4. številka.
Izdanje za* 6etvtefc januvavja 1896
(v Trsta, v četrtek zjutraj dne 9. januvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„ EDINOST11
izhaja po trikrat na teden t Seatih iz-danjih ob torkih, četrtkih in sobotah. Zj j t ran je izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, Tečemo pit ob 7. ari večer. — Obojno izdanje »tAue : za jeden meaeu . f. 1.—, izven AviiMrlje f. 1.50 za tri mesec. . ,, 3— , . ,4,50 za pol leta ... 6 — . „ B ».-za vgn leto . . „ 12.— . , „1H-— Naročnino je plačevati naprej m naroobe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Posamične Storilke se dobivajo v pro-daj.^lnicab tobaka v Jrfitn po 3 nvć., izven Trata po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi 80 račune po tarifa v petitu; ia naslove i debelini črkami se plačuje prostor, kolikor obaega navadnih vratie.
Poalana. osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poAiljajo uredništvu : ulic« Cnserma At. 13. Vaako piemo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae do »prejsraajo. Roko^io a« »ii» vračajo.
Naročnino, reklamacij in delane apro-jomii |Hprfit'HMft<o ulioa Molino pic-oolo mt. II. nadat. Naročnino in oglaae je plcicovati loco Trst. Otlprr« rokUina ci|e so prost« poAtnine.
G
I i t i 6
ko.
ttT edino*ti Je mor".
Slovenska duhovščina in rodoljubje.
Kakor je trdna naša vera v večnega Boga, tak6 je trdna naša vera v srečnejo bodočnost slo-vanstva, — in na tem velikem slovanskem drevesu smo tudi mi Slovenci vejica —, ako ne bodemo sami hoteli drugače.
Seveda se je v najnovejši dobi v našem javnem življenju dogodilo marsikaj, kar bi bilo lahko porušilo to našo vero, V prvi vrsti je vznemirjalo mnogokaterega rodoljuba dejstvo, da je bilo videti, kakor da se hoče duhovščina odpovedati delu za utijenje bodočnosti lastnega naroda. M i pa nismo nikdar zgubili vere v rodoljubje slovenske duhovščine in je tudi danes, kakor vsikdar doslej, sodelovanje duhovščine pri narodnem dolu važna postavka v našem proračunu za bodočnost. Da nimamo te blažilne vere, bili bi mi prvi, ki bi resignirano položili orožje.
Naša vera in naše nade pa veljajo ukupnosti slovenske duhovščine širom vse slovenske domovine, nikari pa pojedincem iz tega imenitnega stanu, zlastira pa onim ne, ki imajo ravno na vesti, da se je v marsikojem slovenskem srcu jela majati vora v patrijotizem slovenskega duhovstva. Mi pa nočemo obsojati ukupnosti radi posamičnikov, ker nočemo biti krivični ; dotičniki naj le obračunajo se svojo vestjo, da so svojimi teorijami več škodovali ugledu duhovščine — seveda le tam, kjer so divjale strasti — nego bi bil mogel katerikoli slovenski liberalec.
Rodoljubje duhovščine v nje ukupnosti je pa svitel žarek, padajoči na sicer toli temno sliko našega položenja. Na Štirskem in na Koroškem, na Qoriškem in v Istri, povsodi vidimo lepo soglasje med posvetnim razumništvom in duhovščino; duhovnika in odvetnika, notarja in uradnika, posestnika in trgovca — vse vse jih spaja vez ljubezni do svojega rodu. In naj jim tudi gredo menenja navskriž ob tem ali onem vprašanju, ali v trenotku odločilnih borb stoje v lepem soglasju rama ob rami.
Tak6 je in tak6 ostani! To iskreno željo izražamo danes v ime srecneje bodočnosti našega naroda. V zmislu tega svojega čutstvovanja beležimo posebnim zadovoljstvom, da je sosebno štir-ska duhovščina v »oveji čas jela pozitivno nastopati za krepkeje naglašanje slovenskega iodo-Ijubja. V konservativnem in na strogo katoliški
podlagi stoječem, v Mariboru izhajajočem „Slov. Gospodarju* — ako se ne motimo, pišejo v ta list večinoma duhovniki — čitamo v noveji čas lepih čiankov, ki nas prav živo spominjajo na ono milejo dobo, ko med Slovenci še ni bilo čuti nauka, da je narodnost — poganstvo. Veseli nas, prav od srca nas veseli ta reakcija iz duhovskih krogov proti fatalistiškemu, torej nekrščanskemu zahteva-nju, da naj bi se narod slovenski odpovedal svoji bodočnosti na tej zemlji in naj bi mislil 1 e na oni svet. Življenje onkraj je seveda prva, ali vspo-redno se lahko razvija tudi skrb za dosezanje namena, ki ga ima vsak narod na tem svetu. To misel je „Slov. Gospodar* toli lepo razvi! v svojem novoletnem članku, da moramo pripoznati, da lepše in prepričevalniše skoro ni mogoče pisati v toli — priprosti obliki. Uverjeni smo torej, da ustrežemo našim čestitim čitateljem, ako jim ponatisnemo to mirno besedo, došlo iz poštenega slovenskega srca:
Kar človek sliši o slovesni priliki, zapomni si bolj. Ko te vrste pišem, nese čas svojega otroka, leto 1895. k pogrebu. Že sploh je ta trenotek pretresljiv, še bolj pa za nas Slovence. Z letom 1895. je preteklo polnih 1300 let, kar smo Slovenci nastopili v zgodovini. Prvo poročilo o naših pradedih pravi, da so se leta 595. po Kr. vojskovali na Tirolskem z Bavarci.
