosede in čez bližnje do daljnih, do vseh tistih, katere druži skupna domovina. To pa že ni vselej lahko, kajti čustva tako rada odpovedo. Vmes se pa vtaknejo tudi osebne koristi, simpatije in antipatije, nevoščljivi jeziki, zavist, škodoželjnost hezastopnost, krivo tolmačenje in nebroj stvari, katere tolikokrat padejo med ljudi in so povod mržnje ali celo sovraštva. Kadar čustvo simpatije odpove, mora nastopiti ljubezen po zapovedi. Tista ljubezen šele je ona, katero je Gospod Jezus postavil kot značilen dokaz, kdo ima res njegov nauk. Če ljubite tiste ki vas ljubijo in dobro delate tistim, kateri so z vami dobri, kaj posebnega pa je v tem? Ali ne delajo tega tudi pagani? Jaz pa vam pravim ljubite tudi svoje sovražnike, dobro storite tistim ki vam škodujejo, molite za tiste, kateri vas obrekujejo in preganjajo, da boste vredni otroci vašega Očeta v nebesih, ki da je svojemu soncu, de sije na dobre in hudobne in dežju, da pada na pravične in krivične, tako nam je naročil Gospod Jezus in s tem pokazal, na katerem temelju mora stati red človeške družbe. Zapovedi ljubezni pa nasprotuje sovraštvo kot najostudnejši greh. Zapoved pa velja tudi tedaj, kadar so čustva nasprotna. Tedaj šele zapoved postane dolžnost in tedaj šole postane zaslužna ker z njo se dokaže, kdo je vreden krščanskega imena kot spolnjevalec božje postave in posnemovalec Jezusovega zgleda, ki je molil za sovražnike: "Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo . Krščanskega imena je vreden le tisti, kateri ne bo iskal ovinkov tedaj in ne okleval češ: . . . Saj dobro ve kaj dela, saj dobro ve, da mi dela krivico, da je hudobija to kar počenja! . . . Človeška slabost vedno išče kak izhod, kadar je človek slabič, toda pod križem človek mora razumeti, da pravi vernik in Jezusov posnemovalec ne bo poizvedoval, kako daleč seže hudobija zopernikova, temveč se spomni: Ne iščite si sami maščevanja, ker meni gre maščevanje, jaz bom povrnil, tako govori Gospod Bog. Ne sodite, da ne boste sojeni tako naroča Gospod. Še prav posebno nam je hotel pvdariti velikdušnost, katero moramo imeti do vseh ljudi in tudi do zopernikov, ker nam je povedal, da bo Bog svojo velikodušnost do nas pomeril po naši velikodušnosti nasproti drugim. — Zato prosimo po Jezusovem naročilu: — Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo našim dolžnikom" ... Če torej mi ne odpuščamo, če smo mi trdi z drugimi, bo tudi Bog tako postopal nasproti nam. LJUBEZEN DO DOMOVINE je torej utemeljena v zapovedi ljubezni do bližnjega in mora zajeti vse tiste ljudi s katerimi nas vežejo vezi skupnega življenja, dela, koristi, misli, jezika, vere, pesmi, čustev ... V nekdanjih časih, ko je bilo iz kraja v kraj daleč, je pojem domovine obse-gel le majhno deželo, kjer je človek imel svoje osebne vezi. Vlak, auto, ladja, letalo, knjiga in časnik so pa območje človekovega udejstvovanja razširili v nedogled in razmaknili tudi meje do katerih sega dolžnost ljubezni, ki že ni več omejena le na lastni narod, temveč zajema že celi svet. To seveda ne pomeni, da zgubi vrednost ljubezen do lastnega naroda, ki govori isti jezik, ima iste običaje, poje iste pesmi in živi v rojstni deželi. Kakor mora človek kljub svojih gospodarskih in kulturnih potreb, katere ga vežejo z drugimi ljudmi ohraniti vso toplino ljubezni do lastne družine, prav tako ostane na prvem mestu tudi ljubezen do lastnega naroda, kakor je zapisana v krvi, kadar se križajo interesi v mednarodnem svetu. Toda tudi v mednarodnem življenju velja ista postava kot v razmerju med posamezniki, da nihče nikomur ne sme storiti krivice. Razlika je pa v tem, da se narodni egoizem skuša odeti s plaščem nesebične ljubezni do svojega naroda. Vsakemu je jasno, da je krivična zahteva v družinsko korist, če je v škodo in krivico sosedu: prav tako je v mednarodnem življenju krivica, zahtevati svojemu narodu, kar po pravici pristoja drugemu. Samogoltnež je kdor hlepi po tem, kar mu ne pristoja po pravici; krivičen je pa tudi narodni buditelj, kateri nastopa v imenu 40 milionov ljudi in zahteva kot pravico to, kar je krivično ... To je narodni egoizem, to je kolektivna sebičnost, kateri sicer narodi celo spomenike postavljajo in vendar je v direktnem nasprotju z božjo postavo vesoljnega bratstva in grobokop narodne sreče. Ljubezen do domovine je sveta stvar in dolžnost. Kadar je treba braniti resnične pravice svojega naroda, je človek dolžan položiti na oltar domovine vse svoje zmožnosti in delo in celo lastno življenje. Toda tudi v domoljubju je treba paziti na meje. Najprej je treba vedeti, da je blagor domovine več kot pa blagor posameznika ali družine. Kadar mora kdo radi blaginje naroda žrtvovati' sam sebe, naj ve, da posnema Jezusa, ki je tudi sam sebe dal za odrešenje drugih in zato pravi Gospod: Večje ljubezni nima nihče kot tisti, kateri da življenje za svoje". On nam je dal zgled, kako storimo tudi mi, kadar to potrebe zahtevajo. TODA DOMOLJUBJE IMA MEJE. Zgodi se namreč, da se polastijo oblasti ljudje, kateri kričijo lepe besede o domovini, ki so v besedi polni patriotisma, a v resnici je zanje domovina le molzna krava, ker oni od nie žive in ker hočejo od nie dobro živeti. Resnični blagor domovine in lastnega naroda, jim je deveta briga. Sladka beseda domovine je le slepilo, s katero hočejo zavezati oči narodu, da bi ne videli njihove umazane igre in da bi navdušeno izvrševali njihove osebne, strankarske ali politične načrte. Narod postane tako žrtev ambicioznih domišljavcev, v katerih norih glavah živi misel, da so oni nekaj več kot drugi njihovi rojaki, ki hočejo vtepsti tudi drugim v glavo, da je njihov narod ali kasta več kot pa drugi narodi in stanovi . . . Tako se pojavijo Napoleoni, Hitlerji, Mussoliniji, kateri poteptajo vse najsvetejše človeške dolžnosti in pravice osebne svobode, človeškega dostojanstva, svobode vesti in vere. Prireditev Duh. življenja se bo vršila 22. sept. oh 15 uri v salonu Junin 1063 (med Santa Fe in Cordobo). Videli bomo Martina Krpana in še marsikaj. Iz domovine so napravili malika, ki kakor nekoč poganski Moloh, žre lastne otroke in sosedne narode. Domoljubje je le plašč za ošabne in slavohlepne načrte. Narod se pa kaj lahko da zaslepiti in slepo drvi za sepim vodnikom, tako dolgo da pade v prepad vse, kakor smo doživeli grozoto te poslednje vojne, ki je bila naravna posledica napačne ljubezni do domovine. Domovina pač more zahtevati od človeka junaških žrtev. Tako nam zapoveduje božja postava. Toda domovina rA najvišje dobro. Vsaka zemeljska stvar je le sredstvo. Denar je potreben in zato se mora človek potruditi da ga pridobi. Toda kadar človek smatra, da je denar in bogastvo prvo in najvažnejše, bo zanemaril svoje svete dolžnosti, ki jih ima do Boga in do bližnjega. Postal bo krivičen, sebičen, brezbožen, podel, suženj premoženja, kateremu bi moral biti svoboden gospodar. Tudi za svojo čast mora človek skrbeti, toda kadar postane ošaben, je narobe. Za telesne stvari je treba imeti resno skrb in delo, toda kadar gre pri tem človek tako daleč, da zanemari dušo, bo njemu postalo to v pogubo. Nobena zemeljska stvar ni večja in važnejša, kot je zveličanje duše. KAJ POMAGA ČLOVEKU če ves svet pridobi a svojo dušo pogubi. Denar, čast, bogastvo, osebna lepota, zabava, užitki, čast, prijateljstvo . . . vse te stvari imajo svojo vlogo, a vedno le podrejenega značaja, kajti človek živi na svetu zato, da bi si zaslužil večno zveličanje in živi v telesu zato, da bi si rešil svojo dušo. Domovina, ki je tako vzvišen činitelj v našem življenju, je delavno polje v katerem naj človek na kar najbolj plemenit način dokaže svoje dobro srce in si, v nesebični ljubezni do bližnjega, nabere kar največ zaslug za nebesa. Toda vedno ostane le delavno polje, na katerem delamo le nekaj časa in od katerega dela bomo prejeli plačilo v večnosti. Domovina ni malik, kateremu mora človek slepo žrtvovati kar zahtevajo tisti, kateri jo samozvano predstavljajo, kateri od nje živijo, na njen račun bogatijo ali se pod njenim imenom s častmi odevajo. Domovina je skupna mati vsem svojim otrokom in le če to svojo vzvišeno nalogo vrši smejo njeni predstavniki zahtevati od naroda žrtev, ne za svoj prid temveč za skupni resnični blagor. Nimamo tukaj stalnega doma temveč hitimo proti večnemu, tako nam govori beseda božja in v tem duhu moramo tudi umevati nalogo domovine. Ona ima vzvišeno nalogo, da usporedi prizadevanje vseh državljanov za resnični skupni blagor. Njena naloga je, da uredi vse skupne zadeve: javni red in varnost, prometne zveze, izpolnjevanje medsebojnih dolžnosti, narodno zdravje, izobrazba, napredek, umetnost, smetema izraba bogastva, srčna kultura, odnosi z sosednimi narodi in slednjič, tudi versko življenje, katero človeka vodi k zadnjemu in najvišjemu življenskemu namenu. V vseh teh stvareh ima domovina svojo nalogo a najbolj vzvišena je omogočiti človeku tako življenje, da more v miru in redu služiti Bogu in s tem svojo dušo zveličati, ker to je naša največja naloga na zemlji. Posvetnim ljudem se to zdi nesmiselno. Tudi zapravljivcu se zdi nesmiselno varčevanje . . . Kadar pride v bedo, tedaj spozn.a svojo zmoto. Človek naj nrav dobro ve, da je edini končni namen njegovega življenja v — večnosti. Naj se neverni temu še bolj rogajo, ne bodo nikoli ovrgli te resnice. Kar v zgodovino naj pogledajo: Vsi narodi, ki so odpadli od Boga, so zašli kmalu v strahote in slednjič pod ruševinami pokopali slavo davnih prednikov, ki so zrastli veliki zato, ker so božjo postavo spoštovali. In ta poslednja vojna, ki je toliko gorja povzročila, je čisto očitna posledica človeškega odpada od Boga. V tla so obrnili svoje misli, na zemlji so si hoteli ustvariti nebesa, božjo postavo so kot neljubi jarem odvrgli, zato pa so padli pod grozovito nasilstvo človeške oholosti, nevednosti, brezsrčnosti ter pohote . . . S hudobnimi in krivci tega odpada od Boga so trpeli najprej nedolžni, kateri pa ne obupajo v stiski, ker vedo, da je trpljenje odrešujoče: toda hudobija pogolt-n slednjič tudi svoje lastne očete in drugače biti ne more. Vlak samo tako dolgo dobro gre, dokler je na tiru. Če zaide iz njega se zvrne. Tako je z narodi, ki morejo živeti v miru in blagostanju le, če žive po postavi Stvarnikovi. Kadar jo odvržejo, poženo svojo usodo na pot razvalin, svoje duše pa v pogubljenje. NEBEŠKA DOMOVINA Zemeljska domovina je le prehodna. V njej naj bi človek našel podobo večne domovine, v katero smo namenjeni. Vsa lepota, razlita čez naše rodne planjave, doline, višave in planine, gozdove, travnike in njive, naj bi nam bile nekak simbol resničnosti one večne lepote, katera je v Bogu v vsej popolnosti. Čarobne harmonije naše pesmi in sladke besede; toplota ljubezni, katere smo deležni med ljubljenimi rodnimi brati; izbrane harmonije barv v naravi in na sliki; neskaljeni liki vzornih soljudi, okrašenih s čednostmi; lepa knjiga in poezija, iskren izraz doživetja in čustva . . . vse to je le mal odsev tiste večne lepote, dobrote in resnice, po kateri človekovo srce hrepeni, jo v tem življenju nevtegoma išče in v tem svojem hrepenenju tudi tolikokrat zaide v zmoto. Zato se zgodi, da tisti, kateri zgube iz vidika večne višave upro svoje poglede v posvetno. Ideja domovine, tako vzvišena in sladka, jih prevzame in jo postavijo na najvišje mesto. Toda ker je njihova misel zgrešena, kajti zemeljska domovina je le prehodna in relativna, zato seveda zaidejo slednjič v temo. Lučka lepote zemeljske domovine je kakor sveča, katera sicer osvetli človeku stezo za nekaj korakov, toda do obzorja mu jo pokaže samo močna sončna luč, ki jo da vera. Zato ne smemo nikdar, zgubiti iz vidika, da je zemeljska domovina podrejena večni. Človeka nujno privede v časno propast in često tudi v večno nesrečo, kadar začne smatrati, da je domovina več kot Bog, da je narod več kot cerkev, da je patriotizem vzviše-nejši kot vera. Zemeljska domovina je vzvišena in sveta. V njej naj bi zemljan dokazal plemenitost svojega srca, razvil svojo delavnost za splošni blagor, dal zgled čednostne-ga živjenja sodržavljanom, obogatil domovino in narod z zakladi svojega uma in zmožnosti v pesmi, besedi, znanosti in umetnosti. V tem pa naj bi bolj in bolj poglobil spoznanje večne božje lepote, resnice in dobrote in si nabral zaslug, katere bodo deležne v nebesih večne sreče. Kdor domovino tako ume j e in ji na ta način služi, je na pravem potu. Kdor pa pusti večno domovino v nemar, pa naj bo njegovo delo za zemeljsko domovino še tako veličastno, bo nekoč na razvalinah lastne domovine in lastne osebne sreče moral obžalovati svojo zmoto in nesrečo tistih, katerim je kazal krivo pot. El festival a beneficio de La Vida Esniritual se realizarä el 22 de sept. a las 15 h. en el salon Junin 1063. Mandennos avisos y premios para la rifa. El programa nos presentarä unos fragmentos de la hermosa patria eslovena. ILM P@i P>MÄS Pasaron quince anos y aün mäs, desde que Jorge dejö de ver a su patria. Guapo se fue por el mundo. Encontrö mucho trabajo y poca suerte. Cada dia costöle tres gotas de sangre, hasta acabar con sus fuerzas . . . Aquella noche percibiö el leiano susurrar de los bosques de su Patria. Ajustö su atado y se encaminö al largo viaje . . . Ni bien tocaron sus plantas el suelo nativo sintiä todo su cuerpo como electrizado por nueva vida. "Durante quince anos, quizäs mäs, no te han visto mis ojos, 1 Oh madre Patria! .... Yo te saludo, campo extenso, periu-mado . . . jSalud, tu bosque soberbio, que con tu melodia acaricias los cielos ... Yo te abrazo, mi aldea natal, son-riente desde tu loma." Ya no sintio ni eniermedad ni cansancio. Reavivöse el fuego en sus ojos, renovose el vigor en su pecho. “Bendita, seas, madre Patria ... Tü me engendraste, tu me regeneraste". Buena gente. hermanos mios: yo tenia salud y Patria. Solo luego de haber perdido ambas, se abrieron mis ojos. Entonces comprendi lo que son la salud y la patria." Ivan Cankar jLa Patria! Que hermosa palabra . . . Cada cora-zör. noble vibra emocionado al pronunciarla. Tantos sentimientos despierta en el alma que pueden hasta ofuscar el juicio. Muy bien sahen eso los impostores de las masas por lo que se valen de la “patria" con tanta frecuencia para el disfraz de sus int.enciones perverses. En nombre del patriotismo ocultan sus egoismos individuales o colectivos de la raza, casta o clase social. Por eilos terminan muchos con perder a su patria. Por eso es muy importante tener ideas claras acer-ca del patriotismo, para no caer en errores cuyas con-secuencias son fatales. iQUE ES EL PATRIOTISMO? Es la realizacion del primer y mäximo mandato evangelico que nos impone amar al pröjimo como a nosotros mismos. Esta lev es universal y base indispensable de la vida ordenada, es resumen de todas las leyes morales segün san Pablo: “No tengais otra deuda con nadie que la del amor que os debeis unos a otros, puesto que quien ama al pröjimo tiene cumplida la ley. En efecto estos mandamientos: no cometeräs adulterio, no mataräs, no robaräs, no levantaräs falso testi-monio ,no codiciaräs y cualquier otro estän recopilados en esta expresiön: amaräs a tu pröjimo como a ti mismo". (Rom 13). Tan es asi que ninguna obra buena de nada vale* si no va revestida de caridad, pues San Pablo, luego de enumerar actos heroicos que pueden hacerse dice: "... Cuando yo distribuyse todos mis bienes, entregara mi cuerpo a Hamas, si la caridad me falta, todo no sirve de nada" (L Cor 13). “Haciendo la verdad con caridad crezcamos en Cristo" (Ef 4, 15), significa que ni la misma verdad en si no basta. Tiene que presentarse en el humilde traje de la caridad, para convencer y conquistar. pues “Dios es caridad y el que per-manece en caridad en Dios permanece y Dios en el" (I Juan 4, 16) La caridad, el amor sacrificado y desinteresado hacia Dios y hacia el pröjimo es la norma que pone cimientos sölidos para la dicha terrena y la salvaciön eterna. Cualquier egoismo, sea espiritual o material, por mäs que se encubra con frases hormosas, estä condenado con la palabra y el ejemplo de Jesus, pues como El se entregö por nosotros, indignos e ingra-tos, antes