O tej slovesni priliki naj torej razpredem svoje seveda zmotljive misli o vprašanju, kakšen namen imamo Slovenci kot narod na tem svetu ? Vsaka stvar namreč ima svoj namen, od peska do solnca, od komarja do leva; tak6 tudi vsak človek in vsak narod. Trikratni gorjš pa narodu, kateri zgreši svoj namen! To nam spričuje med drugim presunljiva osoda judovskega ljudstva, ki ni spoznalo časa svojega obiskovanja. Kaj je torej namen vseh Slovencev? Naš namen kot na* r o d je na tem svetu dvojen: 1. da svojo narodno posebnost izobražamo vedno bolj, 9. da smo na jugu Avstriji eden njenih stebrov.
1. Dolgčas bi bilo na svetu, ko bi bili vsi ljudje ednaki, vsa ljudstva ednaka. Le razlika mika. Narodna posebnost pa je to, kar narod loči od naroda, n. pr. posebna jedila, drugačno pohištvo, orodje, druga noša itd. Zlasti pa je jezik razlo-čilno znamenje. Če smo se mi Slovenci v drugih rečeh že preonačili sosedom, vsaj svojega jezika ne izdajtno, ne prodajmo ! Na podlagi materinščine
PODLISTEK.
2)
Rudi in bebćja.
(Koneo.)
In res, ko je ba! minil, spremila sva ju proti domu — roka v roki — veseli — poredni — malo od vinca nadahnjeui.
Bilo pa je že popolno jutro. Prodajalnice so se odpirale in ulice so se polagoma oživljale. Slovenski kostanjar, prva filološka autoriteta slovenske »starine* na Dunaji, je že pekel svoje dišeče marone in jabolka.
„Ah, kako divno diše kostanji 1" vzdihnil je dražestni moj bebč. Hitro sem stopil h kostanjarju ter hotel kupiti. Tedaj pa se je oglasila še njena družica: ,Ah, še meni, Ae meni!" — Takoj na to pa je pristavil moj bebe: ,Za 40 kr. jih kupite, gospod .doktor*! Jedli jih bomo vsi skupaj doma pii nama po kavi .. . ah, to je dobro 1" — In kupil sem.
Ko smo pa prišli mimo prodajalnice za svinjino in žganje, prosila je zopet Rudijeva „dama", naj kupi kos svinjine in klobasic. „Po kavi tekne izborno!* — In Rudi je stopil ž njo v prodajal-nico. Ko sta se vrnila, nosila je Rudijeva „dama* obilen zavoj, Rudi pa dve steklenici „Alt-vater*-ja.
Rudi mi je skrivaj pomežiknil: ,Hej, to ti bo — doživljaj!* — in srce se mi je topilo pričakovanja.
In slednjič smo prišli do velike hiše.
„Tu sve doma", dejala je starejša. »Baš ondi nad svetilko — tista dva okna — je najino stanovanje. Midve pojdive pred Vama, gospoda, ker nočevi, da nas vidijo stranke skupaj. Ko pa se odpre ono-le okno, prideta za nama !4
„Dobro !"
In šli ste; prej pa sta nama še vzeli v svoja predpasnika kostanje, zavoj s svinjino in Rudijev i steklenici.
Dolgo, dolgo sva eskala. Gledala sva v
se mora učiti abeceda in latinščina in enkrat tud visokošolske vede; slovenski morajo biti pri nas cesarjevi razglasi in sprevodnikovi izktici na železnicah ; slovenščina naj ima pravico pred najvišjim sodiščem in naj se glasi v naših občinskih zbornicah!
S tem ne zahtevamo, da se naj ne učimo drugih jezikov. Kolikor jezikov znaš, toliko ljudij veljaš l Zlasti je znanje več jezikov v Avstriji potrebno in koristno. Le prva bodi slovenščina, kakor mi je moja mati najljubša od vseh drugih mater. Bodi torej slovenščina kakor imenitna gospa, katera imej dve, tri dekle.
Vzgledujmo se na r o d o 1 j u b j u vrlih Čehov, katerim je domača reč nad vse. Zatorej so pa tudi v dveh razstavah 1. 1891. in 1. 1895. pokazali strmeči Evropi izdelke češke dlani in češkega duha. Njim smo mi po legi najbolj podobni : Čehi so na severu, mi na jugu najdalje porinjeni v mesč Evrope. Čeh in Slovenec sta konca velikih slovanskih škarij. Da bi jim bili tudi po rodoljubju p o d o b n i! O naših pradedih so zapisali zgodovinarji, da so se vojskovali z Bavarci, in o nas bi naj zapisali: „Ta rod ni bil ednak slavnim očetom, ampak je sam sebi v skledo pljuval in se svojega jezika sramoval?" Nikdar!
2. Prvi namen ima vsak narod zase, drugi pa je nam Slovencem posebno lasten, da smo namreč na jugu Avstriji eden njenih stebrov. Proti Turku so jo branili naši pradedje. Vsaka ped naše zemlje od Mure do Drave, od Drave do Save in Soče in Adrijanskega morja je napojena s slovensko krvjo, katero so iz žil privabili turški meči. Če bi umetnik naslikati hotel zgodovino našega naroda za turških vojsk, naj naslika krvavi polumesec — znamenje Turkov —, ki se vtaplja v slovenski oblak!