de que nadie le Hoya demostrado su amor, asi de-bemos corresponderle o imitarlo, dando tambien nosotros la vida por los demäs. “Si alguno dice: yo amo a Dios, al paso que aborrece a su hermano, es un mentiroso . . . iCömo puede amar a Dios a quien no ve, si no ama a su hermano a quien ve? (I. Juan 4). El precepto de amor sobrepasa el cuadro de la familia y se extiende hasta el projimo, pues a todos Un cuadro de las pinturas del Santuario de Višarje. Los ängeles llevan a Ntra. Senora al lugar elegido por Ella. Angeli neso Marijo iz Žabnice na Sv. Višarje. hemos de considerar hermanos, ya que todos somos hijos del mismo Padre Celestial. Cuanto mäs lazos hay por medio tanto mayor es el deber de amor. La vida comün, el trabajo, intereses, ideales, peligros, idioma ... y otros factores mäs son los que estable-cen la intensidad de obligaciones mutuas que se con-cretan er, un patriotismo heroico, amor desinteresado, que imitando el ejemplo de Jesus, debe ir hasta inmo-lar su propia vida por los demäs, cuando es necesario. CUIDADO CON EL PELIGRO. Justo es procurar cada cual individualmente su bienestar material. Pero muy frecuentemente se su-cumbe al egoismo que no respeta derechos ajenos y que hasta deseuida su alma. Los vicios que proceden del amor propio desordenado y del apeyo a las cosas perecederas son causa de grandisimas injusticias, des-gracias, lägrimas y finalmente condenaciones eternas. Pero el mismo mal se puede introducir tambiän en grado superior en la vida social, sintetizada en la patria, para llegar a caminos torcidos. Eso provoca odios de clases, pueblos o nacion.es. Y peor todavia, porque el egoismo colectivo puede ponerse un disfraz mäs engahoso que el egoismo individual, siempre feo y patente para todos los que pueden ser sus victimas . . . En procura del interes de um familia o de un pueblo puede el egoismo apa-rentar hasta aspeeto noble y engahoso para incautos. Eso nos explica, como ha podido seguir con ciego fanatismo toda una nacion enorme una idea tan falsa como el nazismo, ejemplo cläsico del egoismo colectivo de una nacion, que atropellö cor.tra todos los demäs pueblos con exigencias contrarias a toda jus-ticia. No solo para el individuo sino tambien para toda una nacion vale la palabra de Jesus: Para nada sirve ganarse todo el mundo si uno se conder.a . . . No se vive en esta vida para tener campos, palacios, ho-nores, riqu.ezas, amistades, placeres . . . Todas esas cosas no son mäs que medios, con los cuales mante-nerse y a las cuales usar ordenadamente como justos administradores que somos de todo lo que Dios ha proporcionado a cada un.o para merecer la dicha eterna. El abuso tiene graves consecuencias para el tiem-po y la eternidad. Como los bienes materiales asi es tambien 'Ta patria" solo un medio, una escalera, que ha de ser-vir a los hombres para ir subiendo hacia su dicha definitiva. En ella han de hacerse productivos los ta-lentos mäs geniales, los dor.es recibidos para el bien comün. La patria ha de ser como la mesa, a la cual han de poner ted»s le ms j er de sus denes y de le cual todos han de porticipar con justa medida que debe determinar la verdadera caridad fraternal. El bienestar economico. la seguridad de la vida publica, la ciencia, el arte, los tesoros de la belleza, de las letras, del pensamiento . . , todo lo que necesita el hombre cor. alma inmortal. debe asegurarlo para uso de todos, la autoridad que presenta la patria. EL FUNDAMENTO DE LA PATRIA jTodo! Y especilmente lo principal para el hombre que tiene el alma inmortal: la vida segun os manda-mientos de Dios. Los ideales patrios deben estar siem-pre conformes con los ideales del alma. Alejarse de esta norma es trastornar los planes divinos e ir a la ruina. La Patria que prescir.de de Dios Y de la moral cristiana llevard tan necesariamente a la ruina como un tren que šale de los rieles. Para convencerse de eso basta leer pocas päginas de historia. Las trägicas ruinas de grandiosas ciudades con sus "culturas" se-pultadas entre escombros lo documentan a todos los que tier.en sano juicio. Los horrores de la ultima gue-rra, indescriptibles e increibles, son una acusaciön innegable que muestra hasta donde llega el hombre cuando divorcia sus ideales terrenos de los eternos qu han de iluminar su camino a traves del volle de lägrimas. La patria terrena es la antesala de la patria eter-na. Si deja de serlo, pierde su verdadero ser.tido. Por eso tiene la patria deber de proteger tambien la reli-giön y disponer todas sus leyes y präcticas en pleno acuerdo con las normas evangelicas. Cuando se da a la patria terrena precedencia ante la patria eterna seguirä pronto el durisimo castigo de perder la patria terrena todos y muchos tambien a la eterna, y cuando la patria terrena llega a conilicto con los intereses de las almas inmortales, falla en lo esencial de su razön, pues, nor los designios divinos es misiön suya facilitar a sus sübditos la travesia tranquila de este volle de lägrimas hacia la patria eterna. Pero si se apoderan del sublime ideal de la patria terrena ir.dividuos que la desvinculan de las leyes eternas, que sacan a Dios de los altares y se ponen alli a si mismos, que dejan de gobemar en el r.ombre de Dios y lo hacen en el nombre suyo o del partido que les llevö al poder, perdiö la patria su fundamento porque se alejo de la justicia y de la verdad, las cuales junto cor. la caridad, hacen la vida soportable. En el organismo de la patria entro el microbio de la mentira y el error que secuirä descomponiendo a la sociedad con celos, cdios- abusos, rencores, descontentos estafas, fraudes contra los cuales ya no habrä mäs remedio eficaz, pues todos los vigilantes, multas, cärceles, reforma-torios, tribunales y abogados no podrär. mäs resta-blecer el orden que solo puede existir sobre el cödigo de la ley divina. NO HAY PATRIA SIN SACRIFICIO Como el hogar reclama abnegaciön de sus miem-bros para brindar a todos la ielicidad, asi tambien la patria. Los actores de la vida de la patria, dan el mäximo rendimiento si les impulsa un amor desintere-sado; ellos mismos por su parte sacan asi el mayor premio, no digo en su sueldo, ya que la patria no puede r.i apreciar ni pagarlos debidamente, sino que es Dios el justo premiador para dichas obras. i Si! La nobleza de la intenciän es lo gue debe guiar a los que desempenan la actuacion publica. De lo contrario saldrän perdiendo en la cuenta final ellos; y los pue- blos, victimas de esos explotadores pueden caer en horribles catästrofes. Hay muchos que tienen la patria en la boca, pero r.o porque ellos quieran servirla, sino que quieren que la patria les sirva a ellos. No consideran la patria como la comunidad de sus hermanos con quienes tienen el deber sagrado de darles lo mejor de lo que pueden; no la tratan como a la querida madre de la cual tanto han recibido gratis; no quieren entender que la Provider.cia divina les colocö en aquel ambiente y les regalö con aquellos talentos para que generosamente beneficien a los demäs y no para va-nidad y gusto de ellos. Hoy dia se habla mucho del patriotismo. Levän-tanse monumentos y componen himnos, erigense mäs-tiles y glorifican. los pröceres . . . iQue pocas veces se hace eso con desinteres! Los que mäs rematan el patriotismo son aquellos que de la patria viven; son aquellos que la estafan si pueden; traicionan cuando les conviene, calumnian cuando no sor, ellos los que la representan ■ . ■ Las patrias, que han sacado de su programa a ley de Dios, se transformaron en empresas, donde se hacen competencia sus explotadores. Al pobre “Juan pueblo" queda el derecho de aplaudir a sus opresores y el deber de proporcionarles recursos abundantes para las tünicas patriöticas y festejos patrios. Mientras se despoja al pueblo de lo mäs indispensable y se le exigen esfuerzos sobre-humanos, bajo cualquier pretexto deslumbrante, se divirten “los patriotas" y se hacen componer elogios, nombrar en calles y plazas .... I Ay que cinismo! Donde no se reconoce a Dios, donde se quita al Crucifijo el lugar en la aula del colegio, un.iversidad y tribunal, donde a la ley de Dios se la reemplaza con la ley civil, dejan de ser los hmbres hermanos y la multitud cae en la esclavitud de los tiranos que pretenden para ellos el lugar que quitaron a Dios. Alli ya no hay patria. Es una cärcel, es un campo de concentracion, donde falta el elementa principal de la dignidad humana, la libertad, con la cual uno puede hacer bien al projimo y servir a Dios. como es su deber de criatura, ciudadano, hermano y cristiano. De la patria no quedo mäs que la dulce palabra. La patria es como la casa. Si se la descuida, la inva-den pronto los insectos y sufre desperfectos por la in-clamencia del tiempo. Es cierto que los primeros res-nonsables de la patria son sus altos conductores. Pero como ellos tan fäcilmer.te caen en la corrupciön, toca el deber de cuidar a la patria tambien a los simples ciudadanos. En los tiempos democräticos se les brinda con las elecciones la oportunidad de limpiar el lastre y a los aprovechadores. En esos momentos es bien grande la responsabilidad del elector, de no dejarse deslumbrar por lindas frases ni amedrentar con. las amenazas. No solo en el tiempo de la guerra se exige heroismo. Tambien en la mesa electoral hay que ser valiente, sin considerar ni al amigo personal ni las promesas halagadoras ni programas utöpicos . . . Dios nos impuso el deber de amar al projimo y cuando este amor impone sacrificios gran.des, hemos de de-mostrar que somos dignos de una patria gloriosa en la tierra y merecedores de la otra patria, ya no ex-puesta a los abusos de los malvados, que es LA PATRIA CELESTIÄL. El concepto de la patria adquiere pleno sentido recien en relaciän con la eternidad, donde nos espera la patria eterna. No es una ilusiön de espiritus de- biles, ni invento de los capitalistas y poderoeos de la tierra para amansar con ella a los sübditos . . . Todas las veces que en la historia la gente apostato de las esperanzas eternas y se entregč a la fabricaciön del cielo en la tierra termina en ruinas. Se pueden olvidar esas tragedias, pero las almas ya no pueden salvarse mäs. Siempre que la gente ciega se ddja guiar por ciegos, caen en el hoyo . . . Todas las cosas de este mundo son tan solo me-dios o gradas de la escalera que ha de conducirnos hacia el cielo. Quien las torna en otra forma, resulta esclavo de ellas. Finalmente llegan a servirle de com-bustible en la condenacion. Tambien la patria terrena es medio en el camino hacia la patria celestial. Ella incluye tantos seres queridos, bellezas y riquezas in-apreciables, estimulos para trabajos y sacrificios . . . Pero al fin. y al cabo no es mäs que una morada tran-sitoria y un campo de trabajo en el cual ganarse la entrada a la definitiva patria de los felices salvados. Facilitar a sus ciudadanos la travesia segura a traves de este volle de lägrimas. trabajar para el alivio de los sufrimientos, ayudar a los necesitados, asegurar el libre ejercicio de los deberes humanos, proteger al inocente contra el injusto, la verdad contra la mentira, los indefensos contra la violencia, defender el orden moral en la base de la ley divina, procurar el bien püblico, cultivar los valores materiales y espirituales, hacer cuanto se puede para amenizar la vida, enri-quecer el espiritu y ennoblecer las almas, esta es la misiön. de la patria terrena y otra mayor no tiene. Por lo tanto la patria de ja de serlo cuando sale de este paso. Ya ninguna autoridad puede pretender obe-diencia, pues ninguna autoridad existe si no estä en acuerdo con el destino eterno del hombre. Mientras se puede suponer buena fe en los gobernantes, y en cuanto no impiden derechos legitimes de conciencia, se les debe todavia respeto en lo que es misiön de la autoridad secular. Pero si llegan a tomar actitud hostil contra las supremas normas divinas y religiöses, si declaran la guerra a Dios y a la Iglesia entonces he-mos de compenetrarnos del supremo deber: A Dios hay que obedecer antes que a la gente. Nos encarga Jesus: "Si tu ojo derecho es para ti ocasiön de pecar, säcalo y arröjalo fuera de ti, pues mäs te vale perder uno de tus miembros que no que todo el cuerpo sea arrojado al infiemo ..." (Mat 5, 29). Hasta a su ojo derecho y la mano y el pie debe de sacrificar uno, cuando lo pone en peligro de perder la patria eterna . . . Pues no hay ningün valor terre-no tan grande que pueda indemnizar la perdida de la feliz eternidad. No hay pues ningün ideal national superior al ideal de la patria eterna y malos negocios hace quien subordina ideales religiöses a los ideales nacionales. Hace malos negocios, por que sucumbe a un error o engaho. Los ideales nacionales y patrias terrenas pueden conducir los pueblos al bienestar solo por los caminos de la verdad, justicia y caridad cristianas, cuya interprete autorizada es la Iglesia Catölica. La mezquindad humana, la ignorancia, la malicia y las fuerzas infernales complican con frecuencia la Situation hasta dejar a la gente completamente des-orientada. Por el espiritu materialista se anteponen. a ▼eces los intereses materiales de la vida terrena a los espirituales. Pero con eso se comete siempre un error gravisimo, cuyas consecuencias son calamidades tan horribles como la guerra pasada. Si los ciudadanos de todas las patrias del mundo tuvieran bien en cuenta, que "de nada sirve ganarse a todo el mundo — pero condenarse", bien manten-drian la fraternidad universal y todos tendrian super-abundancia de todo lo que es r.ecesario en la vida. Y siempre, cuando la gente da mäs importancia a la patria terrena que a la celestial hace con eso minar su bienestar material y corre peligro de perder la dicha definitiva en la patria celestial. 5 Barke pri Vremah. 27/3. 46. je umrl od bolezni 66 letni f Karlo Čepar (Gašparjev). 5 dni pred smrtjo je še pisal hčeri v Argentino, da je namenjen sem. Doma je še živa žena. Sin Vladko se je oženil 4 tedne pred očetovo smrtjo. Zdrava je sestra Valerija por. Ambrožič. Tukaj so hčere Viktorija por. Korošec, Marija por. Kranjec ter Dragica por. Fatur. Maša bo pri sv. Rozi v septembru. V Murski Soboti je umrl od belega 1944 f Mikloš Rajbar, star 78 let. Bil je krojač. Za' njim žaluje doma žena. V Evropi 2 sina in 1 sestra, v Montevideu sin Albert, v Buenosu hči Erži por. Žohar. Neznanima Vam žalosten glas, da smo zgubili našo lubo Mater staro 83 let f Katarino Šeruga umrli so 18/12 45 v Pečarovcih v Prekmurju. Prestali so dosta žalosti in trplenja. Mi si zanjov prosimo lu-boga Boga, da jim plača vu večnom živlenji se trude ino britkosti, štere son trpeli za nas. Naj njej bode lahka gruda, nam pa žalost na našem srci, štero žalujemo za njou: V Turnišču je umrla od belega f Marija por. Horvat in Tivadar. Stara je bila 62 let. Za njo žaluje v Montevideju hči Bara H. por. Šembije-Knežak 27/3. 43 je umrla Rajbar. tri sini s taminjou vu Južni Americi f Jožefa Fatur, stara 77 let, od žalosti ki jo je zadela z zgubo sina, ki je bil ubit 27/ 4 42, doma in tudi žena ranjena. BAKOVCI-MUR. SOBOTA. Piše Marija Horvat hčeri Terezi por. Šeruga. Smo živi in zdravi. Sin Pišta študira v Ljubija- Luis z ženo Ano in Emo in Emilijou Franc z ženo Terezo in Emilijou. Maša za rajno bo na Avellanedi 11. aug. ob 10. Zapoje se žalnico. letnega Srečkota, ko so se otroci igrali. nagi in bosi. Vse so nam odnesli Vogri, Sporočamo vsem poznanim da je umrl •J Jožko Benkič iz Topolovcev, Prekmurje, v bolnici v M. Soboti 10/3 1946 od belega ki je prinesel iz Hamburga. Obžaluje doma sina edinca mati Ana i tu stric Jožef z ženo Justino. Maša za rajnega bo pri Sv. Rozi. V šleziji, v: Breslavi v izgnanstvu I Dotem Nemci in poslej še Rusi. je umrl t Martin Veble, star 69 let Doma je bil iz Sela pri Brežicah, kamor se je ostala družina vrnila in našla ves dom izropan. Tukaj žaluje za očetom Martin Veble. Bojna nam je vzela 3 brate -j- Jožef Žokč, je umrl star 35 let f Lojzek je spadnol na bojni star 33 let, -j- Pištek se je zgubil stari 27 let. Doma so še živi oče, 2 brata, 3 sestre. Tukaj pa jaz, Cilka por. Gomboc. Maža za rajne bo na Avellanedi. V Apačah, Sv. Lovrenc na Drav. polj. je umrla f Tereza Valentan roj. Intihar 3/3 45, na jetiki. Za mater otrokom je prišla Ana, sestra raj niče, s katero se je vdovec poročil. Tukaj žaluje sestra por. Veble. V Čepincih so umrli od betega . f Mikloš Ozvald, star 77 let. Doma so še živi mati Ana, pogrešan brat Karel, oženjen. Ima deco. ■■ —> 11 MII IH H ■! m Hill SEMIČ. Blizu Semiča sta bila ubita 13. 11. 44 župnik Erklavec in br«t Melhijor, •b« križevniškeg* red«. V Franciji 3 sestre, v Argentini pa jaz Imre Ozvald in moja familija. Maša zaj njega bo na Avellanedi. PO ARGENTINI SEM IN TJA V Patagones imajo salezijanci več lastnih vzgojnih zavodov, kakor sploh na vsem jugu, kar je niže od Bahije Blanke, kajti oni so vse od začetka pionirji izobrazbe in gospodarskega napredka za vso Patagonijo in tudi za sosednji pas provincije Buenos Aires. (Pod Patagonijo spada vse ozemlje južnih teritorijev od Rio Negro in Neuquena, pa vse do Ognjene zemlje). Spet je zabrlizgal vlak in nas ponesel dalje. V veliki vijugi obkroži Patagones in nato čez znameniti most in že smo bili v Rio Negro. Viedma je prva postaja. Mesto leži nekoliko vstran in vtegne imeti do 15.000 prebivalcev, toda videti iz vlaka ni drugega kot svetli pas reke in čolne, s katerimi se prevažajo ljudje, kajti mosta ni, ki bi vezal obe mesti, ki si ležita ravno nasproti. Hiše so vse skrite med drevjem, visokimi akacijami. Tamkaj je sedež škofije za Patagonijo. Škof je priljubljeni Mons. Esandi. Sedaj je tamkaj za kaplana naš rojak Mario Perkat, ki je imel lani med nami novo mašo. Spet je zganil vlak in nas ponesel v tegobno puščavo, katera spremlja železnico vse do San Antonio Oeste. Prašni oblak je oznanil, da smo v kraju, kjer že dolgo ni bilo dežja. Če smo zapirali okna. nas je znotraj dušila vročina; če smo jih odprli, je oblak prahu vdiral v voz. Tako smo brzeli skozi enolično puščavo. Nikjer se ni razmaknilo siromašno grmičje. Komaj je dalo mesta skromnim kolibam železniških postajic, katere se drži morda tudi še orožniška čuvajnica in nemara še šola za otroke, ki žive po kdo ve kod skritih rančih ovčjih pastirjev. Sem pa tja se je videlo nekaj ovac in še kak noj je samozavestno dvignil glavo in jo nesel kot opazovalni stolp tja proč od hrupnega vlaka . . . Daleč tam n.a obzorju je pa modrelo morje in je pogled na njegovo sinjino blažilno vplival, da smo manj občutili pekoče sonce. O POLNOČI NA CESTI ... IN "YETA" Dobro se je držal vlak. Točno ob uri smo obstali v San Antonio Oeste, ki je menda eden najbolj žalostnih krajev na svetu. Vse je drvelo, kot da so v skrbeh, če bo za vse prostora. Pet velikih pulmanov je stalo tamkaj in so nas dvignili,, da nas odpeljejo v pulmanovo postajo, kjer je treba urediti vse formalnosti za vožnjo, ki bo končala šele v Punta Arenas. Kar gledal sem. Kam le bo šel ves ta narod? Med tem so tehtali našo prtljago, nam izdali vozne listke in nas odslovili do 22 ure. ko odidemo. En obisk še v cerkev, skromno leseno cerkvico, ki me je spomnila na č. g. Perniška, ki je bil v tem kraju tudi eno leto kot kaplan. Sedaj je cerkvica bolj lična! In tudi pod ne škriplje nič, kakor je pred leti, ko sem imel tukaj sveto mašo. En očenaš za neznane rojake, ki tamkaj okrog žive, še nekaj za druge, kateri so molitve potrebni in željni in še nekaj za one, katerim se zdi. da je molitev nepotrebna stvar, čeprav so jo ravno oni najbolj potrebni, da bi jih božje usmiljenje rešilo nesreče, katere se oni sami prav nič ne boje, ker n.anjo ne mislijo in je zares ne vzamejo ... Ne vem zakaj sem prav tam občutil posebno živo silno potrebo molitve, katero imajo premnogi boguodtujeni! . . . Morda zato, ker so kakor grmiček sredi puščave, ki borno čemi, brez sadu životari in se svojega uboštva niti ne zaveda . . . Iz molitve so me zdramili s klicem na večerjo. Brez kuharice, brez strežnika, je bilo kosilo gotovo. Saj v apostolskem uboštvu tistega kraja duhovnik komaj dobi za lastno potrebo. Od kje naj vzame za strežnike. Sicer pa je bil župnik sam tudi sopotnik z nami in nam je že opoldne na vlaku on postregel. Sedaj pa, ko je prišel domov, kar predpasnik na talar, krompir v lonec in nekaj jajc v kozico. V eni uri je bila večerja gotova. Ura nas je klicala. Torej z Bogom in na svidenje, če Bog da! 5 dolgih voz je čakalo. Moj listek je nosil štev. C. 3. Izvrstno mesto, ki sem ga mogel prav oceniti šele čez čas, ko smo že jadrno brzeli v gluho noč. Udobno sem stegnil noge, se naslonil in zadremal. Lagodno je brzel voz. Le redko nas je ošinila luč voza, ki vam je prišel nasproti. Postali smo za hip, da vidi šofer, kaj je treba kamijonu, ki je obstal. Že smo se pognali dalje, pa ne za dolgo. Kar na lepem smo obstali. Iz temnega voza, polnega smrčanja, se je oglasilo vprašanje, "Kaj je?" in še in še. Toda šofer je imel drug opravek kot ta, da bi nam dajal pojasnila. Nekateri smo zlezli ven. Mogočna luna, v vsem blišču, nas je obdala s temr.imi sencami, ko smo motovilili tam okrog in iz dalje prisluškovali bučnemu morju, ki valuje menda kak kilometer od tam in buta ob neupogljivi breg. Čez pol ure so nas pozvali spet na voz a je bilo samo za nekaj malega, ker kmalu smo spet postali . . . Ni bil naš voz. In hvala Bogu da ne, ker bi imel opravka z vražarskim narodom. Saj smo bili trije du-je voz pred nami, kateri je nagajal in je to pot dal za hovniki notri in, bi gotovo rekli, da je “yeta" ... Bil celo uro dela. Mesto da bi bili ob 2 zjutraj v Puerto Lobos, smo prišli tja šele, ko je začela vstajati jutranja zarja. Kar mraz je postalo in je bilo kaj prijetno v zakurjeni sobi hotela, kjer postrežejo s toplim čajem ali s čašico žganja ali kar si želiš. Ni bilo vse to brez romantike, toda v moje račune ni šlo, ker jaz sem imel preračunano, da bomo ob 7 uri v Trelewu, kjer bom imel sveto mašo in. nato še eno uro, da koga obiščem, pa smo zgubljali čas po potu in nato še po oštarijah, kot starokrajski furmani .... Bila je že ura 5, ko se je naš voznik slednjič le zganil in smo se pognali dalje, toda prav počasi, čeprav je cesta kaj lepa. Na levi je blestelo sinje morje zaliva San Matias, na desni pa pusta gmajna, iz katere se je pa sem pa tja nsmehnil dom, z belim obrazom pod rdečim klobukom. Tam iz dalje pa je stegnil dolgi vrat vodni mlin, napovedujoč, da je tudi tamkaj našla mesto estancija. Čez 2 uri vožnje se je nenadno odprl pred nami nov svet. Iz planote, na katero smo r.evede kdaj splezali, se je odprla dolina novega zaliva, v katerem leži Puerto Madryn, najbolj naravno in najbolje zavarvano pristanišče cele Argentine. Zdrveli smo navzdol skozi prašno mesto, kjer smo se zadržali pol Ivo Selj na dan Prvega sv. Obhajila v Trstu 1944. V prejšnji številki smo objavili odlomek njegovega pisma stricu Ludo-viku. Prav isti čas so bili hudi bombni napadi. Kot vidimo, sta on in njegova sestrica (stran 157) kar lepo oblečena. 4<|-. JI ure in nato dalje, spet v vis, čez planoto in navzdol kjer se je naselilo na bregu reke Čubut mesto Trelew, ki je najvažnejši kraj tiste zone. Bila je ura že skoraj 10, ko smo prišli, a jaz nisem mnogo iskal in povpraševal, temveč sem takoj pohitel v cerkev in sem še dobil priliko, da sem opravil sveto mašo. Še sem se poslovil od potnih tovarišev, s katerimi smo potovali vse od Bahije Blanke, pa je spet bilo treba sesti v voz, ki naj pride tisti dan ob 17 uri v Comodoro Riva-davia? ... Le kako naj pride, če je pa ura že 11 in če je do tja čez 400 km daleč? Saj imamo že čez 2 uri zamude .... Pa bo že Bog dal! ČEZ MRTVO PAMPO Čubut je dežela južno od teritorija Rio Negro. Arroyo Verde, nekako sredi pota med San Antonio Oeste in Madryn, ravno na jugu zaliva San Matias, je meja med obema deželama. Meri ta dežela 226.000 km', in ima komaj kakih 70.000 prebivalcev. Glavno mesto je Rawson, toda najvažnejši kraj na severu je Trelew, ki ima kakih 6000 preb. Leži v lepi dolini ob reki Čubut, kjer so se naselile prijazne čakre. Iz vzpetine na severu, od strani Madryna, se odpre očem prijazna dolinica, polna zelenja, preprečena z vrstami topolov, ki označujejo kod tečejo namakalni kanali. Brez umetnega namakanja seveda ni tamkaj ničesar, ker dež je tam le beseda; poznajo ga po pripovedovanju. Pred dobrim letom je pa prijazna dolinica doživela dan groze. Velik naliv v višjem toku reke, je dal tako silne množine vode, da je reka razdrla nasipe, se razlila v nižje ležečo ravan, opustošila večino plodnih njiv in vrtov in slednjič zastala v nižini ter stvorila nevšečno močvirje, v katerem še sedaj po enem letu, čaka za-stana voda, da jo popije sonce. V mnogih čakrah je še sedaj vidno opustošenje. Mnogo drevja je posahnilo. Na povratku, ko sem opazoval spomin tiste tragedije iz zračne višave, sem še prav očitno videl prazne lise sredi zeelnih vrtov. Trelew, že sicr znan po mirijo dah komarjev, je bil to leto nekaj strašnega, kajti nastale močvare so bile pravi raj za ta mrčes . . . V Trelewu je kakih pet Slovencev, ki imajo tam čakre. Doma so iz Prvačne in Oseka. Imel sem namen, da jih kaj poiščem, toda nevšečne zamude nočnega potovanja so mi vzele čas, s katerim sem računal. Saj sem komaj imel pičlo uro zato, da sem opravil sveto mašo v skromni kapeli . . . Trelew niti cerkve še nima, temveč le zasilno kapelo. Poslovil sem se in že smo bili gotovi. Čakal me je isti sedež, toda v drugem vozu. Udobno sem stegr.il noge predse, kjer sem imel prav lep prostorček in menil: malo bom dremal, malo bom spal, pa bo šlo . . . Račun brez krčmarja je bil to. Naš voznik se je še motal okoli voza in nekam sumljivo stikal vsevprek. Slednjič je odprl vrata pred mano in porinil predme — pručko .... “Hvala lepa, je nič ne rabim", sem pohitel, da bi ga prehitel, kajti takoj mi je vstal sum . . . Ni za vas je hitel pojasnjevati in že je posadil na pručko malo deklico . . . Jaz pa sem seveda moral potegniti moje r.oge nazaj in se odreči udobnosti, katera bi mi po pravici pristajala . . . Bomo že kako. Važnejše kot moje noge so pulma-nova kolesa. Da bi se le ta prav gibala, tako sem sprejel prisiljeni položaj. Pognali smo se. Kmalu se začne pot spenjati v breg. Brzo je pognal, da je vse prašilo. V lagotnih vijugah smo se gnali v vis v “Pampo muerto". Kmalu je ostala za nami zelena dolina reke Čubut; obdala nas je tegobna puščava. Nizko in redko grmičevje je kakor nagrobni spomenik zablodelim ovcam, katerih žalostni konec oznanjajo lobanje, ki se belijo tu pa tam. Bedna žival je zastonj iskala kapljo vode dokler ni skopernela žeje. Zastonj napenjaš oči, da bi videl kako streho ali vodni mlin. Le tam v dalji se ti zdi da vidiš sinje morje, toda čez hip se uveriš, da je samo privid, fatamorgana . . . Kamor nese oko n,e vidiš naslednji hip drugega kot borno puščo, skozi katero se vleče beli trak, ki je cesta. Od hipa do hipa smo planili čez premasten jarek — “guardaganado", ki meji eno estancijo od druge. Žična ograja je švignila mimo nas, čez nekaj hipov smo opazili kako stotino ovac, cesto nam je preprečkala skupina guanakov, tamkaj dalje so plavale nad grmičjem glave nojev . . . pa je spet vse življenje zginilo in, spet ni bilo 10 ali 20 km nobenega sledu življenja, razen ceste po kateri smo drčali. Ni bilo voza pred nami in ne za nami. Slednjič je mož postal. Hotel je dognati, če se je vozovom za nami kaj zgodilo. Poskakali smo za hip ven, toda hitro smo uvideli, da je bolje v vozu. Zunaj je kar gorelo vročine. Daleč za nami je napovedal oblak prahu, da nam slede drugi vozovi. Naš voznik nam je dal znamenje: Dalje. Pred mano je že sedela deklica na pručki, jaz pa, da bi olajšal delo šoferju potegnem vrata sunkoma, kot je treba, da se pošteno zapre. Tresk! . . . Zazvencalo je steklo. Grdo me je pogledal voznik ... Le zakaj? Kmalu sem videl. Steklo se je zdrobilo . . . Na, sedaj pa ga imaš! Naj mi predlože račun za kakih 20 pesov, ko sem vse že tako točno preračunal! Nak, tisto pa ne! Če imajo oni slabo pritrjena stekla, to ni moja krivda. Pa, ali naj me še štrafajo zato, ker sem hotel olajšati delo vozniku, ki sam ni mogel seči do vrat, da jih zapre? “VAMOS HOMBRE" . . . PRAV JIM JE, je kričal zadaj potnik. Zakaj pa nas vozijo kot da smo sardine. Po človeško naj nas, kot po človeško plačamo. Vsi so mu pritrjevali. Nek sopotnik se je pa domislil, da bi bilo odveč, če bi esredi mrke puščavi bili tudi putniki puščava. Prikazala se je steklenica “rakije" . . . Prav prave rakije, s tem imenom na steklenici in s tako steklenico. Slednjič tudi — vozniku, pustežu, kot samo on, ni preostalo drugega, da je moral v kompa-nijo z vsemi. Dva sopotnika, duhovnika iz Cordobe, izborna pevca, sta pa vzdignila veselo pesem, da smo kar pozabili na vročino dneva in tudi na pozno uro, kajti davno je že bila proč ura obeda, pa smo bili še daleč zadaj. Šele ob tretji uri popoldne smo spet ustavili in tamkaj nas je čakalo kosilo in mal oddih. Voznik pa, ali je pozabil, ali pa si ni upal sprožiti zadeve s tistim steklom. Najbrže je vedel, da bo cela revolucija, če bo kaj sitnaril, zato ker so vsi sopotniki že preje na ves glas povedali, da je firma sama kriva, ker ne skrbi za okna tako kot bi morala. Spet smo pognali dalje. Preje ravna pustinja je začela valoviti. Po grapah in doleh, ki so kazali vse več zelenja in vsak čas kako čedo ovac, skupino guanakov ali nojev smo brzeli dalje. Tam nekje v dalji se pokažejo značilne patagonske mesete, z ravnim grebenom in strmo odrezane. Še ena postaja nas čaka in nato še poslednjih 100 km. Tone sonce tone, za zelene gore . . . Kdaj je že minila sedma ura, ko bi morali biti v Comodoru . . . Saj bo že devet, pa vendar še visi sonce nad obzorjem. Začeli smo se spuščati nizdol; sonce je zginilo za hip za brdom, a čez hip nas spet pozdravilo. Zajec nam je prekrižal pot. Hitel je na večerno pašo. Že ve, da je tamkaj onstran brda zelena čakra. Še enkrat nas je pozdravilo sonce izza temnega brda, nato je pa ugasnilo, mi pa smo se pognali nizdol v mračno globel. Cesta se je zaplela med bregove, po katerih so zabliskale redke lučke, ki so napovedale, da tamkaj stoje že petrolejski stolpiči. Skozi zeleno dolinico smo brzeli, zajci so nam skakali čez pot; na vse strani so tamkaj plodne čakre, kajti strmina daje obilje studencev, kateri namakajo zelenjadne vrtove ob vznožju praznih goličav. se začno kazati tudi skupine drevja, med katerimi stoje prijetni domovi. Tamle se pase samozadovoljna skupina krav . . . Puščava je za nami. Zadnjih 30 km pred Comodoro je več raznih naselij. Astra, Diadema, Ferrocarrilera, YPF imajo vsepovsod svoje vrelce. Skozi mrak, ki se je že gostil v noč so se utrinjale stotere lučke, katere označujejo petrolejske vrelce. Neslišno so kimali čudni stvori, katere goni pri črpanju elektrika. Noč in dan, brez prestanka črpajo tekočino iz globine 1000 i nmorda še več metrov, jo točijo v cevovode, ki preprezajo vso pokrajino, jo porivajo v ogromne tanke, ki pošiljajo vsebino v destilerije ali pa na barke in dalje v Ensenado ali Bohi j o Blanco, kjer se destilira nafta. Ugasnili so zadnji sledovi večerne zarje. Cesta se je skoro dotaknila morja, ki je zaiskrelo pod žarki električnih luči, a je že spet ostalo za nami. Zbrzeli smo že skozi Km 3 in še po slikoviti ožini tik morja, pa smo bili v Comodoro. Ura je pa bila že čez deset. MESTO KOMARJEV — STENICE . . . Čeprav smo prišli tri ure pozneje, kot po voznem redu, je bilo vse črno naroda. Kar hitro sem opazil Stankota Kokoravca, Jarca, Petra Martiniča in Vila-goša . . . Menda čakajo name. Kar hitro smo se našli, si stisnili roke in še peti znanec, kateremu sem šele tedaj zvedel ime: Andrej Nardin. Kar hitro je bila na mizi večerja in v prijateljskem pomenku je bila naenkrat ura pozna! Kam pa spat? Dobri rojaki so imeli vse preskrbljeno. Toda če se oddaljim, kako bom zjutraj ob pol pete že na mestu? Kdo me bo budil? Bolje je, da nikomur ne delam nadlege s tem . . . Toda v hotelu tudi ni postelje! Pa se je le dobila. Poslovili smo se. Naročil sem gospodarju, naj me gotovo pokličejo pravi čas, da ne bo tako kot v Tan-dilu pred leti, ko je zaspal sereno, a na srečo niso zaspali komarji, ki so me zbudili za vlak . . . Od