Proti Lahu so se vojskovali zlasti sinovi naših mater. Preštej njih kosti, ki Iež6 in prhnč po ravninah zgomje-italijanskih, pri Solfcrinu in Kustoci! Slovensko kri je pilo Adrijansko morje, ko so zmagali Avstrijci laško brodovje pri otoku Vis (dne 20. jul. 1866.) Tako naj ostane zanaprej! Ta namen nam je prst božji zapisal v zgodovini. Zunaj Avstrije nimamo življenja. Oklenimo se je toraj z ves tč I
Vzgledujmo se na avstrijskem domoljubju vernih Tirolcev, ki so zlasti 1. 1809. pokazali ne-
jednomer v tisto okno, odpreti pa se ni hotelo. Vznemirjena sva tekala sšm ter tjk ; Rudi je hitel cel6 parkrat na onostran ceste ter se spenjal na prste, da bi kaj videl. Bebčjev pa le ni bilo. Tak6 je minula skoro jedna ura. In tedaj še-le sva tekla sama v prvo nadstropje, — okno nad svetiljko pa je razsvetljevalo — stopnice ! — Razkačena sva drla k hišniku, da nama povć, kje li stauujeti v t*j hiši dve gospici bujnih črnih las ... zmigaval je z glavo ter uaiua pokazal uhod od nasprotne strani hiše. Hiša je imela dvoje vrat, — skozi zadnja sta nama bebćja ušla, in v tistem trenotku že ni bilo morda več ni sledu o kostanjih,
svinjini in ,Alt-vater*-ju 1---
Od tistihmal ne zavidam več Rudija za njegove .doživljaje*, on pa mi jih tudi več ne pripoveduje, V 6 pač, da bi mu jih — ne verjel!
Fran Ribic.
omahljivo zvestobo do cesaija. Na griču Isel pri Inomostu so padli najhrabrejši možje, katere je vodil Andrej Hofer. Vsak ima tam svoj grob, kjer je padel, med smrekami in hojkami. Na vrhu griča pa stoji spomenik z napisom :
„Doneč erunt montes et saxa et pectora nostra, Anstriacae (lomui moenia semper erunt!* — „Dokler skale stojijo in gore ; nam dihajo prsi, Hode imela močan krasna Avstrija zid !M
Nekdo od Save.
DOPISI.
S Krasa, dne 4. januvarja 1S9H. (Izvirni dopis.) Blagorodni gospod urednik! Zanašajoči se na Vašo poznano nepristranost in pravicoljubnost ter oslanjajoči se na znani rek : .da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona", smo preverjeni, da blagohotno sprejmete pričujoči dopis v Vaš cenjeni list „Edinost" — kot odgovor na dopis .Iz Brega*, v večernem izdanju „Edinosti* od dne 2. t. m.
Namen teh vrstic je povsem čist in blag, namreč pripomoči resnici do zmage v prospeh občne blaginje, ter zavrniti krivične napade na poštene in čislane mož?, koji so dopisniku prej omenjenega dopisa tako zoprni in mrzki, da ne najde na njih niti trohice dobrih lastnostij, kamo-li možatosti in sposobnosti!
Nadejamo se pa, da nam tega niti isti g. dopisnik in njega somišljeniki ne prištejejo t greh, ker izvira vse iz dobrega srca in poštenega namena.
Zdaj hočemo malo po malo slediti dopisnikovim izjavam, ali bolje: oceniti iste po vrednosti ter pridejati jim potrebne opazke, pojasnila in popravke.
G. dopisnik, kar pravite o nervoznosti in razburjenosti .vaših* mož, vam prav radi verujemo, kajti brez nervoznosti, to je: mirnim duhom motreči sedanji položaj volitvenih zadev dolinskih, nikakor ne bi bili mogli napisati toli gorostasnostij, kakoršne ste nakopičili v svojem dopisu.
Naši možje so tudi po vašem „bojnem klicu* po vsem mirne duše in niti vaš pamflet jih ne spravi iz ravnotežja. To bi bili posneli lahko že iz zadnjih \olitev občinskega glavarja in svetoval-stva, dne 28. decembra 1895, pri katerih je naš kandidat dobil 15 glasov, vaš, Sancin, pa le 13 glasov.
.Vsaka sila do vremena; tako ne moremo dalje* ; tako pravite. Dobro, tudi mi mislimo tako in ravno zaradi tega želimo in hočeuio zavarovati se pred nasiljem in gospodovalnostjo vaše „stranke manjšine*, oziroma njenih dobro znanih poveljnikov, katerim mora poleg vas, isti vaš kandidat g. Sancin, brezpogojno pokoriti se in slediti njihovim ukazom, ker drugače bi nikoli ne bil postal kandidat, ali pa bi se bil moral v slučaju najmanjše upornosti takoj odreči se vsaki, tudi najmanjši nadi, da postane kedaj občinski glavar v Dolini.
(Opazka uredništva: Mi smo drage volje vsprejeli tudi ta dopis, naperjen v prvi vrsti proti gospodu Sancinu, kojega poznamo dosed^j le od najboljih strani; vsprejeli smo, ker se držimo načela, da vsakemu bodi prilika zagovarjati se proti očitanjem. Vendar pa bi bili želeli, da se g. dopisnik izjavi nekoliko jasneje, kam meri s frazo o „dobroznanih poveljnikih", kajti ako meri tja, kakor se dozdeva vsaj nam, potem bi se morda morali res bati, da ne bode prepotrebnega soglasja med občinsko oblastjo in duhovščino v žu-paniji dolinski, ako zmaga stranka današnjega g. dopisnika.)