vsepovsod se je kmalu slišalo smrčanje in menda sem tudi jaz pristavil moj inštrument k skupnemu koncertu. Spalna soba je namreč le s špansko steno predeljena na več prostorov Kdo ve kod so me nosile sanje. Menda so me preganjale neke zverine, pred katerimi sem brezuspešno bežal . . . Vem to, da sem se zbudil in kmalu tudi dognal, kakšne zverine so me motile. Nažgal sem luč, in . . . vse je gomazelo po beli rjuhi. Nagnusni mrčes! Vse polno stenic je imelo slastno večerjo na moji koži. Pogledam na uro. Prav tisti čas pa je potrkalo na moja vrata ... Pa naj bo! Naj jim tekne! Da mi le spanja niso ukradle! In na srečo, da sem imel obleko daleč proč od postelje, da mi ni golazen zalezla vanjo. Na mašo tisti dan, 31. jan. pač nisem mogel misliti. Kar hitro sem bil torej nared. Spet sem dobil isto mesto za nadaljno pot, toda tedaj brez pručke spredaj. Zabrnelo je. Pognali smo v jutranjo temo, kmalu smo se izmotali iz mesta in pognali v klance, kateri vodijo čez 300 m visoki greben, ki omejuje kotlino na južni strani Comodoro. Prijeten hlad me je rezal v lice ob brzem teku in odprtih oknih. Tam na vzhodu je že začel vstajati dan. Zasivelo je pod nami morje, ko smo premagali strmino in se spustili na nasprotni strani nizdol. Neskončno atlantsko morje je zacvetelo v belih penah, ko ga je objel dan. Daleč tam na obzorju je plula samotna ladja in tik zanjo je pokukala izza obzorja sončna obla in ZLILA ZLATO LUČ ČEZ NAS. Kako majhen je človek pri vsej svoji iznajdljivosti in bogastvu! S tolikim trudom je iznašel nekaj strojev, odkril nafto, elektriko, motorje, gumij,, ladjo, letalo, atomsko bombo . . . Samo en drobec skrivnosti je odkril, katere je Vsemogočni Stvarnik vložil v stvarstvo, pa se že domišljavo trka na prsi, da mu ni treba Boga. Pravi: vse to je narava! Narava? . . . Pač čudno, da se dobe ljudje, ki se imajo za modre, pa so podobni kmečkemu otroku, ki je videl motor, pa je vprašal: "kje rastejo take stvari?" Ali kakor če bi vprašal, kje imajo gnezda tiste ptice, ki valijo — avijone . . . Seveda izide sonce vsaki dan in morje valovi vsak trenutek, in zemlja ponuja svoje skrite zaklade in nakopičene skrivnostne sile človeku v uporabo ... In človek, ki se ima za umnega, ki ve, da nobena stvar na svetu ni sama od sebe, vrže na vse bogastvo vidnega stvarstva plašč svoje brezbožnosti in se drzne reči: to dela narava in ne vpraša: kdo pa je to naravo tako napravil? . . . Tudi mene zbudi budilka zjutraj, toda ona nosi firmo tistega, ki jo je izdelal in tudi naviti sem jo moral . . . Čuden človek, kateri piše učene razprave, kako po sledeh stopinj in po ročnih odtiskih najti storilca. Toda po vidnih stopinjah, katere je Bog vtisnil stvarstvu, po zakladih, katere je nakopičil človeku v rabo in užitek, tako v lepotah, kakor v silah, tako v pestrosti barv, kakor v bogastvu harmonij . . . po vseh teh dokazih večne božje modrosti si zatisne oči in taji svojega Stvarnika ... In. ga taji samo zato, ker je nezvest svojemu gospodarju, in bi zato rad ubežal sodbi svojega večnega Sodnika. Zato skuša prekričati glas svoje vesti in preslepiti samega sebe. Zato tudi taji, čeprav čuti, da sam sebi ne verjame. Svetli dan je pokazal, da je tudi ta pokrajina siromašna. Toda morska bližina vendarle vtisne svoj pečat. V hriboviti pokrajini se vedno najde tudi kak studenček in v njegovi bližini nekaj grmovja ali celo kaka čakra ali estancija, skrita sicer našim očem, toda samotna pota, ki se odcepijo od ceste povedo, da nekje žive ljudje. Naravnost proti mor ju smo se gnali. Tja na obalno skalovje so padli naši pogledi. Skupina morskih psov prisluškuje bučni morski pesmi, katero udarja nepokoj-no valovje ob pečine. Še in še se nam je ponavljal prizor obale, na katero hite v rani uri morski prebivalci. Tisto tam dalje je menda skupina pingvinov, toda predaleč, da bi mogel človek prav videti te poniglave pomorščake. Na ovinku ceste je sfrlela izpred nas jata prepelic. Tovorni auto je raztresel zrnje in je pogrnil nepričakovano bogato mizo tem skromnim prebivalcem pustinje. Daleč tam nekje so zablestele strehe. Kmalu smo bili tam. Galeta Olivia je to, bodoče bogato najdišče nafte. Odkrili so namreč tamkaj zelo izdatne vrelce in že je napolnjenih cela vrsta tankov in kar hitro raste naselje, ki vtegne dobavljati s časom več nafte kot ves Comodoro, ki leži že 80 km za nami. Postali smo za hip in kmalu spet dalje. Treba je hiteti. Čaka nas še 500 km dolga pot in — kakšna? Prepelice, kujsi (poljske podgane), čede ovac, razpotja, na katerih so stale priprave kot tičnice . . . Kaj je to? . . . Kmalu sem vedel. Voznik je ustavil, poiskal nekaj po svoji torbi. S šopom listov je stopil do tiste "tičnice", pobrskal nekje tam poleg in kmalu s ključkom odprl tisto hišico ... Bil je poštni predal estancije. Iz nje je potegnil pismo, vanjo pa položil časopise in pisma, ki je imel s seboj zanje ... To je pošta tistih krajev. Vsak teden dvakrat gre pulman in vzame in pusti pošto v tistih predalih, katerih je bilo NTRA. SENORA DE MONTE SANTO LA FUNDACION DEL SANTUARIO En la cumbre mas alta de las inmediaciones de Goricia (682 m), que ofrece una vista incomparable sobre el pais circunvecino, se levanta un grandioso santuario de Ntra. Senora, en el cual se reiinen los eslovenos hace ya 400 anos. Despues de la pas de Versalles se incorporo la provincia de Goricia a Italia, pero toda la regiön de Monte Santo y todavia mucho mäs alla es tierra eslovena. Tenemos confianza que esta ves no se cometeran contra el pueblo esloveno injusticias como entonces. Es lo que imploramos con gran confiansa a nuestra gran Protectora que establecio su santuario cual guardia de los limites eslovenos, pues de alli se pueden con-templar alla a lo lejos la llanura friulana, mas alli de Goricia, donde es ya tierra italiana. Las peregnnaciones al Monte Santo comensaron cuando empesaba a expandirse por las tierras eslovenas la doctrina de Lutero. En esa cpoca, un sabado del mes de junio de 1 539, en Skalnica, nombre que tema antes el Monte Santo, apareciö la Virgen con el Nino Jesus en el braso derecho, envuelta en una nube dorada, durante la ferviente oraciön de la pastor-cita Ursula Ferligoj de Gergar, aldea situada al pic de la montana. Maria extendiö su braso isquierdo y dijo con dui-Sura a la pastorcita: “Di a las gentes que construyan aqui mi časa y que a ella vengan a pedir misericordia”. Ursula se sobresaltö porque sabia que no le iban a creer que la San-tisima Virgen, le dio tal recado, pero la Senora del Cielo calmo sus temores, prometiendole su proteccion y amparo. La pobre pastora hablo de la aparicion en su aldea, en los pueblos vecinos y en Goricia. El pueblo le creyö, pero las autoridades tomaron parte en el asunto y la encerraron en una prisiön. A la noche apareciö Maria, herrnosa y brillante, la saco de la carcel y la llevö al Monte. Por segunda y tercera včasih tudi po več na istem razpotju, kajti vsaka estan-cija ima svojega. Dalje in dalje smo se gnali, sedaj po prostrani ravnini, sedaj spet v globel in tam onkraj ven iz nje, pa smo onkraj spet splezali v breg in, dalje naprej spet nizdol v brezkončno ravan. Pred nami so zardele hiše vasi Fitz Roy ki leži ob železnici, ki veže Puerto De-seado s Colonijo Las Heras. To je najbolj južna argentinska železnica. Država je namreč zgradila več prog od morja v notranjost. Prvo tako progo sem prekrižal v Madryn.u, ki veže kraje v dolini reke Čubut; druga teče iz Comodora v Colonio Sarmiento; tretja pa mi je prekrižala pot tukaj. Za osebni promet so te železnice brezpomembne, pač pa imajo velik pomen za tovor. Ovce, volna in nekatere rude so bogastvo tiste dežele. Ta zadnja železnica je projektirana notri do Lago Buenos Aires, ki leži že globoko v gorah in je ne le krasna pokrajina polna naravnih lepot, temveč tudi plodnega polja, ki pa še čaka delavnih rok. Sedaj služi večinoma le ovčereji. Postali smo za pol ure, in že pognali dalje, kajti do kosila smo imeli še 80 km. daleč, do Telliera, ki leži že blizu Puerto Deseado. Cesta in železnica tekmujeta med seboj. V ravni črti bežita v neskončnost. Krepko je žgalo sonce. V sinji dalji je privid ustvarjal vedno nove skupine gozdov rastočih sredi modrega vodovja, a podoba se je vsak čas spreminjala in. odmikala, dokler ni iz daljine zrastla kaka vasica kakor Jaramillo, Cerro Blanco. Prav daleč tam n desni je bilo opaziti verigo patagonskih meset, pod katerimi se vije struga reke Deseado. Ob 14 uri smo ustavili in sedli k mizi. Pa kar hitro bo treba, zakaj dolga pot nas še čaka in kdo ve kaj se nam še lahko zgodi. La basilica nueva en Monte Santo vez, la encerraron y ambas veces logrö libertarse milagrosa-mente. Todos, ricos y pobres, se afanaban en preparar a la Virgen un santuario. Durante cuatro anos, juntaron dona-ciones para construir la iglesia. Por fin, en 1544, se levantö en la Skalnica el templo de Maria, construido en picdra ta-llada. En o tono del rr.ismo ano, el vicario general del patriarca de Aquilea la 'oendijo. El patriarca mismo, cardenal Marcos Grimani, donö a nuevo tiemplo una imagen de Maria, pin-tada sobre madera de alrededor de un metro de largo por unos setenta centimetros de alto, la cual todavia hoy adorna el altar principal. Un gran acontccimiento fue la coronaciön de la imagen de Maria, el 6 de junio de 1717. La Santa Sede la reconociö como una de las ureigenes que con mas milagros ayudaban a los creycntcs. Durante ocho dias, hubo grandes festejos y comulgaron 13 3.000 peregrinos. Pero llegaron dias adversos para el Monte Santo. El emperador Jose II firmo, el 30 dc abril de 1785, un decreto por el cual se prohibian las peregrinaciones y la iglesia debia ser destruida. El dia 28 de enero de 1786, se dio cumpli-miento a este decreto. La imagen fue llevada a la parroquia de Solkan, donde, permanecio siete anos. El dia 14 de maržo de 1793, salid de Viena la orden por la cual sc volvian a permitir las peregrinaciones. Tres meses mäs tarde, volviö a cantarse, en eslavo, la Santa Miša en el Monte Santo. En 1907 la iglesia fue elevada al rango de basilica. Todos los anos visitaron al Monte Santo hasta 100.000 peregrinos y hubo 15 procesiones de peregrinaje. Ademas de los romeros, se reunian en su cumbre las asociaciones cato-licas para deliberar bajo la mirada de Maria. Sobrevino la guerra mundial. El dia 24 de mayo de 1915, Italia dcclaro la guerra a Austria-Hungria. Envolvičse la Santa Imagen, en una rica tela y, junto con los tesoros, fue transportada a Lubliana, llegando a esta Capital dc la Eslo-venia el 1" de junio de 1915, y permaneciendo en la mišma hasta el 9 de octubrc de 1921. Micntras tanto, se deseneade-naba sobre el Isonzo la tempestad de la guerra, convirtiendo el santuario en un rr.ontdn de ruinas. Despues de la guerra el santuario del Monte Santo vol-vio a erigirse dc entre las ruinas. Edificöse un nuevo templo y el convento, que volviö a vivir la grandeza de sus tiernpos pasados. Llevose la Imagen primero a la catcdral de Goricia y el 2 de octubrc dc 1922, al Monte Santo, con tales solem-nidades como no las habian visto jamäs las tierras de Goricia. Mas. de 100.000 personas se reunieron bajo la direcciön del Arzobispo Dr. Sedej. En el camino saludaron la Imagen, con cänticos, las jövenes eslovenas dc las congregaciones de Maria, y en la cumbre la esperaban miles de personas. Las campa-nas del Monte Santo cntonaion en honor de la Reina del Cielo y d.e la Tierra, una alegre canciön de bienvenida. El 18 de Junio de 1939 se celebrö el 4" ccntenario con gran esplendor. ZA NAS NI PRAVICI:! ‘"V nekem mestu sta živela moža, prvi jc bil bogat, drugi revež. Bogati je imel ovac in volov nič koliko, a revež ni imel prav ničesar rasen majhne ovčke. Bil jo je kupil in odgojil, pa je zrasla pri njem skupaj z njegovimi otroci. Jedla je od njegovega kruha, pila iz njegove sklede, spala v njegoven: naročju. Bila mu je kakor hčerka. Prišel je nekega dne k bogatašu znanec iz tujine naj obisk. Škoda se je zdela bogatinu, vzeti od svojih ovac in od svojih volov, da gostu priredi kosilo, in je rajši ukazal, odnesti revnemu možu edino ovco, da je pripravil gostijo temu človeku, ki je prišel k njemu.” Ko je to do tu povedal prerok Natan kralju Davidu, je ta vzrojil v mogočni jezi in je zaklical: “Kakor resnično živi Gospod, sin smrti je bogataš, ki jc to zaukazal in ni prizanesel uboščeku!” Bogatin je italijanski narod s svojimi nad štiridesetimi milijoni prebivalcev, revež je naš slovenski narod, ki nas je komaj za dva milijona. Italijani imajo polno velikih mest in morskih pristanišč, mi Slovenci nimamo niti enega velikega mesta, niti najmanjšega koščka morja brez našega Jadrana. Italijan nam je opustoil zemljo, pobil in razgnal nam je naše otroke, razdejal naše domove, ko pa zahtevamo od tistih, na strani katerih smo se zvesto borili proti krivičnemu nasilju, da nam store pravico, so se odvrnili naši zavezniki od nas in so dali našo ovco njemu, ki je bil do včeraj njih in naš sovražnik. Leta 1918 so našo zemljo in naš narod podelili na ŠTIRI države, na Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Takrat so imeli izgovor, da je bila Italija zaveznica in da smo bili Slovenci vsaj navidezno kot avstrijski državljani v nasprotnem taboru. V komaj končanem svetovnem požarju je Italija nas napadla brez vsakega pametnega razloga in mi smo bili zavezniki Anglije in Severne Amerike proti totalitarnemu nasilju Nemcev in Italijanov. In pačilo? Razdeliti nas hočejo, ne na štiri države kakor leta 1918, nego na PET, na Jugoslavijo, na Italijo, Avstrijo, Madžarsko in, prav kakor nam v zasmeh, hočejo ustvariti novo državo, tržaško, da dado še tej košček našega krvavečega telesa. Ali so nas kaj vprašali? Ali je to pravica? Ne! To je pravica bogatih, mogočnih, to je pravica brezsrčnega nasilja! Nikdar naš narod take pravice ne bo priznal, saj krivica nikdar ne more postati pravica, niti ne more biti podlaga resničnemu pravu. Zato ne bo miru! Kakor je Bog kaznoval Davidov greh, tako bo božja Pravica zadela tudi vsakega in vse, ki se pregreše nad našim majhnim in bednim narodom. KOMEN 10/3. Prejela Jožefa Turk por. Colja. Najprej poroča osebne vesti . . . 1942 je umrl mož od France radi voj- ne, 1945 je umrl Pepe, mož od Rafaele, 15/2 1944 so Nemci zažgali Komen in odpeljali ljudi v Nemčijo. Sedaj je vas ena sama razvalina. Kdor se je vrnil domov je dobil kak košček strehe pri hlevu ali kjerkoli je kaj ostalo. Sedaj je že leto po vojni, pa ni še nihče nič pozidal. Jaz in Janko sva tam, kjer je bil motor od malna. Delava naše polje brez živine, kakor moreva. Jaz sem bil v vojni do 20/12 45, Janko pa je prišel 15/1 46. Smo goli in bosi in nič nimamo. Rafaela še živi primerno dobro. Tukaj ti priložim pesem od Komna, ki sem jo srečno rešil: 1. Moj dom gori in vas gori, do neba šviga plamen. Pogled mi ta solzi oči. Srce teži mi kamen. 2. In vse ljudi odgnali so ti Nemci v tujino. Brez hrane tam umirajo pod nemško to zverino. 3. Srce kako mi krvavi v nesreči nepopisni. Več Komna ni in ne ljudi, le groblja nepopisna. 4. Nebo žari mi pred očmi po dnevi in po noči, in duša moja plameni in v lugi solze toči. 5. Več ni ljudi in ni vasi, ne sme se v vas zažgano. Da vsaj bi shranil še kosti, v svoji vasi v jamo. Žalna masa za rajne stariše f Ivan in -j- Leopolda Ušaj (p. d. Tončkovi) iz Črnič je bila na Paternalu 7. julija. Vdeležili so se poleg bližnjih sorodnikov tudi drugi rojaki. Pevke so zapele tudi žal-nico v tolažbo preostalim in v dušni pokoj obžalovanim. Iz Komna je prišla bridka vest o žalosti, katera je zadela družino Turkovo. Oče J Alojz Turk, star 82 let je umrl 20/3 41. v Komnu št. 30. Mama "j- Ivanka Turk. 76 let je umrla 20/8 1944 v Svetem, sestra -j- Antonija por. Druskovič učiteljica, zastrupljena od Nemcev 16/8 1941. sestra -j- Anica Turk, 44 let umrla v bolnici v Gorici 15/1 46. Za rajnimi žalujejo doma otroci in Orel, Janko in Slavko, Alojz v Trstu bratje: Rafaela, Franc, Franca por. tukaj pa Jožefina por. Colja. Maša za rajne bo pri sv. Rozi ——g—PilLM «.IMHHllM« V Breginju je vzel za vedno slovo -j- Anton Simac, 27/5 1943, star 78 let, doma iz Breginja 144. Doma žalujeta 2 sinova, 1 hčer, 1 sin v Jugoslaviji. Tukaj je ena hči. Maša za rajnega bo pri sv. Rozi 1. sept. ob 12 uri. V Velikih Repnjah, je 8. maja 1945 po daljši bolezni zatisnil oči f Jožef Purič, star 70 let. Doma zapušča ženo in 2 sina, tukaj žalujeta sinova Jožef in Rudolf. Maša zanj bo pri sv. Rozi 8. sept. ob 12 h. Repentabor. V.bolnici v Trstu je umrl 1942 J Jožef Škaber, star 34 let. Zapušča ženo in enega otroka. V kamnolomu se je ponesrečil 1942 J Anton Guštin, star 48 let in je umrl v bolnici. 17. jan. 1946. pa je zatisnila oči f Frančiška Guštin, stara 80 let. Saksidi-Dornberg. Umrl je f Franc Vodopivec, star 42 let. Izčrpan od vojne je prišel umreti domov. Umrl je tudi njegov svak f Marijo, ki je zapustil 5 otrok. Iz Velikega Dola na Krasu je bil J Alojz Šušteršič, star 64 let ki je zaspal v Gospodu v bolnici Alvear. Tukaj zapušča sina Jožefa z družino. V Vrtovčah pri poročeni hčeri je umrl p. d. Križnik iz Brji -j- Ivan Mihelj, star 88 let Tukaj obžalujejo očeta sinova Lojze (V. Lynch) in Jože ter Ivana Pečenko. Na Ježici je umrla 1942 draga mati f Alojzija Dečman, stara 80 let. Tukaj žaluje za njo vsem poznani in priljubljeni Gustelj Dečman. V Mariboru sta bila ubita 1942 brata •}• Jožef in J- Karlo Rudež doma iz Lukovice pri Štanjelu. Imela sta v Mariboru restavracijo. Oba zapuščata tam družino. Tukaj pa žaluje za bratoma Marija Rudež por. Koradin. POZDRAV IZ URUGVAJA. Že dolgo sem bil namenjen, da skočim enkrat čez Rio de la Plata in to se je zgodilo 16 jul. V Coloniji sem takoj dobil nekaj rojakov in še isti večer sem bil že v 177 km oddaljenem Montevideju, kjer me je pričakoval g. Doktorič. Naslednji dan sem pohitel v Las Brujas, kjer imajo naše sestre asil za dekleta. 19 jul. je prišel pome ljubeznivi in vsem Goričanom poznani rojak Pavle Figel, slikarski podjetnik, ki mi ie bil nato ljubeznjivo na razpolago za obiske med rojaki, ki sem jih tisti in naslednji dan mnogo obiskal in bil povsod nadvse ljubeznjivo sprejet. 20 jul. ob 11 uri sem bil že spet na svojem mestu. O vtisih in doživetjih bom pozneje poročal, tu pa naj izrečem zahvalo č. g. Doktoriču, g. Pavletu Figel in družini ter ostalim za usluge, katerih ni mogoče povrniti. Sporočam pa vsem tudi pozdrave od tam, posebno od Figelnovih, Drufovih, rojakov iz Lozic ia Pivke ter iz Prekmurja, kateri imajo vsi v Argentini mnoge prijatelje. Janez Hladnik DAVID DOKTORIČ: SV. CIRILU IN METODU SLOVO OD GRŠKE DOMOVINE Ko je bil Metod leta 880 v, Rimu, je gotovo imel priložnost govoriti z, raznimi uglednimi grškimi rojaki, od katerih je izvedel o razmerah v domovini. Razveseliti ga je morala predvsem vest, da se je patriarh Fotij 879 spoprijaznil s papežem Janezom VIII., ki je bil stavil pogoj, naj Fotij prizna rimske odločbe, nakar je on tega potrdil kot patriarha in je ukazal Ignacijevim pristašem, naj mu bodo pokorni in mirni. Najbrže je Metod osebno govoril s papežem. Radi teh ugodnih novic je že takrat v njem dozorel skleji, da obišče svojo grško domovino, ki je ni videl že dolgih dvajset let. Imel je za to več razlogov. Vleklo ga je kajpada domov tudi domotožje, saj po teh dvajsetih letih misijonskih naporov in tolikega preslanega trpljenja si je jiač zaslužil to kratko veselje. Ni izključeno, da je Metod o svoji nameri govoril tudi s papežem. Vsekakor pa je bilo potovanje v prvi vrsti v najožji zvezi z njegovim apostolskim delovanjem. Kdo je bil posla Cirila in Metoda na Moravsko? Carigrajski cesar. Kaj je bilo tedaj bolj naravno, kakor da je carigrajskemu despotu Metod šel poročat o doslej izvršenem delu in o svojih načrtih za bodočnost? Res, da tedanji cesar Bazi lij ni poznal Metoda, niti mu ni mogel biti tako naklonjen radi posebnih osebnih vezi kakor njegov prednik Mihael III., legenda tudi pripoveduje, da so Metodovi učenci širili vesti, da je cesar nevoljen na Metoda. Ali v legendi beremo tudi, da je Metod prejel Bazilijevo pismo, v katerem mu je med drugim sporočil sledeče: “Častitljivi oče! Silno te želimo videti. Bodi tako dober, potrudi se k nam, da te vidimo, dokler si še na tem svetu, in sprejmemo tvojo molitev.” Po Grivčevem mnenju je to pismo bilo najbrž odgovor na Metodovo poročilo, ki ga je bil on morda poslal cesarju iz Rima. Ker se je pa ta odgovor dal čakati precej dolgo, so nekateri, posebno mladi in nestrpni učenci, sklepali, da je despot na Metoda jezen, Cesarjevo tako prijazno in častno vabilo je moralo Metoda in njegove učence močno razveseliti in zato se je Metod tudi brez odlašanja odpravil na to dolgo pot. Spremljali so ga razni njegovi učenci. Bilo je pa to leta 882. Metod si je hotel pridobiti zaslombo mogočnega bizantinskega cesarja, ki mu je bila posebno sedaj potrebna kot protiutež proti zlemu nemškemu pritisku. Tudi sveta Stolica sama je zasledovala podobno politiko, da se reši prevelikega in dvomljivega varuštva nemškega cesarstva in zato je papež iskal tesnejše zveze z vzhodnim krščanstvom. Vse drugačen je , bil Metodov položaj sedaj, ko je vladal na Moravskem nezanesljivi in neznačajni Svetopolk, nego pred leti, ko sta ga ščitila takrat še mogočna Rastislav in Kocelj. Apostolski mož se v svojem pričakovanju ni varal. Tudi Baziij je dobro razumel ne samo verski ampak tudi politični pomen Metodovega misijonskega dela za ugled grškega cesarstva v inozemstvu. Legenda pripoveduje, da so v Carigradu Metoda sprejeli nad vse sijajno: “Cesar ga je sprejel z veliko častjo in radostjo. Pohvalil je njegovo prosvetno delovanje in izmed njegovih učencev je obdržal duhovnika in dijakona s knjigami. Izpolnil mu je vse, karkoli je želel, nobene prošnje mu ni odrekel. Poljubil ga je m bogato obdaril. Spremil ga je slovesno do svojega prestola in z njim tudi patriarh. Iz tega moremo sklepati, da sta, tako patriarh, kakor despot odobria Metodov misijonski načrt in njegov način pridobivanja Slovanov za krščanstvo s pomočjo njim domačega obrednega jezika. Zanimivo je, da je cesar Metodovima učencema izrecno dovolil siriti po Metodovih navodilih vero med Slovani bizantinskega cesarstva. Ta d.va sta bila najbrž jugoslovanskega rodu in sta poznala grški jezik. Kakor vidimo, sta se oba sveta brata odlikovala posebno v tej dalekovidnosti, da sta si vzgajala veliko število slovanskih učencev, ki so mogli najuspešneje širiti krščanstvo in prosveto med lastnimi brati v Panoniji, na Moravskem in v grškem cesarstvu. Težavna je bila za priletnega Metoda ta njegova pot v Carigrad, ali težave je vse pozabil in nadloge vrnitve domov na Moravsko mu je sladilo veselo zadoščenje nad doseženimi uspehi. MEDZAVEZNIŠKA RAZMEJITVENA KOMISIJA V JULIJSKI KRAJINI V dneh 7. in 8. marca je dospela v Trst na podlagi sklepa štirih. Vsaka teh držav je imenovala v komisijo po več članov. Združene države je zastopal glavni delegat dr. Mossely s sedmimi člani, Veliko Britanijo Waldock s šestimi člani, Francijo Jean Wolfram z osmimi člani in Sovjetsko zvezo Gorašenko z dvanajsterico članov. V soboto 9. marca je bil prvi sestanek, na katerem je naredila načrt za svoje delo. Njena naloga je bila ugotoviti narodnostne, gospodarske in zemljepisne prilike v Julijski krajini in na tej podlagi predložiti svoje mnenje o bodoči meji med Jugoslavijo in Italijo. Njeno delo se je zato v bistvu osredotočilo na ozemlje, po katerem že dolga stoletja teče narodnostna meja med Slovnci in Hrvati na eni strani in Italijani, oziroma Furlani na drugi. To področje, na katerem so nekatera mesta: Trst, Gorica, Pulj z mešanim prebivalstvom, je bilo treba preštudirati tudi v pogleduzemljepisne lege in gospodarskega položaja. Po nekoliko dneh bivanja v Trstu se je komisija pre-scelila v Pazin v Istri. Po obisku Pulja in raznih drugih predelov, se je odpeljala v Gorico. Od tu je napravila več študijskih izletov. Že prej je iz Trsta poselila del kraške planote in prišla do Doberdo- ba in Opatjega sela. Iz Gorice je krenila v podnožje Krasa v Miren, drugi dan preko Brd do Dolenj ob nekdanji avstrij-sko-italijanski meji, pozneje pa po Soški dolini do Doblarja pri Ročinju, kjer je velika električna centrala. Nato ie obiskala tudi Slovensko Benečijo, kjer je v Sovodnjah imeal priliko slišati iz ust šolskega otroka, da žive v Slovenski Benečiji Slovenci, in pogledala v Kanalsko dolino pod sv. Višarjami do Trbiža. Od tu se je po Soški dolini vrnila v Trst. Kako je komisija poslovala? Očividec pripoveduje: 25. marca se ie pripeljala v velikih luksuznih avtomobilih iz Trsta v Gorico. Na Travniku pred prefekturno palačo so se vozovi ustavili in gospodje so izstopili. Ne da bi se kaj zmenili za hrupno množico, ki jih ie pričakovala in pozdravljala, so odšli v prvo nadstropje, kjer so jim za njihovo sejo pripravili posvetovalno dvorano. Posedli so se okrog velike mize, ki ie bila postavljena v obliki podkve. Člani vsake delegacije so si zbrali sedeže v neposredni bližini svojega šefa — glavnega delegata. Predsedniško mesto je zavzel eden izmed štirih glavnih delegatov, ki so se po sporazumu vrtstili od seje do seje. Ta dan je ta častni posel vršil Francoz. V polkrogu nasproti predsednikovemu sedežu je stala miza, namenjena osebam, ki so bile povabljene pred komisijo. Še ni minilo pol ure od njenega prihoda, ko je že .sedlo pri tj mizi prvo odposlanstvo — trije zastopniki goriške mestne občine. Predsednik jih je pozdravil v francoščini. Njegov govor je bil prevden ezaporedoma v angleščino, ruščino, italijanščino in slovenščino. Ta postopek je veljal tudi za vsa vprašanja in odgovore. Seveda se je s tem zaslišavanje vsakega odposlanstva zelo zavleklo, saj je trajalo po dve do tri ure in več. Naravno, da je bilo zato zaslišanih zelo omejeno število oseb. Zastopniki raznih organizacij, stanov, skupin, političnih strank itd. so se morali zadoovljiti, da so komisiji samo poslali svoje pisane spomenice. Preučevanje teh vlog in obiski v podeželju so zahtevali tudi obilo dela in časa. Če je bivala komisija v enem kraju tudi več dni, je imelo vendar le malo ljudi priliko priti z njo v zvezo. Vendar pa to za končno odločitev ni važno. Komisiji je bilo naročeno zbrati narodnostne, gospodarske in zemljepisne podatke. Tega svojega delokroga se je točno držala. Po odhodu komisije. Mirno lahko rečemo: Razmejitvena komisija je bila tu in je odšla, vprašanje meje je pa ostalo nerešeno in se ni nič prmaknilo z mrtve točke. Bojo el Sol Libre (Continuaciön del Capltulo 19) Tras el juglar se acerco el caballo y se abrevo en el liquido barroso. —“jSadate! Tambien ella satisfizo a sl y a su caballo. Pero yo no bebere tal agua. Ni siquiera la llmpida agua de las fuentes me gustč nunca. Cae en mi estomago como pie-dras.” Esperö a que bebiera el animal, luego saco con toda c lase de precauciones el cuero de vino. Cuando se hartö de vino y volvič a ajustar el cuero, relamio sus labios y repitiö la alabanza a Tunüs. “jExtraordinario! No existe persona en el mundo que no tenga algo de bueno. Hasta el mismo Tunüs. Que suceda como ya dije: j te perdono por el vino!” Cuando guardd el cuero, se volviö hacia el sol y observö hacia todos lados. —“jDebo llegar hasta lugar habitado antes de la noche! No temo a los lobos, pero no me gustaria caer esta noche en-tre sus perros dientes.” Volviö a revisar la huella y cabalgo hacia el sur. Cuando oscureciö, se encontrö con un caserio de pastores. Deci-didamente se acerco al fuego, donde preparaban su cena. Sombriamente lo examinaron los ojos de los ävaros, herulos y eslovenos. Pero Radovan conocia bien a esa gente. Los venejo con su facil palabra y su sabiduria. Los rostros se aclararon y los pastores sirvieron al paci-fico huesped, como si fuera el mismo emperador avaro. Hasta a su caballo le dieron cebada entera, sin moler. Cuando disipö del todo toda sospecha, comenzö a indagar acerca de Liu-biniza. Dijo quc habia desaparecido su hijo, quc en el futuro seria un gran juglar y hechicero, y que habia salido en su busca. Los pastores dijeron enseguida, que los ninos habian visto a un jovencito extrano que se habia acercado al fuego. Los ninos habian huido, y cuando se volvieron a acercar a el, el jovencito habia desaparecido y con el el nabo y el resto de la comida. Radovan se regoeijö al oir eso. “Manana me conducireis hasta el fuego y luego lo busca-remos. j Si me ayudan, harč caer la buenaventura sobre vues-tro ganado, de modo que las ovejas pariran tres pequenuelos, las vacas dos y las cabras como conejos! jEsto hara el hechicero si encontramos al jovencito!” Los pastores se inclinaban hasta el suelo delante. de Radovan, las mujerese le ofrecian sus bebes para que alejara de ellos los malos espiritus, los hombres se ofrecian a servirlo, para llegar al Hcma y atravesarlo en busca del jovencito. Radovan se acostö satisfecho sobre un cuero de oveja. Antes del amanecer se reuniö toda la gente y acompanö al juglar hasta la foyata donde habia sido vista Liubiniza. De alli se dispersaron por el bosque en busca de huellas de herraduras. Tras un corto tiempo se oyö un alegre grito, todos se volvieron hacia esa voz y Radovan confirmö que por alli habia cabalgado su hijito. Todo el grupo siguiö la huella que se internaba en el bosque, donde las ramas quebradas mostraron el camino se-guido por Liubiniza. Ninguna huella escapaba a los habitantes nörr.ades de la llanura libre. Apostaban entre ellos quien la encontraria el primero. Todos ansiaban recibir del brujo la mayor prosperidad para su ganado. Radovan iba con precau-ciön tras ellos, pronunciando de vez en cuando una palabra disereta, felicitando a todo aquel que encontrara una huella y prediciendo una riqueza inmensa en el ganado. Alanca, celosa de Liubiniza . . . Cerca del mediodia se extendiö en el bosque un triste lamento. Surgiendo de todos los rincones, los pastores' abando-naron el bosque y se acercaron a su linde, desde donde fue oido el grito. Tambien Radovan espoleö el caballo y lo llevö alla. Cuando llegö al lugar, los hombres gritaban y senalaban el suelo, donde yacian la silla, las riendas, los huesos roidos. Asustado, Radovan bajö del caballo. Enseguida recono-cio los arreos hunos. Sobre la hierba vio un negro bulto, lo recogiö, revisö. Cayö de sus manos, su labio inferior tem’olö, las mejillas se estremecieron se dejo caer al suelo y romprn en un doloroso llanto. Se revolvio en el pasto, hundiö las manos en la tierra, arranco el musgo verde. Los pastores se quedaron a su lado, acompahändolo con quejas y lamentos. Radovan se arrastro de čara al suelo, luego callo, solo se estremecia su manto. Se irguio lentarr.ente, y mirö los restos del caballo. Pero lo vencieron el dolor y ia furia. Se lanzö contra los pastores con los punös en alto y los imprecö con terribles maldiciones. —“i Afuera! j Afuera! jAsesinos de mi hijo! Ustedes lo arrojaron a las bocas de los lobos. ^Por que no lo invitaron a pasar la noche? j Lejos, les digo! O les maldecire el ganado para que esta mišma noche muera todo lo que bala y muge! iLejos, asesinos, lejos del padre infeliz!” Los pastores desaparecieron en el bosque como sombras fantasmales, amedrentados;; el juglar aün seguia gritando cuando ya no habia a su lado ni un alma viviente. Cuando se desahogö, aquietö la freute y los labios. Preocupado, se volviö hacia la silla rota, volviö a aduenarse de el la tristeza, se sentö y sollozö como un nino. Cuando llorö lo suficiente, se sintiö mäs aliviado. Apretö su cabeza y pensö que hacer. Por suerte, se acerco a el su caballo, que huyera despavorido al ver los huesos de su companero. Entonces Radovan viö la bota de vino. Se golpeö la frente y salto junto al animal. —“El vino me dara sabiduria!” Llevö el cuero bajo un arbol y alli bebiö de desespera-ciön. La bebida lo animö, enardeciendolo y perdiendo aün mas el control de si mismo, gritö contra los pastores, llamö a la lucha a todo el universo y amenazö con terribles ven-ganzas. Recordö a Tunüs, que habia partido hacia Bizancio. —“No me saldre de tu camino, no huiras de mi! ;Tras tuyo,... y te aleanzare, jsabre hacerlo! j Diente por diente! j Ni siquiera tu vino podrä volver a consolar mi furor!” Dejo todavia un poco de vino en el cuero, y crispando