In ti ubogi bivši občinski glavar, s čem si vendar razžalil dopisnika ? Morda je pa menil dopisnik, da niega, ta omiko in oliko duhteči dopis kar vsega preobrazi ; in to svoje domnevanje zabeležil je potem kot dovršeno dejstvo. To je vendar prehudo in hkrati smešno!
Roko na srce, g. dopisnik in pa povejte nam, kaj tako hudega je vendar zakrivil gospod Slavec ? 1 Sčim se je vendar pokazal tako nazadnjaškim1^! hudim nasprotnikom omike, napredka in naroda9 Z dejstvi na dan, kajti le ista govori in še le potem vam bodemo verovali. Prazno besedičenje se ne dokazuje ničesar. Prepričani smo, da nam na to ne odgovorite in ravno tako vam tudi radi verujemo, da ste bili g. Slavca .siti do grla* in to iz jednostavrega razloga, ker si vi in
vaši somišljeniki želite na njegovo mesto moža, ki bi bil potem poslušno in slepo orodje v rokah vaših pristranskih voditeljev. G. Slavcu očitate, da je imel platno in Škarje v rokah. No, kje so pa bili drugi občinski možje, koje označujete vi sami kot poštene može ? !
Ker pa dotičniki, ▼ zmislu vašega dopisa, niso storili ničesar proti g. Slavcu, moramo si misliti, da so: Slavčeva odurnost, nazadnjaštvo, platno in škarje, le vaša prazna izmišljotina. Naravnost zlobna je pa vaša trditev o Črtanju glasov pri zadnji volitvi v občinski odbor.
Tožite tudi o nasilju, zvijači m nemoštvu. Ste-li pa tudi uobro premislili na koji strani je bilo in je isto, predno ste kaj takega napisali ? Kje vendar je bilo toliko pregovarjanja, siljenja, prošenj in groženj za volilce, kakor na vaši strani ? Ako bi se bilo vršilo vse poštenim potom in dovoljenimi sredstvi, ne bilo bi vam treba sedaj klicati na vse grlo za pomoč, naj se usmili in pomaga, kdor more. Brez vaših moledovanj in zvijač bil bi naš kandidat, g. Josip Kraljic iz Boljunca, izvoljen s potrebno večino glasov in občina rešena nepotrebnih stroškov in sitnostij.
Da vam uaš kandidat ni po godu, to razumemo, kajti isti je, in to še enkrat ponavljamo in zagotavljamo, prostovoljno in neprisiljeno izbrani kandidat samostojne in složne stranke, s kakor-šnim se vi nikakor ne morete ponašati. In pa kako milostni ste v presojevanju našega kandidatal — Niti v njegovo zasebno življenje nočete prav nič poseči. Potein ga pa takoj tako neusmiljeno loputnete, da bi mu morala kar sapa zastati, ako bi bil res tak ničevnik!
Pristajamo radi vaši trditvi o potrebnih lastnostih občinskega glavarja in ako nam vi, v svoji sredi, pokažete takega moža, potem takoj tudi od naše strani odpade ves dvom, kedo naj bode bodoči občinski glavar. Dokler se pa to ne zgodi, ostanemo mi pri svojem prepričanju in se držimo našega kandidata, koji je po našem mnenji boljši od vašega, bodi-si že gledć na kar-koli.
Razumemo vašo razburjenost, skrb in žalost v tej zadevi, ali pomagati vam ne moremo.
Svetujemo vam le, da pri tem vsaj ženske pustite pri miru. Kaj pa domače gospodarstvo? Ali se vam isto ne zdi zasebnega značaja?
Ker nam je v resnici mnogo do tega, da bi bil bodoči občinski glavar v Dolini res pravi mož na svojem mestu, zato vas prosimo, da nas takoj in še za časa obvestite o vrlinah, prednostih in blagih dejanjih vašega kandidata, g. Sancina, da potem ne bode prepozno. Ako je isti res tako izobražen, plemenit in značajen, kakor je posneti iz vašega dopisa, zakaj nam niste tega že poprej povedali? Ali če že niste bili vi v to poklicani, zakaj ni tega g. Sancin pokazal sam in zakaj je skrival svojo luč pod polovnik, da sedaj še nikomur ni bilo dano videti, kar je namenjeno tistim, ki njega ljubijo, oziroma izvolijo bodočim občinskim glavarjem P
Toda pustimo šalo ! Predmet je preresen. Kako si vendar upate vi g. dopisnik, samo zaradi tega, ker dotičniki, sledeči svojemu prepričanju, hočejo imeti druzega moža na županskem stolu in se v to svobodno poslužujejo svoje popolne volilne pravice, odrekati jim vse moštvo in prevdar-nost ter nalagati istim vso odgovornost za blagor in srečo ne le vse dolinske županije, ampak kar vsega naroda 1! Kaj ne čutite, da je to, rahlo rečeno, nekako nespodobno agitacijsko sredstvo, po katerem vas lahko vsak spozna, da hočete po vsej sili spraviti svojega miljenca na županski stol ?!
Politižke vesti.
V TRSTU dne 8. januarja.