y entrechocando los dientes, jineteö hacia el camino que conduce a Filipopel, con la firme decisiön a llegar a Bizancio y encontrar al huno. Como conocia bien todos los rincones de la Mesia, saliö bien pronto del bosque al caroino. Ya se acercaba la noche, pero el siguio su camino hacia el Hema. Pero atin no se habian prendido todas las estrellas, cuan-do en un recodo vio un gran fuego. Radovan creyö pcrder el sentido y ver delante suyo el rostro de Turms. Arraströ el caballo con tanta fuerza, que cayö sobre sus patas. Cuando venciö el primer temor y comprendio quc Tunüs no podia estar ya de vuelta de Bizancio volvio a reanimarse; fue al paso hacia las fogatas. Bien pronto diviso un carro, caballos, gentes, una tienda. —“Comerciant.es”—, juz,g6 y continuö. Cuando se fue acercando, saludö desde la distancia: —“jPax, eirene, pax, pax, pax!” Junto al fuego se levantaron las sombras y asieron las lanzas. —“jPax, pax!”, gritaba Radovan y templö la cltara. Los bien armados guerreros lo rodearon y le preguntaron quien era y adönde iba. Mientras tanto, se abrio la pequena tienda, se acercö al fuego, junto a Radovan, un senor alto, en ropas de comer' ciante, que le pregunto: —”^Que buscas, huno?” Entonces el juglar abrio asombrados los ojos, entreabriö las manos, a traves de su boca articulö sonidos incomprensi-bles, hasta que al fin pronunciö: —“jOh, Numida!” DAVID DOKTORIČ: KO VEDELA BI . . . "Nikar ne žaluj! Jaz moram zdaj v svet, a kmalu povrnem po tebe se spet!" Še dolgo pri oknu slonela dekle, da ukanje v noč izgubilo se je. Ko vedela bi . . . Še dolgo pri oknu je sanjala, občutkom je sladkim se vdajala: Kako se čez kratko povrnil bo in gnezdo obema postavil bo. Res treba bo žuljev, a vsemu navzlic iz žitnega polja, z otroških lic se blagoslov božji obema smehljal bo, dom vsem se nevihtam rogal bo . . . Ko vedela bi . . . le kakšno neurje strahotno prihrulo nad nas bo grozotno! Ko vedela bi . . . da v ječi bo mož njen izbiral, med žrtvami zlobe peklenske umiral. Ali žrtve nesrečne preštel bo kdo? Alil žrtve neštete maščeval bo kdo? Ko vedela bi . . . Boš sama na pragu zgrudila se, ti, materi, v grozi se strlo srce. Le psiček bo v hiši razdjani ostal, otroška bo trupelca oblizoval, edini za vami bo še žaloval. Tedaj pa iz morja nedolžne krvi močneje od vsega divjanja zveri vstal bo glas: Gospod, maščuj nas! Gspod, poveličuj nas! -----—-----—■—;—:------- NŽcsr KDO VE kie se nahaia KLEMENTINA CIJAN iz Bilj pri Gorici. Že 12 let ni glasu od nje, pa te verjetno, da živi v Buenos Airesu ali v bližini. Kdor bi vedel zanjo, naj ji sporoči, da imajo zanjo od doma važne novice in naj se oglasi pri bratu FRANCU CIJAN, Bragado 7207. GORICA. DOL. CEROVO. Za mašnika ie bil posvečen ta mesec v Gorici ŠULIGOJ SREČKO. Tukaj ima teto Rozalijo roieno Keber por. Skok, kateri pošilja pozdrave in sporoča, da je njegov naslov Via Seminario 7, Gorica. KDOR VE kaj za JOŽEFA KEBER iz Vertojbe, stareaa 28 let, ki živi v Argentini: nai sporoči, ker imamo novice za njega. (Po domače so rekli na Hribu). Je mehanik. MOSTE PRI KAMNIKU. Ustrelili so Nemci 1942 Ivana Kepic. Mati Mariia je nekaj mesecev nato umrla od žalosti. KDO VE NASLOV ALOJZIJA HROVAT iz Polja, Straža pri Novem mestu. Imamo zanj novice. Nai se javi na Pasco 431. SPOMINI IZ RUSKEGA Že se je videla Poltava, zato sem prekinil molk, da slednjič povem kdo pravzaprav sem. "Nisem Poljak Vanko, temveč Ivan Lukač, Slovenec, blizu Trsta doma. Kot Austrijec sem prišel v ujetništvo, dokumenti pa, katere imam so nepravi. Hotel sem se rešiti silnega jet-niškega bremena, zato sem si poiskal tako pot, Z Rusi sem se seznanil že preje, ko sem jih videl kot ujetnike in sem videl kako dober narod so in zato sem si izdelal tak načrt, da jih ne bom streljal. Še bolj sem jih vzljubil, ko sem zvedel, kako je nek komandant dva ruska ujetnika ustrelil, ki sta se uprla, da ne bosta delala, ker sta bila tako izstradana. To se je zgodilo v Križevcih pri Veržeju in je cel naš 97 regiment vedel to krvavo zgodbo. Srečen pa je bil tisti jetnik, ki je delal pri kmetu. Zato nisem nikdar pomeril v fronti na sovražnika. Moja mama me ie učila, kakor nas vera uči: "ne ubijaj" in je pristavila, da če kdo koga ubije podedva vse grehe ubite osebe. In še manj pa bi hotel ubiti tako dobrega člo-vka kot je Rus, ki je tudi naš krvni brat, brat, saj smo si vsi Slovani bratje in Rusi so naši starejši bratje". Še nekaj je moža imelo: Ali si res še neoženjen, me je vprašal. Vem, da si mlad, toda tvoja resnost kaže moža in zato ti kar nismo verjeli. Ko sem mu povedal, da res, je kar pridržal kobilico in menil: Vrni se Vanko. Dunka, starejša hči od Laska bi te tako rada in jaz te imam rad kot lastnega sina! Pol moje zemlje ti bom dal in hišo ti bomo postavili in dekle si boš zbral po lastnem okusu! Toda mene je gnalo domov, kjer me čakajo mati in oče, bratje in sestre, če so še živi. Pravil mi je nek mož, ki se je vrnil iz auvstrijskega jetništva iz Brezovice pri Ljubljani, da so Italijani v Trstu in da moram domov, ker mi Slovenci tega ne smemo pustiti, da bi nam Lahi Trst vzeli. Tako sva prišla v Poltavo. Mož mi je izročil 1000 rubljev, me objel in za slovo še naročil: Vanko, če ne bi mogel domov, vrni se nazaj k meni in še en "spasivo pan" Zvečer je že drdral vlak z menoj proti Kremenčuku in nato dalje čez Poljsko in do Ljubljane, kamor sem prišel ravno za novo leto 1919. V srcu pa mi je ostala zapisana hvaležna misel: Hvala Ti ruski narod! Nikdar te ne bom pozabil! * Ko sem prišel v Ljubljano me je gnalo na dom v Istro. Toda moj dobri prijatelj, ki sem ga dobil v Ljubljani, me je preveril, da ne prehitro! Tam so Lahi in me bodo morda konfinirali. Odločil sem se nato in se javil v domobranski vojašnici in so me poslali nato na Koroško, kjer sem bil 14 dni pri Velikovcu, Pa sem se tako prehladil, da sem skoraj oglušel, zato so me poslali nazaj v Ljubljano. Ko sem se spet opomogel sem slednjič krenil proti domu. Lahi so me aretirali in me zelo sumljivo gledali posebno radi ruske kučme in škornjev. Imeli so me 5 dni v Logatcu, kjer so zbirali vse tiste, ki so se vračali iz begunstva. Ko nas je bilo 1000 so nas odpeljali v Trst in tam v lazaret v kvarenteno. Po 40 dneh so nas spet peljali nazaj v Trst. Med tem so prišli moji papirji od doma in sem se nato podal domov. Drugi pa so ostali na gradu v Trstu dokler jim niso prišli papirji. Domov v Slivje se mprišel ravno v nedeljo, ko so ljudje šli od maše. Našel sem se z mojimi tovariši, ki so me spremili na dom. Pač si vsakdo lahko misli, kako ganljivo je bilo, ko sem po tolikem času spet pogledal v obraz ljublejni materi in stisnil roko vsem dragim. Samo enega brata še ni bilo doma, ki se še ni vrnil iz italijanskega jetništva. Pričel sem spet svojo obrt in dela je bilo takoj na kupe. Doma sem bil do 1921, nakar sem šel na Prem. 1924., malo pred poroko, mi je skuhala intrigo neka vaška smrklja, laška vlačuga, da sem imel kar resen spor s karabinerji in me je hotel brigadir celo vdariti. Prav z istim fašističnim petelinom je imel opravka tudi župnik Ignac Žganjar, ki je moral nato bežati v Jugoslavijo. Tudi poštarico so tako vrgli v svet, menda tudi po krivdi neke pobalinke. Bilo je tedaj mnogo izprijene mladine, ki je vohunila in intrigirala in je tako nesramni fašizem gnal v ječe na tisoče najboljših fantov in mož etr slovenskih javnih delavcev, zlasti duhovnikov, učiteljev in veljavnih mož, mladino pa v pohujšanje in razbrzdanost. Tako se je zgodilo tudi duhovniku v Slivju, prezgslužnemu možu. Blagor ljudem, ki imajo takega duhovna in Bog mu daj dobro, če je danes živ ali mrtev. Zaradi dveh vlačug je moral kdo ve kam! Tisti dan sem imel kar vročo kri in čudim se, da sem se zdržal hujšega. Energično sem pa zahteval, da gremo k te-nentetu v Ilirsko Bistrico, nakar me je odslovil. Karabinerji so imeli svoj lokal tedaj pri Repincu, ki so bili znana narodna slovenska družina, pa tudi premožna. Martin Repinc je bil veletrgovec. Svoje otroke je šolal v Ljubljani. Pametni mož je vedel tudi to, kaj pomeni otroke skrbno in pošteno vzgojiti! (Žena je bila v teh letih ubita.) In to ponavljam tudi jaz vsem očetom in materam: Vzgajajte in učite pošteno otroke, da ne boste od lastnih otrok tepeni! Pokvarjen otrok je najprej bridka kazen svojim starišem, potem pa požene v nesrečo tudi lastni narod in državo! Ivan Lukač. IZ SVOJIH BOLESTI GLOBIN Žalost pri meni je danes v gosteh, hudo krvavi mi srce. — — — Za ljubezen prejel sem zasmeh. Kako me te rane skele! Zadele so me preodurne besede kakor umazani pljunki v obraz, ranile težko so me grde klevete, ko z biči me bil je njih glas. Brezobzirnost me z vencem bodečim je venčala, s trni preostrimi, trn vsak pa z želom bolečim se vbada v sence mi z mukami trpkimi. Iz svojih bolesti globin se k Tebi mi dvigne pogled, o Mož bolečin, bolesti jaz Tvojih brezmejno bridkost še komaj umevati zdaj po njih sem začel, čemu si tak grozno trpeti hotel. Saj ni je primere, o Bog Ti moj, med Teboj in menoj, ker Ti si, Križani, večna Svetost, jaz pa ves grešna in blatna slabost. Če jaz tedaj, ničla, trpim, za lastne pregrešnosti se pokorim. A Ti si trpel, da mene odreši Tvoja ljubeča Modrost, da mene na veke osreči Tvoja neskončna Sladkost. David Doktorič B. Blanca 14/7. 46. Častiti g. Janez! V začetku Vas nrav iskreno pozdravljam in ob enem Vam častitam deset let delovanja v R. Araentini. Mnogi so Vam zelo hvaležni za Vaše trudapolno delovanje. Torai v moiem imenu se Vam srčno zahvaljujem in vam želim mnogo uspeha v vašem poklicu. Bog Vam blagoslovi Vašo delo v zveličanje duš naših na priprošnjo Marije Pomočnice. Dobil sem nismo, da so mi ubili sina + JANEZA OSELJ (roien 1909) in hčerki Mariji so ubili moža. Vam pošiljam denar za 2 sv. maši, eno za rajnega Janeza in Zeta in drugo pa za umrlo družino Oselj. Ostanek na za tiskovni sklad Duhovnega Življenja, ki mi se tako dopade. da mislim da sem v Sloveniji ko a a čitam, ki je jako podučliivo za one, ki ga hočejo nrav premislit in vzeti zares za zve-ličanie duše in večnega življenja v nebesih. Sedaj še enkrat iskreno pozdravljam in želim obilo blagoslova Božjega za Vaše trudapolno delo 1(1 let med nami. Z Bogom nozd. Franc Ooselj. ŽUŽENBFRK-LJUBLTANA. Piše hči Mimica očetu Francu Makovec . . . Mnogo gorja smo nrestali. L. 1949 1/11 ie bi! ustreljen naš Franci (brat) ker se ie ho-ril za vero in dom. Pokopan ie v Višnu aori .... Jaz sem študirala naprei. Vsak dan sem trepetala tudi za mamo in sestro, ki jih nisem 2 leti videla in nič od näh zvedela, laz v Liubljani oni dve na sta se umaknili v Prenreče. Žužen-berk ie bil 22 krat bombardiran. Naša hiša je hudo poškodovana. Samo toliko strehe ie ostalo, da imamo kje snati. Gotovo vss ne ho mikalo, da pridete domov. Mama pravi, da bo kar vse prodala in bi šla za Vami v Ameriko, če bi bilo moaoče. KOPER. V bolnišnici Val d'Oltra je rov, nateli dr. Bogdan Brecelj. Bolnica stoji v žunniii Rižana, ki ie v coni B (Jugoslovanska). VOLČJlGRAD-KOPRJVA na Krasu. Piše Bogomila Kante por. Kosmina sestri Na- taliji por. Skok. Najprej sporoča o očetovi srti. Anrdej Kante ie umrl 30/1 48, zelo lepo na smrt pripravljen. Nadalje sledi žalostna zgodba hčere Slavice, por. Pipan v Svetem, ki ie zginila v Nemčiji. Sin Milan Jurca (iz prvega zakona) je padel v sept. 1943. Iz vasi je bilo v Nemčiji 27 ljudi. 6 jih ni več nazaj. V Koprivi so vsi živi in zdravi. Pepi ima 4 hčerke. Padel je Boletov Zdravko, Milko Žgajnarjev, Boris od tete Roze, Rudek od tete Ivane, ter mož od Zofke Boletove. Stanko Ravbarjev se ie 43 vrnil iz Italije 19/3 44 pa so ga Nemci ustrelili blizu Ogelj. France Zorkov je umrl v Nemčiji. Ena njegova hči je zginila takrat kot naš Milan. Štefan Maicenov se ni vrnil iz Nemčije, enako Nini Jerkov. Hiše so tri požgane: v prodajalni, birščeva in je-pavkna. Naša Cveta (hči) je sedaj v Svetem, da gleda za otroke od Slavice. Lojze (vdovec) je prišel domov okt. 45. Umrla mu ie tudi mati. V Kreglišču je padlo 12 mladenčev. Hči Olga je uradnica na Partizanski Zvezi. Ciril in Sonja iz Vel. Dola hodita v gimnazijo v Ajdovščini. Imamo sedaj slovensko šolo in polno kulturnih prireditev. Mama na Vel. Dolu je še precej dobra. Drejček je srečno sedaj doma. Bil je v Družina Kosmina. Milan Jurca in Slavica por. Pipan, iz prvega zakona Bogomile Kante, sta žrtvi vojne. Italiji in v partizanih. Bil je ranjen. Mara v Dobravljah se ima dobro. Ima 3 otroke. Gospod župnik VJRGILIJ ŠČEK živi v Lokvi v pokoju, ker je vedno bolehen, Marica je na Dolenjskem, Frida pa v Jugoslaviji. Polde Fabjanov, Tone Kovačev in Janez ter Branko Biričevi se niso vrnili iz Nemčije. Albini je dobra. Njena hčerka Sonja hodi v šolo v Ajdovščini. Marija Lemna ima sina in hčer doma. So bili v Nemčiji. Angela je ob moža in hčer ter zeta. Olga Andrejčeva se dobro drži sama, mati je pa zelo slaba. Go-renjkni Nute je živ. Jerkova Lojzka je sama, Kazimir je v Jugoslaviji, Boričevi na Dolu: Gabrijel in Matilda z družinami zdravi, dva sina še v Jugoslaviji. Mila Valerjeva ima enega sina še na Angleškem, eden je padel v Trstu. Ema Šupa-nova je vdova. Lojzeta ni iz Nemčije. Od Pepeta Berknega sin je bil v Trstu obešen. V priloženem listu sporoča nečakinja Olga, kako so delali med vojno za osvoboditev in kako so se učili slovenščine in kai vse so troeli. RAJHENBURG. Očetje Trapisti so imelo tam tovarno čokolade in likerjev. To so sedaj podržavili. Med vojno so imeli tam Nemci dolgo zaprte duhovnike. Posestvo je bilo sedaj razdeljeno. Rajhenburško župnišče je spremenjeno v bolnico. KOVAČEVCI-PREKMURJE - Žerjavci -Sv. Lenart Slov. Gorice. Družina Žokč si je na Štajerskem kupila posestvo pred bojno . . . Piše oče hčeri Cilki por. Gom. boe . . . Bili smo preseljeni na Hrvat-sko, kde smo bili 4 leta . . . 15/6 45 smo se vrnili. Sin Jožek je umrl na potu. Lojzek je spadnol v bojni. Za pišteka se nič ne zna. Tonek in Franc sta doma in hčere Sida, Marica in Pepika ter vdova od Jožeka z 2 dece. Zdaj nam slabo ide. Smo vse zgubili. Ko smo se vratili smo dobili samo eno kobilo, eno kravo in telico smo kupili. Pa ti nemrem popisati kak siromašni smo, ka smo goli in bosi. DELITEV CERKVENE ZEMLJE. V okrožju Jesenice (Radovliški okraj) je bilo razdeljene 960 ha zemlje, ki je bila cerkve-na last. V vseh župnijah, kakor je nova postava, razdele cerkveno posestvo, ki je je več kot 5 ha. Ljudje po nekod nočejo vzeti cerkvene zemlje. Pri sv. Frančišku v Savinjski dolini je samo 5 ljudi glasovalo za razdelitev. ŽUPNIK FRANC ŠUŠTERŠIČ, doma iz Horjula je bil zelo priljubljen v Selcih nad Škofjo Loko. Nemci so ga izgnali. Ko se je po končani vojni vrnil se je pa moral umakniti na zahtevo nekaterih. Sedaj je v Lučinah. LJUBLJANA. Vseučiliška knjižnica je bila zelo poškodovana, ko se je zrušilo nanjo letalo 19/1 44. Uničenih je bilo okrog 63.000 kniig. Sedaj popravljajo poslopje. BOLNICE. Slovenija ima sedaj 12 bolnic s 4010 posteljami. Govori se, da bodo začeli graditi v Ljubljani novo bolnico, ker so potrebe zelo velike. MARIBOR. Radijska postaja je bila tik pred voino dograjena, a bo šele sedaj začela delovati. TOPOLOVCI - CANKOVA. 14/5 46. — Piše Ana Benkič svaku Antonu Benkič. Zgubila ie sina Jožka, ki se ie vratil iz Nemčije in umrl 10. marca od belega v bolnici. Od štirih svakov (bratov od moža). ne ve nobene vesti. Svakinja ie bila v Radgoni, pa ne ve nobene vesti od nje. Tu je vse na karte i se dobi malo stvari. Pošljite mi za črni gvant, ka se tu nič ne dobi. Ka viizmi so nešterni dobili pakete iz Amerike. Mladina je vse v vojski. Grani ce so vse zaprte, imamo veliko sušo, drii-go pa ne moremo nisati. LJUDSKA SODIŠČA. Sedaj ima vsaka občina lastno sodišče in ie delo preiš-nih sodišč docela odpravljeno. Sodišče sestavljajo osebe, ki so bile najbolj zaslužne v boiu v partizanskih vrstah. PREPOVEDANI LISTI. V Juaoslaviji so so prenovedani angleški tedniki "Catotic Herold" in "Time and Tide" ter revija "19 Centurv", radi tega ker so protiko-munistični. Prepoved je izdal minister Ko-sanovič. UMRLI SO: V LTUBI.TANI: znani stavbenik Ogrin. V PODRREZJU traovec Aloizii Paulin’ V ŠF.NT TURIH ob T. želez, pa bi-seremašnik VALENTIN MIKUŽ. BISEROMAŠNIK DOLINAR, več let žun-nik v Kresnicah doma iz Dobrove, ie živel upokojen v Sp. Brniku pri Kranju. Nemci so aa pregnali in ie šel nato na Dobravo in im°l mažo vedno na podružnici Šmartno. Sedaj se je vrnil v Snod-nü Brnik Tone Fajfar, domačin, bivši krščanski sociialec, sedaj minister slovenske vlade, mu je dovolil, da sme maševati. kakor poroča ministrova sestra Katrica. URŠUT INKAM V LJUBLJANI so bile odvzete šole, ker nimajo prave politične izbrazbe. Kanonik dr. POGAČNIK, bivši urednik Mladike, pozneje ravnatelj vzgojnega zavoda Marijanišče, je bil aretiran. Z njim pa tudi politkomisar, ki je imel nalogo nadzirati življenje v Marijanišču. Menda zato, ker je pustil sestram, ki so učile, preveč prostosti. BAČ-KNEŽAK. Prejela Julija Tomšič od brata Ivana . . . Mati so še živi. 82 let imajo in so trdni in zdravi. Jaz sem bil interniran v Italiji . . . Vrnil sem se 14/2 46, sama kost in koža. Rešili so nas Arnerikanci gotove smrti. Saj so nas hoteli vse vničiti, pa se je drugače zgodilo. So bili oni vničeni ... Če moreš kaj poslati, te prosim. Nimamo ne obleke ne živeža. KOBJAGLAVA 15 maja. Prejel Franc Jerič od matere . . . Strašnega smo prestali. Enkrat so nas Nemci zgnali v cerkev. Smo mislili, da bodo vas zažgali pa nas postrelili. Pa so nas gospod za nas preprosili . . . Jaz sem vsa bolna in Frančiška tudi. Lojze je tudi doma; jih je dosti prestal. Bil ie vzet k partizanom, potem so ga Nemci odgnali in nismo nič vedeli zanj . . . Sedaj se dobi nekaj robe in živeža na karte na aprovizaciji in je strašno drago. 3 leta je bila suša, da ni skoraj nič n zrastlo. Ljudje zgubljajo vero sedaj in me je strah kaj bo. Ljudje se strašno nezavidijo eden drugega in se izdajajo. Drugo pismo je od brata . . . Strašno smo trpeli na zdravju dušnem in telesnem. Opisuje dalje nepopisno zmedo v času dvojne vojaške okupacije ko so jim ali eni ali drugi vse pobrali: živino, obleko in vse. ŠENT LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU-APAČE. Piše Lucija Vuk možu . . . Smo živi in zdravi. Samo Francelina (sina) še ni domov. Ga imajo v preiskavi . . . Zajčkovemu Blažu je padel sin, Tišlerjevi in Pišek so pogoreli. Tišlerca je na smrt bolna. Zajcov Tonček je umrl. Če boš prišel domov, prinesi obleke. Sinova otroka sta bila v maju pri birmi. Piši mi, kako se more iti v Ameriko. Fantje me zmeraj sprašujejo. Bi šli radi. Denarja nam ne manjka ker se delo dobi. Samo tako pa ni kot ie bilo. Intiharjev Jože ima mesnico v Mariboru in mu kar dobro are. LOKAVEC NAD KANALOM. Piše Henrik Humar sestri Gizeli por. Leban (Vir-gilio 2449). Po opisu dogodkov preide na podatke, ki zanimajo javnost. 8. okt. 1944 dni. Začeli so zažigati hiše, okrog cerkve so pridrli Nemci iz Gorice. Ostali so dva radi partizanskega napada pri Martinovem na Dolu. Najprej so zažgali Peršolje-vo in Tomaža ustrelili pod našo cesto. On je imel namreč neko potrdilo od partizanskega posojila (12000 lir) last od sina Franceta, ki je v Franciji. Isto dopoldne ie bilo požganih 45 hiš. Celi sta ostali samo dve na Brdi, Šuleto-va, naša (Mrakova) in Jagarjeva. Od Čarga do Martina in od Vinklerja do Kolenca ie vse požgano. Ostale so Krogarska, Tončkova, Mohorjeva, Mikelčeva, Busko-va in Ernestova. Zmakova Žerovčeva so požgane. Še več bi požgali, toda je prišlo povelje in so šli na Čepovan, kjer je ostalo samo 5 hiš. Nato na lažno in Lokve, na Otlico koder so požgali mnogo hiš. 1945 iebr. so požgali Trnovo: v marcu pa Banjščico, deloma Krvavec, Breg, Ravno, Trušnje, Marenje . . . V Dol. Lokovcu ie požgano samo sva-žigalne granate, ki je priletela v hišo iz ku Blažu (Dol. Lantarce) 24/3 45, od za-Trnovega. Ostal je od vseh sam 76 letni gospodar. Brat Janez mu je umrl 23/12 1944. Mamčev Polde je umrl. Brat Viljem je bil v Italiji v vojni potem je šel k partizanom, kjer je še sedaj. Bil je večinoma v Lokovcu in Čepovanu. Jaz sem bil bolan in operiran. Bil sem večkrat mobiliziran k partizanom. Sedaj sem doma, pa še ne zdrav. Mi smo sedaj Jugoslovani. Živež dobimo na izkaznice. Žagarjev Pepč je umrl 1943, Arnejčev Ijeter padel 43. Lojza na Humu je ubita 8/10 44 od Nemcev in Brdarski Franc tudi. Drugo pismo 14. jun. 46. — Tvoje pismo je hodilo en mesec. Pri nas je še povojna krizo. Prišla je tod primorska komisija. Naš Viljem je bil z njo kot šofer ruske misije. Prišel je Viljem tudi domov z avtom za pol ure in prav do hiše. Mi smo Jugoslovani do Prevala. Lucija Peršoljeva, udova po ustreljenem Tomažu, je sedaj pri nas. Tudi Černičevi so pri nas. Julka (žena) je zdrava. Pretrpela je veliko strahu in napora, ko je morala nositi živež iz Gorice čez zapore in skozi nevarnosti, da smo imeli glavno za 4 otroke. Jelko ima ze 7 let. Otroci so vedno kai bolni, ker nimajo dobre obleke, ki ie manjka vsem, velikim in malim, ker so na mvse Nemci izropali. Moška obleka stane 25.000 lir. Sedaj je bilo veliko otroške bolezni in jih je nekaj pomrlo. Žel (Buskov) je še živ. Če veste kaj od Štefanije (Buskova) ji povejte da so njeni doma v veliki potrebi. Crničev Johan je še pri vojakih, podoficir na Reki: Henrik pa ie odpuščen. Bil je v Belgradu. Lojze je tudi doma, prišel iz Sardinije. Žef Krogarski je umrl 10/3 star 87 let, Zanut (svak) ie umrl 44. Pri Pavelnovih so vsi bolehni, nunca je je pa slepa na obe očesi. Od Rdečega križa je prišlo že dvakrat. Dobili so no 1 komad obleke tisti, ki so požgani: kar je novega so dali zadrugi, ki prodajajo no dragi ceni. Rojc Pepč je 26/) 45 skočil v vodnjak, njegov brat Polde je padel in zapustil 5 otrok. SMRTNA KOSA. V METLIKI ie umrl 4. dec. č. g. j* POLDE KOLBEZEN, vnoko-jeni župnik, ustanovitelj Noveaa Lurda pri Šent Jerneju. Pokopan je bil v Čr-nomliu. 4- VIKTOR STESKA je 1. jan. 46 zatisnil oči, star 78 let v Ljubljani. Bil ie sloveč zgodovinar in zgleden duhovnik. Več let je bil tudi kancler ljubljanske ško-fiie. + Dr. FRANC KNAVS, znani lazarist, misijonar, več let goreč apostol v Skoplju, je zcrRsnil oči 12. jan. V KAMNIKU ie umrl dekan 4- MATEJ RIHAR star 80 let 13. jan. Bil ie dekan preie v Šmartnem pri Litiji. V SUHI PRI ŠKOFJI LOKI ie umrl 2d. ion. na «volem domu 4* JOŽEF HARTMAN župnik v Križah pri Kranju. V DOVJEM na ie umrl duhovnik celovške škofije 4 KOVAČ FRANC. DR. MARIJA ČOK, znani borec za slovensko Primorje je otvoril v Trstu odvetniško pisarno nod angleško zaščito. ŽIVINOPROMET. V skladu z novim načelom državnega nadzorstva nad gospodarstvom j« 'Tes nakup in prodaja živine v rokah državnega "Živinonrometa". Za zakolj, prodalo in nakup živine ali prašiča odreiuie ta ustanova tudi v zasebni rabi na kmetih. Brez dovolenja kmet ne sme zaklati prašiča. Ta zavod tudi določuje cene. Kontrolira to delo okraini liudskl odbor. GOZD NA MEJI. Na celi bivši jugoslo- Adrijana Selj je bila pri Prvem sv. Obhajilu 1943. v Trstu. P5WK -v' vanski meji so jugoslovanske oblasti dale uosekati gozd v pasu 100 m širine, da bi preprečili tihotapljenje koni. CERKEV NA ŠTAJERSKEM V DOBI OKUPACIJE Naslednje je napisal štajerski duhovnik Roblek Peter, r. 1915 v Solčavi in sedaj vojni begunec v Forli v Italiji. Takoj po zasedbi Spodnje Štajerske po nemški vojski 1. 1941 se je začelo preganjanje Slovencev. To je veljalo predvsem katoliški duhovščini in inteligenci. Nemci so bili o vsem informirani po članih “pete kolone", ki je obstojala in bila dobro organizirana že od 1. 1933 skoro iz samih Nemcev, ki so živeli na Spodnjem Štajerskem in iz nekaj malega slovenskih plačancev, ki so prejemali denar obenem od Nemcev in od Kominterne. Bili so o vsakem duhovniku natančno informirani. V Mariboru so zaprli vse duhovnike razen škofa in stolnega župnika. Zaprli so jih v mestno kasarno, ki ie bila obenem kazensko taborišče za vse duhovnike cele škofije. Tu so se dogajale stvari, ki jih nikoli ne bo mogel nihče popolnoma opisati. Bila so mučenja vseh vrst in zasramovanja, kakoršna so si le mogli izmisliti Pretepanje, praznjenje greznic z golimi rokami! Gestapovci so pljuvali na tla, kar so morali duhovniki polizati. Gestapo je vodila duhovnike vsaki dan na delo: podirati so morali pravoslavno cerkev v parku pred državno realno gimnazijo. Voziti so morali po mestu vojaške kuhinje, kjer so bili vpreženi namesto konj v vozove. — V kasarni sami so bili duhovniki zaprti v prenapolnjenih prostorih, tako da niso mogli ne sedeti ne ležati Posebno grozna so bila zasliševanja, pri katerih so uporabljali gestapovci posebne stole za mučenje. Mnoge so pri teh zaslišavanjih za zmeraj pohabili. Predvsem so hoteli ljudi živčno mučiti. Posluževali so se za to različnih načinov. Tako so na primer postavili človeka k zidu in mu streljali okrog glave z revolverjem. V Mariboru so bili ubiti ali ustreljeni sledeči duhovnik duhovniki: LUDVIK DUH. župnik v Razvanju; FERDINAND POTOKAR, škofov tajnik in katehet na realni gimnaziji. Umrl na posledicah pretepanja; IZIDOR ZAVRNIK, kaplan v St. Pavlu v Savinjski dolini. V zaporih je bil osem mesecev in na razne načine mučen. Imel ie polomljene vse prste na rokah in izbite vse zobe. Razmesarjen je bil povsem telesu. Tudi jezuit ALOJZIJ ŽUŽEK je umrl na posledicah mučenja že kmalu po dogodkih v gori omenjeni kasarni. Prav tako frančiškan P. Laudergot. Nemci niso marali, da bi duhovniki iz-aledali pred ljudmi kot mučenci. Poskušali so jih predvsem živčno uničiti in tako onemogočiti za naadljno duhovniško službo. Zapori so bili razen v Mariboru in v Celju še v Ptuju, Slovenjgradcu, Maren-bergu. Gornjem gradu. Končno so spravili skoro vse duhovnike iz raznih zaporov v Rajhenburg. Tam so spremeni samostan trapistov v zapore. Tukaj so morali duhovniki ob najslabejši prehrani opravljati najhuiša dela obenem pa prenašati vsa mogoča mučenja. Posameznike so mučili v bunkerjih in mnogi bodo nosili za vedno znake teh nemških na-silj. Po treh mesecih so začeli duhovnike odvažati. Mnoge so odpeljali v Nemčijo, v Dachau in Hagenau pri Linzu. Druge so vrgli čez mejo na Hrvaško. Njih alavni namen je pač bil, da se te duhovščine iznebe. Mnoge je na Hrvaškem potem rešil nadškof Stepinac in jih nastanil po raznih župnijah, drugim pa je pomagal škofijski odbor za pergnance, da jih je spravil v tisti del Slovenije, ki ni bil zaseden po Nemcih, Tako je Štajerska ostala brez duhov-kov. 600.000 Slovencev je ostalo prepuščenih samim sebi in besnosti gestapa in komunistov, ki so bili v tistih prvih mesecih še zaupniki Nemcev. PUSTOŠENJA CERKVA. Ko so bili odstranjeni duhovniki, so Nemci takoj segli po cerkvenem premoženju. Vsa cerkvena posestva so postala državna last. Na vsako posestvo je bil postavljen upravitelj, da je z upravo posestva širil obenem tudi nemštvo. Premičnine so Nemci vse odpeljali. Mnoge cerkve so tudi bile odtegnjene svojemu namenu. Cerkev sv. Rešniega Telesa v Mariboru je bila spremenjena v kino-dvorano. V niej so se vršili tudi sestanki Kulturbunda. Jezuitska cerkev Srca Jezusovega v Mariboru je bila uporabljena za pisarno Hei-matbunda. V semeniški cerkvi na Glavnem trgu je imela nemška policija skladišče, ravnotako tudi v samostanski cerkvi šolskih sester v Mariboru. Staro bogoslovno semenišče ie zasedla nemška policija, novo bogoslovje je postalo vojašnica. Tudi dijaško semenišče je zasedla policija. Frančiškanski samostan je bil sedež Gestapa, škofijska palača v Mariboru pa je bila porabljena za stanovanje tajnih policistov. Kapucinski samostan je posta! kasarna Heimatbunda. Slično je bilo v drugih mestih. Cerkvene premičnine (obleka, kelihi, monstrance itd.) so bile zaplenjene po Gestapo. Mašni plašči so bili predelani v preproge za gestapovske pisarne, drugo mašno perilo za spodnje perilo. V vseh cerkvah na Štajerskem so pobrali- zvonove 8. decembra 1848. JOHN GORNIK, doma iz Globa pri Sodražici, glavni tainik Slov. Dobrodelne Zveze v Clevelandu je umrl 71 let star ravno no zaključku alavneaa zbora. 60 LET DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA. V marcu se je vršil v Ljubljani sestane vseh podružnic. Družba je začela delovati 5 jul. 1885. Imela je tedaj 30 podružnic na Kranjskem, 16 na Štajerskem, 5 na Goriškem, 2 na Koroškem, 1 v Trstu, 1 v Istri, Od tedanjih 55 podružnic obstoja še 24. 5. okt. 1945 je narodna vlada odobrila nadaljne delo družbe kot narodnoobrambne ustanove. IZ LOZIC PRI VIPAVI. Pridno se je za- Iffl čelo delo za obnovo požganih domov. Prosvetno društvo Nanos ima sijajen pev- p» ski zbor. Knjižnica je pridobila 400 knjig, jfcf nabranih v Ljubljani. Društvo je organiziralo sijajen naroden sprejem mednarodni komisiji, katera pa ni prišla. ICRŠKO-SKOPICE. Prejela Marija Košir .. . Prejeli smo 2 paketa iz Amerike. V naši vasi sta ostala doma samo dva moža, ki sta možarske rodbine. Vsi naši .$,•? pa smo bili odvlečeni na Nemško. Sedaj smo se vrnili. Pogorelo je pri Gramčonu in Jošku. Drugod smo pa ob vse, kar je bilo mogoče odnesti in odtrgati. Smo brez vrat, oken . . . Na Celinah, enih in drugih, je sedaj aerodrom in je veliko letal. Naša cerkev še stoji, župnišče je hudo poškodovano. Šola tudi. GORENJA VAS NAD ŠKOFJO LOKO. Ko so nas zasedli Nemci je bilo en čas mirno. Kmalu so nas začeli zapirati. Ker ljudje niso hoteli v ječe, so začeli bežati v hoste. Ker so od nas trije zginili, so nas, preostale, zgrabili 22. jan. 42., in skozi Šent Vid, kjer smo bili 2 meseca, odpeljali v Nemčijo. Od domačih ki so ostali, smo dobivali pakete in se tako ohranili pri živem. Brat Pavle se je boril v partizanih in je padel 8. jan. 1945 v Renčah pri Gorici. Pripeljali smo ga domov, kjer je zakopan. Pismo piše Cirila Barbečeva. OZLJAN PRI GORICI. Ker je narod zgubil veliko uprežne živine, je oblast dala za oranje traktorje. V 144 urah so trije preorali 9 ha zemlje, seveda vsepovsod raztresene, ki je na ravnem. ZGOR. BISTRICA v PREKMURJU ŠTEFAN VUŠKO (Guncof) je umrl v Čikagi, kjer zapušča ženo 3 sine, eno hčer in brata Antona. ZEMLJO DELE. V ŠPITALU pri Motniku so razdelili zemljo grofa Apfalterna. V POLZELI so razdelili veleposestvo Senek, med 28 interesentov. GRAD V PREKMURJU. Priglasilo se je 120 interesentov za zemljo grofa Szecsija. Svet je odločen tudi za šolo in živinorejsko postajo. 60 oralov velik sadovnjak je pa ostal v skupni lasti kot zadružen. V PLETERJAH na Dolenjskem ie bila razdeljena zem-lia samostana in Langejevo posestvo. V MOKRICAH (Krško) so razdelili zemljo Kalinovo. V SOTESKI pri N. mestu ie razdeljeno Aueršpergovo. V ORTNEKU so razdelili posestvo Karla Kozlerja. Tudi Rudoževo posestvo (Ribnica) ie razdeljeno. V VIŠEVKU (Lož) so razdelili Šolma-ierievo. V STAREM TRGU Kovačičevo, Kržičevo (Nadlesk) in Žagarjevo (Markovec). LJUBLJANA, Ustanovljena je astronomska onazovalnica, za katero so že zbrani naivažneiši instrumenti. Sedaj se zbira potrebna knližnica. pTATERRKO. V šent Lovrencu na Pohorju in Maronbergu sta ustanovljeni živinorejski zadrugi. KRIŽEVCI. Veržejska zadruga je bila premeščena v Kri'e-n-ce in so v niej včlanjeni vsi konjerejci lju-tOT'if'i-sVrtrrrr nlrrmrr. ŠTORJE-SENADOT.CE. Primorsko. V Clevelandu ie umrl Matei Kučer star 45 let. Zanušča ženo. sina in brata. PETELTNJE-SI.AVINA. Umrla ie v Clevelandu Ivana Smerdel, roj. Celhar. stara 78 let. Ameriki zapušča družino v Europi brata Tanoza. VRTOVIN. Piše Alojzija Lozar, hčeri 17 letni f Silvester Rožanec iz Lokve na Krasu, žrtev za svobodo domovine Maša zanj in za f Ido Mavec bo 15 aug. ob 10 h na Paternalu, Av. del Čampo 1653. Zapoje se žalnica. Milki por. Sever. Vsi živi in zdravi. Ona je že bolj slabotna (73 let). Sin Pepi, ki je duhovnik, misijonar, bo nemara šel v Argentino, ko se vse pomiri. Ravno sedaj (aprila) vse cvete, a mnoge družine so žalostne radi mnogih zgub. Franc Birsa (iz Rihenberka) ima dom požgan in je sedaj pri nas. Umrla sta mu oče in mati. V Zemanu (Vipava) je umrla Jožefa Sever, sestra tvojega moža, por. Primož. Poročila se je Podgornikova Dragica. HOŠNICA - SLOV. BISTRICA (Štajersko). Piše Slergar Jožef, (doma iz Cerovega). Ima hišo in nekaj zemlje. Je zidar. Vojno so dobro prestali. Po drugih krajih (Bosna, Hrvaško) je bilo huje in sedaj hodijo od tam prosit pomoči na Štajersko. Bil je v CEROVEM. Tam so veliko trpeli in je mnogo škode. Vse je drugače kot preje. Bi! sem tudi v VERTOJBI pri sestri sina in ne ve nič od njega. (Marija, por. Keber), ki ima v Argentini GOR. CEROVO. Piše Ivana Koršič sestri Amaliji. Veliko pobitih in požgano. Tčer so ji odpeljali Nemci, a se ie vrnila. DRAGATUŠ. Farna cerkev je porušena od bomb. Tudi drugih poslopij precej. REČICA OB SAVINJI. Župnija, kaplani j a in šola so požgane, druge hiše so ostale a je bilo vse izropano. V primeri z drugimi kraji je vas malo trpela. LOGATEC-ŠMARJE. Piše živinozdravnik bratu Antonu Princ. Logatec so imeli Lahi zaseden, Šmarje so zasedli Nemci 1943. 