Deželni zbori. Javili smo že, da so se slovenski poslanci v dež. zboru goriškem združili v jeden klub. Le gledč poslanca dra. Josipa A b ram a se je glasilo naše prvo poročilo, da formalno ni pristopil klubu, pač pa da je izjavil, da bode vsikdar postopal vzajemno s svojimi slovenskimi tovariši, to je, v zmislu njih sklepov ob vsakem posamičnim vprašanju. Tem večim zadovoljstvom pozdravljamo dejstvo, da je dotično izjavo o ustanovitvi slovenskega kluba podpisal — tudi poslanec Abram. Posebnim zadovoljstvom — to naglašamo še jedenkrat, kajti sedaj smo uver-jeni, da so se že izjalovile vse nade, ki so jih
stavljali ne le Italijani, ampak tudi izvestni drugi krogi, na bodoči razpor med slovenskimi poslanci Goriške, toli zaželjeni od raznih, nam jednako neprijaznih strani. Kdor je skrbno opazoval našo borbo ob volitvi na Krasu, ta je opazil lahko, da smo se dotikali oseb kandidatov Muhe in A-b r a m a le v toliko, v kolikor 8e res nismo mogli izogniti tej nevšečnosti; lo tedaj namreč, ko sti bili njuni imeni vsaj navidezno spojeni z nameni onih, ki bi hoteli še danes, ob zatonu XIX. stoletja, danes, ko imamo že nad tri desetletja ustavnega življenja za seboj, danes, ko se vse bori za osvoboienje duhov iz okov dobe absolutizma in prodira bolj in bolj načelo veljavnosti svobodnega javnega menenja — ki bi hoteli torej še danes, da slovenski narod stoj pod nekakim višim v a-r u š t v o m 1 Proti takim nakanam smo se morali postaviti po robu in bodemo tako delali tudi v bodoče. Tem prijetneje nam je, ko smemo soditi danes, da dotična poslanca nočeta ničesar vedeti o takih nakanah. Ponavljamo torej, da beležimo rodoljubnim zadovoljstvom, da sta se gospoda dr, Abram in Anton Muha izjavila solidarnima se svojimi tovariši. Dotična izjava se glasi:
„Podpisani javljajo s tem, da so se kot Členi deželnega zbora poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske združili v solidarno delovanje „v klub slovenskih poslancev deželnega zbora goriškega* ter si izvolili predsednikom dra. Antona Gregorčiča, njega namestnikom Alfreda grofa Coroninija in tajnikom dra. Henrika Turno.
V	Gorici dne 28. decembra 1895.
Dr. Josip Abram, prof. Ivan Berbuč, Alfred grof Coronini, župnik Blazij Grča, dr. Anton Gregorčič, župan Anton Klančič, geometer AntonLapanje župan Anton Muha, dr. Alojzij Rojic, dr. Henrik Tuma.M
Interpelacijo posl. Blazija Grče in tovarišev radi postopanja oblasti povodom izleta tržaških Slovencev na sv. Goro, smo že priobčili v našem listu. Mimo tega so stavili slovenski poslanci interpelacije radi šolskega vprašanja v Gorici: na primorskega namestnika, na ministerskega predsednika in na naučnega ministra. Slednjič so in-terpelovali radi rabuke v Renčali med orožniki in mladenči, ob kateri priliki sta celd zgubila življenje dva vrla mladenča, drugi pa so dobili ostre kazni. Krivdo na takih prežalost.nih dogodkih pripisuje interpelacija dejstvu, da orožniki ne umejo deželnega slovenskega jezika, in da politična obla-stnija dopisuje županstvom v nemškem jeziku. (Župan v Renčali je bil namreč slabo razumel nemški dopis okrajnega glavarstva, ki je le pogojno omejeval streljanje, a župan je popolnoma prepovedal streljanje. Interpelacija poživlja ministra za notranje posle, naj po deželi nastavlja le take uradnike, ki so popolnoma vešči slovenskemu jeziku in ki niso protivni občevanju v tem jeziku.
Iz vseh teh resolucij je razvidno, da so naši poslanci takoj začetkoma krepko zastavili svojo besedo. In tako bodi tudi v bodoče! Poslanci za narod in narod zvesto za poslanci!
V	III. seji deželnega zbora kr anjskega izjavili so sožalje dež. zboru dalmatinskemu na smrti dra. Klaida. Konservativni poslanci so stavili tri samostalne predloge. Prvi zahteva, naj se odpove carinska pogodba z Ogersko; da se pri pogodbi določi primernejša kvota; (.jednak predlog so stavili narodni poslanci že v II seji). Zajedno zahteva predlog, naj se žumberški in tna-rijindolski okraj, pripadajoča sedaj kraljevini hrvatski, zopet združita s kronovino Kranjsko Drugi predlog zahteva deželno zavarovalnico obveznim zavarovanjem proti požaru, toči in bolezni pri živini; tretji predlog pozivlje vlado, naj v prihodnjem zasedanju predloži načrt zakona o kmetijskih zadrugah.
Potem so sledila poročila o računskih sklepih učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1894, ustanovnih zakladov, prisilne delavnice in kmetijske šole na Grmu. Glede na prisilno delavnico in šolo na Grmu je nastala precej ostra, sicer pa bolj politiška nego stvarna debata.
Deželni zbor s o 1 n o g r a š k i so otvorili včeraj. Tudi v tem deželnem zboru stavil se je nujni predlog, s katerim se poživlja vlada, naj odločno brani koristi tostranske državne polovice pri obnovljenju pogodbe z Ogersko, zlasti pa jej je delati na to, da se določi kvota za nas ugodneje.
0 današnji prvi seji d e ž e I n e g a zbora istrskega pričakujemo poročila veliko radovednostjo. Naša radovednost je opravičena posebno po dejstvu, da je smatral gospod namestnik za potrebno, da sam in osebno otvori zasedanje — na vulkanu. Že vse te nekako slovesne priprave so morale poučiti italijansko gospodo, da slovanski živelj v Istri vendar ni tako brez pomena, kakor si domišljajo oni. Morda dobimo kaj poročila še pred zaključkom današnjega lista.