3. jul. 45. je bil ustreljen moj starejši sin. Rado. Šmarje je bilo bombardirano 21/3 1945. Cerkev je zadeta nad oltarjem. Smoletova hiša podrta, pekova do tal porušena, on in žena mrtva. Šola, župnišče in prosvetni dom je bilo požgano že preie. Okrog Šmarja so bili stalno boli med našimi in Nemci. Tudi Grosuplje ie bilo bombardirano. Ubit je bil Košak. Najina mati so umrli v Šmarju stari 83 let. Žunnik Ravnikar ie v begunstvu. HINJE-DOI.ENJSKO. Zelo je bila prizadeta vas kot vsa Suha krajina radi bratomornega boja. Duhovniki so bili pobiti. Sedaj je tam upokoieni č. g. Jože Stupica, kateri ie v velikih potrebah in se ie obrnil na farmane v Sev. Ameriki, kateri so že zbrali in poslali nekaj pomoči duhovniku. IZ METLIKE. Pisal Franc Štefanič iz Križevske vasi. Zadnia leta pred vojno ie bilo pri nas zelo leno. Vsak delaven človek ie imel zaslužka, da se je prav dobro živelo. Narod je bil strnjen v katoliških vrstah in zares bilo ie leno. Pa ie vdarilo gorje nad nas. Navalili so Nemci in si z Italijani razdelili Slovenilo . . . Zgrozili smo se. Nemci so tedaj začeli preganjati naše voditelje, Lahi so nas s kraia še precej na miru pustili. Pa so se dobili pri nas nekateri, ki so šli Nemce z zastavo pozdravljati. Prav tisti so pozneje vzdignili O. F. Bili so to študentje, organizirani že preje pri komu- nistih. Ko je Nemčija napadla Rusijo je dala partija poziv na vse partijce in tedaj se je pričelo delo O. F. (pismo obširno pove. kako se je borba razvijala in kateri so bili žrtve. Kogar zanima naj se javi, tu bomo objavili le nekaj imen in nekatere pomembne točke). Prvo trojko je vzdignil zdravnik dr. Mihelčič, ki je šel v ložo 5. jul. 41. Prva trojka so bili Slobodnik Jože (čevlj. pomočnik), Černič Ivan (trg. pomočnik) in Prus Anton (pekovski pom.). Iz Okolice pa so ibili Kopinič Ivan iz Radovič, Matjašič ter še eden iz Rosalnic .... Začelo se je govoriti o "beli gardi", toda nihče ni vedel kdo je in kje. Potem so pa začeli padati naši fantje. Prvi je bil Starc Anton (kletar vinske zadruge) iz Čuril, Klobčar iz Drašič, župnik Raztresen iz Suhorja, župnik Kofalt, Repovž oče in sin Tone na Božakovem, Lonačarič iz Rosalnic, Tomc Franc iz Primostka. Tisti čas je padel v Ljubljani tudi prof. dr. Ehrlich in nešteto drugih, kakih 3000 do srede leta 1942 po celi ljubljanski pokrajini. Narod je tedaj začel bežati v lože in začela se je vojska med brati, ker okupator ni storil nič zato, da bi napravil v deželi red . . . Takrat smo se vzdignili v hrambo naših domov. ... Ko je padel Mussolini so našo četo Nemci internirali in smo potem na Nemškem čakali konfinirani. Ko je lani prišel konec, se jih je pa le malo vrnilo domov, ker smo zvedeli, da so ostala samo pogorišča in grobovi in da je bolje počakati, da se doma pomirijo . . . Sedaj sem v Serviglianu v Italiji in nas je tu več iz Metlike: Simčič Janez, poštar in njegova žena iz Radovič, Stepanova Anči, Angela in Rezika Kraševec, Linča in Rezka aMtkovič iz Čuril, Črnugelj z ženo in hčerko iz Božakovega (Šelerjev Tone iz Grabrovca). Nemanič Jože iz Že-lebeja. Repovž Jože in Martin Pečarič so na Tirolskem in še mnogi po Avstriji in Nemčiji. Koliko je pobitih, še ne vemo. Poleg navedenih še tile: Alojz Franc in Marti-nek Pečarič (trgovec) v Metliki. Gornik Stanko, Milek Anton, Naglič Jože iz Kri-ževske vasi in šef postaje, Kočevar Julij Metlika, Kramarič Stanko in žena. V Ču-rilah Žnidršič Janez in Anton, v Draši-čih Pečarič Jože in 5 deklet (med njimi Guštinova Jurčeva), Bajuk iz Krašnjega vrha (odbornik v konzumu). Od partizanov je padel Starc Matija ki ima očeta v Argentini in Štular Franc. Na Suhorju jo bil ubit Tajčman Tone, Ivec. Na Lokvici cela družina Šuklje. Pri Cajnaru na Rakovcu so vsi živi, Janez je bil interniran pa je že doma. To povejte Cajnarovemu ki je v Argentini. Franc Stefanie. NEKAJ METLIŠKIH. Piše Stanko Černič, sodnik v Metliki, sedaj v begunstvu na Juž. Tirolskem. Sporoča, da so se kar resno pozanimali za ustanovitev "Nove Slovenije v Ekvadorju". Iz Metlike pa tole: Sodni svenik dr. Serko je umrl 1943 na posledicah operacije. Odvetnik Pretnar je umrl v konfinaciji v Italiji. Notar Rant je umrl na kapi že pred začetkom vojne. Glavna človeka v Metliki sedaj sta Slane (čevljar pri cerkvi) in Čaruga. brat Stipaničke. RADOVIČA. Piše župnik Anton Jerman v begunstvu v Serviglianu. Pošilja pozdrave svojim faranom: Golobičem, Ša-voru in drugim. Golobičev dom je zelo trpel. Mati umrla, brat Lojze je padel. Zelo je požgana Bajanja vas od Lahov. Župnišče in šolo na Radoviči so požgali hostarji. 10% ljudi je bilo zgubljenih, pobitih ali umrlih v konfinaciji. Mnoge pozdrave vsem belokrajnskim rojakom. RIBNICA IN SUHA ROBA. Rešeta, rete. sita, krtače, to je bil kruh gosto naseljene ribniške doline že 600 let, V sedanjem boju je tudi to delo utrpelo silne škode. Sedaj je pa že spet v razmahu in se je ustanovila skupna zadruga s sedežem v Sodražici in podružnicami v Laščah, Robu in Turjaku ter po ostalih krajih vse od Blok pa do Ribnice. Način krošnjarenja se bo pa moderniziral, tako, da se bo v vsakem večjem kraju ustanovila prodajalnica. VRHNIKA. Prejel od sestre Tomaž Cukale, operni pevec v Čikagi. Že 1. 42. so šli v gozdove in je mož kar pod zemljo vršil svojo čevljarsko obrt, dokler ni prišla velika ofenziva, ki je 1. 43. ranila hčer Erno, ki je pa okrevala, bila pozneje ujeta, na smrt obsojena, pa se iz zapora vrnila. Tudi mož je bil obsojen, 22 let. Janez (15 let) je padel 27/ 12 43., sin Francelj pa je padel 9/1 45. Prišli sme prav ob vse. Od otrok nam je ostala samo Erna. VELIKA LJUBLJANA. Pred 100 leti je imela 18.600 prebivalcev. Pred 10 leti so priključili mestu Šiško, Vič, Moste, Šte-panjo vas in del Ježice in Polja. Tedaj je bilo 85.484 ljudi. Lani pa je pokazal popis 102.219 oseb, to pa z vključitvijo novih delov, tako da ima Ljubljana sedaj tudi: celo Ježico, Polje, Rakovnik in Šeni Vid. Lani je bilo rojenih 2166 otrok. Porok je bilo lani 1396 (civilnih). GORE NAD IDRIJO. Požgano ie bilo župnišče in šola. Tudi šoli v Ledinah in na Vrsniku. V Žireh je razdrta elektrarna. Porušeno župnišče, šola in dom. V Rovtah ie vničen vodovod in električni transformator. Šola v Planinah (Rovte) in v Žiberšah tudi požgana. GODOVIČ je bil ves požgan kot represalije radi napada, katerega so napravili partizani v bližini vasi. Tudi večina živine je zgorela. KOMENDA. Piše Jurij Maren hčeri. Prejel sem že 7 paketov iz Amerike. Vse nedotaknjene . . . Vsega smo zelo veseli . . . Sedaj dobimo vse na karte in je poamnjkanje vsega. Pa bomo že potrpeli v upanju na boljšo bodočnost. Sladkorja že 2 meseca ni nič . . . Zdravi smo. Zima je odšla za svečnico. Veliko je šlo ljudi v begunstvo. Dva organi-stova, Francelj se je vrnil. Prinčev Stanko z Gore je že tudi doma. Zunaj so Plevnikova dva, Juhant iz Most, Jože in Janez. Iz Gmajnice Barakarjevi trije, Me-jačeva dva, iz Brega Posodovi trije in še veliko iz fare. BLOKE - FARA Draga teta! Mislim Vam opisati kakšna hudina je bila v vojnem času v naših krajih. Italijani niso nič sodili, kdo je proti njim, ampak so kar postrelili pri delu, na njivah, s koso v rokah, ali s sekiro v grmovju. Rešen je bil kdor je imel srečo. Italijanska ofenziva najhujša je bila 1942 julija. Ofenziva je prišla k nam čez Sv. Vid na sv. Trojico in naprej na Velki Vrh. Pri Sablarju na Vel. Vrhu je bila glavna komanda. Nova vas. Fara, Nemška vas. Glina, Bloška polica. Velike Blolqe Ulaka so bile vse obkoljene z italijansko vojsko. Nihče ni mogel ven iz vasi 5 dni. 25. julija so prišle k nam z strogim nastopom. Rekli so: "Pri vas ste dajali denar partizanom". Potem pa je rekel eden italijanski tolmač meni: Nosi ven kar hočeš, čez 10 minut bo gorelo! Moja mlajša sestrica Ivanka je zajokala in rekla: "Saj menda ne boste zažgali?" — Nosi!, je še enkrat zavpil tolmač. Zunaj je pa že gorelo na strehi in drugod. Prinesli so vojaki sena po sobah in polili bencin, pa je bilo takoj vse v plamenu. Ivanka je metala obleko in posteljnino skoz okno. vojaki so pa metali v ogenj. Bili so pijani. Potem sem šel jaz v hlev reševat živino, imeli smo takrat 13 glav. Vzeli so nam 1 konja in 3 po 100 kg težke prašiče. Druga živina je bežala na vse strani tako, da nisem dva dni vedel kam je odšla. To je bilo na soboto, v nedeljo so pobrali celo vas, vse moške od 16—50 leta, iz drugih vasi so storili isto, pobrali moške in so nas peljali zadaj za županov kozolec. Tam nas je bilo okoli tisoč in potem so nas peljali zvečer na Veliki Vrh. Na sredi vasi smo stali nekaj časa, po dva in dva skupaj in od tam so nas peljali nazaj v Novo-vas v ljudsko šolo in zaprli čez noč po razredih. Bilo je tako natlačeno, da smo stali kakor žve-plenke v škatljici. Drugi dan so nas sodili. Na vrtu Sablarjevem je bila sodna miza. Vsaka vas je šla posebej, po hišah. Med tem so šli pa moj ata prosit zame g. župnika. Antona Hrena, in so jim rekli: “Tako, enega so mi že odpeljali (sina Jožefa, ki je pa že bil med tem ubit med strašnim mučenjem. Bil je študiran fant in zato Lahom še bolj na potu). Zdaj bom pa še ob Janeza starejšega sina". Pote mpa pride g. župnik in g. kaplan na Veliki vrh. In ga jaz na tiho prosim, da naj kaj zame prosi in mi odgovori: “Zate bo pa težko." Meni je vroče prihajalo. Nato je res, prosil g. župnik. Pa sem bil prost, drugače pa bi bil ustreljen kot moj brat Jožen, ki še vedeli nismo, da je bil že on mrtev — čeprav ni revež nič hudega storil. (Imel je potuhnjenega prijatelja, ki je vsak večer prišel k njemu in ta nesrečni, potuhnjeni prijatelj je označil hišo in Jožeta Italijanom. Kaj da se je zlagal ne vem. Hišo so nam požgali zaradi Jožeta in ga ustrelili. Takrat so Lahi v vsaki vasi pobrali fante — pa za strah ustrelili. Na Blokah so jih čez 60. To mi je bila grenka usoda takrat meni, če bi me ne bili rešili g. župnik. Pol ure prej sem izvedel, da je ustreljen moj brat Joško na Velikem vrhu, na vrh hriba tam kjer se vidi k nam k Fari. Bilo jih je 10 v eni jami, smo jih čez teden izkopali in pripeljali na pokopališče. Take žalosti šenikdar, ni za povedati, ko je bila ta. Če v borbi pade ni tako hudo ampak na smrt obsojen to je čez vse hudo, da mora zaradi prijatelja-izdajalca v smrt . . . Poglejmo vise! Nad nami biva pravični Sodnik! Hiša je pogorela do tal, gorela tri dni, ker se ni smelo gasit. Pogorelo nam je vse pohištvo in obleka, ostalo nam je kar smo imeli na sebi. Tu se dobi vse le na karte, obalčilo in obuvalo pa kar nemogoče. Jaz sem tako skromen za obleko, da hodim v delavniški obleki k sv. maši. Tisti ki niso pogoreli, imajo še od prej,, ampak mi pogorelci smo reveži. Pri Fari so tri hiše pogorele, naša, pri Kmetkovih in pri Veselovih. Metulje so vse . pogorele isit dan kot pri Fari in v Novi vasi pa pri Modicu. Leto pozneje so„ umr** naš ata od žalosti zaradi Joškota. Mi njih sinovi in hčere smo zbežali za nekaj mesecev na Rakek in Ljubljano. Ta žalost! Nihče ni mislil, da bodo tako hitro zapustili to solzno dolino. Niti enega od svojih niso imeli pri svoji smrti, razen naše mamice, šele potem smo se sešli. To so pač bridke urice minule, za nas vseh. Saj smo bili vsi v strahu in zbegani se skrivali kamor smo mogli. Niti en trenutek ni bil varen za nas tiste čase. Bog dai, da nam kmalu zasiie boljša doba. Saj vendar naš narod tako ljubi Marijo, kako bo ona zapustila oni slovenski narod, ki ne neha jo klicati na pomoč. Nečak Janez "SLOVENSKA KRAJINA" Ob priliki polletnega računa izkazuje društveno imetje: Prejemkov lpll.45. Izdatkov 1595.80, Izdano za podpore 120.— $. Dobiček od veselic 252.85. V banko naloženo 800.— $. Skupno naloženo 7224.87. MLADINSKI ODSEK vabi na glazbeni učni tečaj, kateri se vrši vsako soboto ob 17 uri v lokalu. Kulturne sestanke ima pa enkrat mesečno. Prihodnji bo 18. sept. ob 17 uri. SLOVENSKI DOM je proslavil 7. jul. 17 letnico delovanja z zelo lepim programom in sodelovanjem bratskih društev. Pevske in glazbene točke so bile zares umetniški užitek. Strnili so v namen čimdostojnejše proslave svoje glazbene darove pevovodje Jekše, Trebše, Markuža in Kren. Vsi so želi burne aplavze. G.P.D.S. V. Devoto je dirigiral Krebelj a Ljudski oder pa Samec. Obe društvi sta bili odlični. Ljudski oder je očaral. Prav lepe so bile tudi deklamacije. Škoda da nekoliko utrudljive, v kolikor so bile predloge. G.P.D.S. V. DEVOTO je imelo mladinsko prireditev 30. jun, s čajanko. Odsek si je nadel nalogo da zbere 1500 S v pomoč domovini. V SOBOTO CELI DAN je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v “DUHOVNO ŽIVLJENJE” “LA VIDA ESPIRITUAL” E&sco 481, Buenos Aires, Argentina CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Sucursal 13 Concesičn 2560 OBISK MORNARJEV se je vršil v “Našem Domu" 2. julija zvečer. Društva je upriredilo zakusko v čast mornarjem parnika Aleksander I. na kateri so bila zastopana vsa slovenska društva. Prišlo je 12 mornarjev in komisar ladje. SVOBODNA JUGOSLAVIJA, odsek Pineyro je tudi počastil mornarje in sicer 21. julija. SAMOPOMOČ SLOVENCEV je priredila čajanko 28. julija v svojih prosotrih na Centeneri 2249 z dobrodelnim namenom. Vlada pa tudi sicer velika delavnost v društvu, ki zbere vsako nedeljo mnogo rojakov na balincarske tekme in igre. POMOČ DOMOVINI Zelo posrečena je zamisel rojakov iz Rihenberka, ki so se zavzeli za skupno pomožno akcijo domačim. Na prvem sestanku so zložili čez 600 S. To je pač posnemanja vredno. Glede paketov v domovino je najbolj enostavno in poceni Jugoslovanski Rdeči Križ. Sprejemajo se pošiljke v Almirante Brown 670. Od kg. se plača 4 S. Nekateri se boje da ne bo prišlo. Vemo, da je mnogo pošiljk že prišlo in zato je pač treba poskusiti. Če se ne pošlje, prav gotovo ne bo prišlo! Zatorej le poskusite! Saj ni treba poslati dragih stvari! PRIMORSKA IN TRST Začela se je malo obetajoča mirovna konferenca v Parizu. Napetost je velika. Zdi se, da bo imel največ zagovornikov načrt, da se svobodno ozemlje Trst raztegne še na Gorico, Goriška Brda in morda še čez Svete Višarje do Trbiža. Italijani protestirajo tudi radi Pulja. Recreo “EUROPA” HO CARAPACHAY Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja In nazaj, odrešil $ 1.—, otroci $ 0,50. U. T. 749 - 0589 — TIGRE — FCCA. FOTO SAVA San Martin 608 — Tel. 31-6440 — Florida 606 A M A K O MONTE CUDINE A X A T B A N MONTE CUDINE CALIDAD Y RENDIMIENTO MONTE CUDINE 8. B. Ltda. Capital 1,000.000 $. BÄL6BAN0 2380 NEKATERI SLOVENSKI BEGUNCI so se iz Koroškega vrnili domov. Drugi pa se pripravljajo na odhod čez lužo v Ekvador in Bolivijo. Kot izvidnik je potoval v Bolivijo nam poznani polkovnik Svetozar Dimitrijevič, pred 3 leti organizator čete jugoslovanskih prostovoljcev. JUAN BOCANI Suoeior de BOGANI HN08. IMPORT AD OR DE TEJIDOS 1828 — ALSIHA — 1926 U. T. 47, Cr^o G**4 Beeno« Aires “ČASA JUSTO" MARMOLERIA Construccion de Monumentos en los Cementerios PLAČAŠ DE BRONCE JUSTIN MARUŠIČ Garmendia 4947 U. T. 59-4318 La Paternal KROJAČNICA Franc Melinc Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu PAZ SOLDAN 4844. Tel. 69-1356 ROJAKI IZ NOTRANJOSTI! Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v HOTELU “ P A CIFIC 0 ” kjer boste ceno in dobro postreženi. CHARCAS 769 - BUENOS AIRES Lastnik: ANTON BOJANOVI'' PROGRAMSKA ŠTEV. D. Ž. IZIDE 12. SEPT. POŠLJITE NAM OGLASE IN DOBITKE ZA SREČOLOV! VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne instalacije izvršuje Luis Daneu FRANC KLAJNŠEK KONSTRUKTOR Izdeluje načrte in proračune — vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo. HABANA 4321 Bs. Aires. — U. T. 50 - 0277. | Villa Devoto