Obnovljenje pogodbe z Ogersko. Ofici-jozno poročilo pravi, da se je doseglo popolno soglasje med obema vladama gledć na vprašanji urejenja bank in valute, tako, da je poravnati le še nekatera mala navskrižja. Finančni minister avstrijski odpošlje v Budimpešto posebnega referenta, kojemu bode sestaviti konečne načrte. Tudi gledč na stari prepir med Avstrijo in Ogersko radi tako zvanega .morskega očesa* (malega kosa zemlje ob severni meji Ogerske in Galicije) se je baje rešilo tako, da se razsodba prepusti posebnemu mirovnemu sodišču.
Bolgarsko. Dosedaj je imela Bolgarska dvojno kovinsko veljavo. Sedanji finančni minister Gešav pa je te dni predložil sobranju načrt zakona, po katerem se uvede v Bolgarski jedino ilata veljava. Finančni minister hoče s tem odpraviti visoki agi o, vsled katerega izgubi država vsako leto nad 7 mil. Vzame kakih 15 -20 mil. srebrnega denarja iz prometa in nadomesti z zlatim denarjem. Kot denarno jednoto določuje Ge-šava valutna predloga zlati lev (1 frank). Cirkulacija tujega denarja bode prepovedana. Vse denarne transakcije, sklenene v Bolgariji, morale bodo imeti za podstavo novo kovino. Tudi trgovinske knjige imele se bodo voditi le na podstavi nove denarne veljave.
Ustaja na otoku Kuba. Že po včerajšnjih poročilih smo slutili, da se španjski vojski trda godi na otoku Kuba. Današnja poročila soglašajo v zatrdilu, da ustaši napredujejo neprestano. Uporniki so si že osvojili mesto Morro in so obkolili mesto Havana. Pričakovati da je sleherni trenotek, da si uporniki prjsvoje tudi to glavno mesto. Ako zgube Špaujci Kubo, značilo bi to zanje hud udarec tudi v gospodarskem pogledu, kajti otok Kuba ima svetovno trgovino sladkorjem, tobakom, kavo, bombažem, koruzo, rižem itd. Otok Kuba se zraveuskimi otoki meri 118.833 kvadratnih kilometrov in šteje približno poldrugi milijon prebivalcev. Sedanji upor proti Španjski pa ni prvi, ampak ustaje so se ponavljale večkrat v zadnjih desetletjih. Že v letu 1861. se je uprl general Lopez, a podlegel je,in moral je svoje početje poplačati smrtjo. Tudi poznejše ustaje so se ponesrečile, dasi so bile na skrivnem podpirane po Severni Ameriki. To pot pa, kakor kaže, so nasprotniki Španjske prav blizu uresničenju svojih želja in utegne res priti do samostojnosti Kube, ako se sreča nenadejano ne obrne na stran spanjskega orodja. Tudi na Kubi prodira menda načelo bivšega predsednika zjedinjenih držav, Monreo : Amerika Američanom !
Črnagora. V svojem članku »Slovani leta 1895.u piše „81. S." o Črn i gori: Črnagora nima strank in se drži v strani od škodljivih vplivov zunanjih držav; ona je v prijateljskih odnoštyih z drugimi državami... Letos je porabil knez čas za preosnovo črnogorske vojske in ruska ladijaje pripeljala za to potrebnega orožja. Kmetijstvo in šolstvo se je tudi letos pospeševalo. Za književnost delujeta dva mesečnika in knez sam je zgled delavnega pisatelja-pesnika. V Črnigori ni še Židov ; zato so pa toliko bolj v tujih službah, da ovajajo kneza. No, on je miren in če treba, jo tudi ofici-jozom zasoli, da morajo molčati.
Homatjje na Vstoku. Iz Carjegagrada je došlo poročilo, ki se ne glasi baš nadobudno za turško vlado, v kolikor se dostaje prizadevanja Turčije za udušenje ustaje v azijskih pokrajinah. Omenjeno poročilo pravi namreč, da so ustaš; v Zeitunu popolnili živež in streljivo za več mesecev. Na drugi strani pa ovira napredovanje turške vojske obilen sneg, ki je zapadel.
V Urfi, Birodžiku in po drugih krajih so storili turški vojaki te dni posebne grozovitosti ; poklali so baje do 3000 ljudij. — Tudi v pristaniškem mestu Čizme so zasledili zaroto Turkov proti kristijauom, toda oblasti so preprečile, da ni prišlo do prelivanja krvi.
Turški sultan ruskemn carju za novo leto. Sultan Abdnl Hamid odpošlje ruskemu carju za novo leto dragocenih daril. Tu je v prvi Trsti dijamanten navraten okras, vreden 35.000 turških lir (namenjen carici), potem z dijamanti posuta škatljica za zavitke, vredna 10.000 turških lir. Tretje darilo je krščanska, dragocena relikvija: košček lesa od križa, na katerem je Kristus trpel in umrl. Ta darila ponese carju v Peterburg pod-admiral Arif paša. Pašo bode spremljal tolmač od ruskega odposlanstva.
Italija v Afriki. Iz Afrike ničesar posebnega. Italijanski listi se pa jeze na francozke in ruske liste, ker le-ti menda molče o ital. .zmagah", kojih dosedaj ni bilo; oficijozno poročilo iz Rima pa trdi, da sedaj se ni ničesar več bati od Menelika ter da vsa italijanska javnost zahteva, naj Baratieri hitro porabi ta ugodni trenotek in naj temeljito napade Mene'.ika, šoance in vse, kar mu pride na pot. Zmaga je seveda gotova, kajti Italijani so dosedaj zmagovali vsikdar in povsodi, izvzemši seveda one nesrečne slučaje, ko so bili — tepeni. Mnogi pa trde — to so seveda sami zlobni jeziki —, da so imeli Italijani že mnogo takih nesrečnih „slučajev'. Sedaj so torej zopet — ako smemo soditi po današnjih rimskih poročilih — jako bojeviti. Dokler ima vrat v zanjki, joče ti, da se Bogu usmili, kakor hitro pa je glava nekoliko iz zanjke, pa ti postaje — predrzen.
Vrenje v južni Afriki. Radi poraza, ki ga je doživel ugled Anglije v republiki transvalski, in radi dejstva, da se je Nemčija postavila odločno na stran republike, navstalo je v Londonu veliko ogorčenje proti Nemcem. Angleški mornarji žalijo in pretepajo nemške mornarje, kjer le morejo. Tudi ubili so dva mornarja. Celč v gledališču je neki igralec namignil, kako se nemški cesar meša v zadeve druzih, čemur je sledil velikansk aplavz po vsem gledališču.
Za danes bodi še omenjena vest, ki jo do-naša „Kolnische Zeitung", da jedna evropskih vlasti hoče predlagati konferenco vseh vlasti, v kateri naj bi se zagotovil značaj nevtralnosti za republiko transvalsko.
Različne vesti*
Imenovanja pri poitni upravi. Trgovinski minister je imenoval poštnim komisarjem koncipista drja. Oskarja W e i t h n e r j a v Gradcu za Trst; poštnima koncipistoma pa Cira P a o 1 a v Trstu za Inomost in drja. Emilijana Jeronitsa v Trstu.
t Henrik Matcovlch. Predsinočnem umrl je po kratki bolezni glavni urednik lista „II Mat-tino", Henrik M a t c o v i c h (Mat.kevič), 59 let star. Pokojnik je bil rodom iz Tiesnega v Dalmaciji. V Trst došel je leta 1858. Posvetil se je časni-karstvu z vso svojo dušo in bil je res jako nadarjen mož, izvrsten žurnalist podvzeten duh. Leta 1860. Šel je v Italijo med Garibaldince. Pozneje je osnoval več listov v Dalmaciji, v Italiji, v Trstu pa „Indipendente* in slednjič ,11 Mattino«. Poslednji list je prodal, kakor obče znano, še-le pred kratkim zvezi tržaških bogatašev, toda ostal je njega glavni urednik. Henrika Matcovicha morali smo smatrati na časnikarskem polju kot svojega najsrditejšega, najnevarnišega nasprotnika. Ob odprtem grobu tega prvaka-boritelja za itali-janstvo Trsta, pa naj potihnejo vsa nasprotstva. Večni mir in pokoj bodi njegovi duši!
Pogreb dra. Klalća. Sprevod do parnika v Zadru je bil veličasten. Udeležili so se ga vsi javni funkcijonarji in nebrojno deputacij iz vse Dalmacije. Na krsto so položili več sto vencev. Na pomolu sta govorila dr. Ivčevič v imenu deželnega odbora In posl. Borčič v imenu hrvatsko-sl o venskega kluba. Istotako sijajen je bil pogreb v Dubrovniku. Udeležba je bila tudi tam ogromna. Pogreba so se udeležile civilne in vojaške oblasti.
Kdo izzivl|e?l Tudi konservativni „II Amico" se bavi s predstoječim zasedanjem deželnega zbora istrskega. Toda čujte, kako! „Uradnim potom — tako uvaja svoje trditve — sp hoče dajati krivo Italijanom vsikdar, in povsod, kakor da dež. zbor ne bi smel biti izraz javne volje, manifestacija naših želja, ampak le odobravanje pogrefikov, ki jih delajo zgoraj. Zahtevali so po takem od nas, kar je nemogoče. In ker smo zapeli čisto in
polno resnico, zgodilo se je, kar se je zgodilo. Zapoinn jo naj si, da vsi Slovani tega sveta ne premene nikdar Italijanov istrskih«.
Potem očita slovanski manjšini, da zanemarja kor.sti ljudstva, da tira obstrukcizem itd. itd.
Na to poslednje očitanje nočemo reagovati; naši poslanci bodo lahko dajali odgovor za svoje postopanje : pred svojo vestjo, pred volilci in pred avstrijskimi zakoni, kojih menda ne poznajo pri „II Amico". Pač pa vprašamo njegovo ekscelenco, g. grof* Badenija, kaj pravi k temu, da celd konservativni italijanski listi še vspodbujajo italijansko večino k nadaljevanju nezakonitosti, radi katerih je Njeg. Veličanstvo kaznovalo prejšnji deželni zbor?! Ali ni to hujskanje, ako trdi konservativni list, da je bilo ono. radi česar je bil razpuščen prejšnji deželni zbor — gola in polna resnica ? ! Grožnje, huronsko kričanje, nasramova-nje manjšine, skrajna nestrpnost, vse to se imenuje pri ,konservativnem" listu — prepevanje resnice. In ali ne znači žaljenja vlade, ako se jej očita, da je nasvetovala razpuščenje zbornice samo iz tega vzroka, ker je ista govorila resnico ?! Eks-celenca, kdo hujska ?! In tako pišejo takozvani konservativci — Česa nam je pričakovati še-le od radikalcev ?!
Rotšild v Trstu. Pred tremi dnevi dospel je v Trst baron Nataniel Rotšild, nastanivši se v hotelu „de la Ville". Dunajski milijonar skuša v tržaškem pristanišču svojo prekrasno jahto „Veglia" in pa moštvo, katero je bil najel za svojo jahto. Pravijo, da je baron jako zadovoljen toliko z la-dijo, kolikor z moštvom. Bržkone napravi baron Rotšild s svojo jahto izlet proti jugu.
Cesar Vlljelm II. v Budimpešti? Nekateri ogerski listi javljajo, da nemški cesar obišče ogerske milenijsko razstavo. Tem povodom da se cesar Viljelm sestane s kraljevsko dvojico romunsko.
Sežanski ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda so darovali sledeči: Obdarovani s knjižico „Čuvajmo svoje prastari ne" daroval g. dr. Ostertag 80 stot., g. Kosovelj 1 K., ga. Beniger, gdč. Lorej Tomaj po 20 stot., g. Nadoslav Pir-jevec pri igri 84 stot, za odkupnino novoletnih voščil g. Sušaski 1 K., za zgubljeno stavo gosp., Fran Seražin iz Tomiga 40 stot , ta mali „Fut", 40 stot., Milena in Maša po 40 stot.
Vabilo k veselici, katero prireai „Narodna čitalnica" v Dekanih dne 12. januvarja 1896. — Vspored: l. „Naprej", godba. 2. Volarič: „V zvečer", zbor z barironom solo. 3. Govor o kmetijskih zadrugah. 4. Godba. 5 Gregorčič: .Hajdukova o-poroka", deklamacija. 6. Hajdrih: „Cerkvica", če-tverospev. 7. Godba. 8. „Denar", šaljivoresen govor. 9. Zaje: „Poputnica hrvatskog doma", zbor. 10. Godba. 11. Srečkanje na 5 dobitkov. 12. Po polurnem odmoru ples. Ustopnina k besedi 20 nč., k plesu za možke 40, za ženske 30 nč. Srečke za dobitke po 10, sedeži 10 nč. Začetek točno ob 4. uri popoludne.
K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR.
Preiskava. Včeraj so vsled naloga tržaške policije razni policijski organi pod vodstvom nadzornika Nučiča vršili preiskavo na dvorišču hiše št. 6. v ulici Molino piccolo, v kateri hiši je bil vratar oni Semrajc, ki je, kakor znano, zaprt zaradi ponarejanja denarja. Policijski organi dali so dvigniti tlak na raznih krajih dvorišča, preiskali so zidovje, toda našli niso ničesar, kar bi bilo v zvezi s ponarejanjem denarja.
Marija Butkovič, lastnica gostilne „All'Ele-fante* v ulici Rossetti hšt. 2, katera si je zavdala s karbolno kislino, kakor smo omenili na kratko že v poslednjem izdanju, je sedaj v jako slabem zdravstvenem stanju. Ne more spregovoriti niti besedice več. Doznali smo, da je bil vzrok strašne razburjenosti gostiIničarke ta, ker ji posel ni šel nič kaj sijajno. Gostilno je dala policija zapreti. Marija Butkovič je rodom iz Kostanjevice.
Tiz ponesrečil. Občeznani policijski olicijal g. Tiz je predsi nočnem, vrni vši se domov, odložil svoj revolver, katerega je imel pri sebi. Po naključju padel mu je revolver iz rok in se izprožil. Na vso srečo pa je kroglja ranila oflcijala le na lahko. V par dneh bode ta spretui policijski uradnik bržkone mogel zopet nastopiti svojo službo.
Poskušen samomor v baziliki sv. Petra. Iz
Rima poročajo dne 7. t. m.: Danes zjutraj je nepoznan mož dolgo časa klečal in molil v baziliki
qV. Petra pred kipom tega sretnika. H krati potegnil je britev iz žepa ter si prerezal grlo. Navzoči ljudje so mu Iztrgali britev in ga prenesli v bližnjo bolnišnico pri sv. Duhu. Mož je raojen na smrt; govoriti ne more. Pravijo, da je brezposeln, bivši sprevodnik pri družbi „omnibus". Cerkev sv. Petra so takoj zaprli, toda posvetili so jo z nova Še istega dne. V vatikanu je ta oskrunitev svetega Petra bazilike napravila zel6 neprijeten utis.
P. S. Ta nesrečnež je umrl še isto noč. Spoznali so v njem 551etnega bivšega sprevodnika pri družbi „omnibus", Petra Celsija. Mož je bil že pred nekoliko meseci zaradi nesposobnosti odpuščen iz službe. Bržkone Jga je gnala velika beda v smrt.
Kako Madjari opisujejo in pomadjarujejo med-murske Hrvate! O tem čitamo v „Obzoru" to-le lepo črtico: Za madjarsko milenijsko razstavo na-merujejo izdati knjigo „kroniko" o vsaki madjar-ski županiji. Sestava take knjige poverjena je za zaladsko županijo nekemu Franu Gčnozi. Isti riše in maže v .kroniko", kako se medmurski Hrvatje čutijo Madjare, da zovejo Košuta „osvoboditeljem" in „medmurskim odkupiteljem". V tej knjigi je tudi pesem, ki proslavlja madjarsko krono in Košuta. Naj poskusijo naši čitatelji gibčnost svojega jezika, naučivši se to pesmico na pamet! Evo je:
Keresheted a magyar Koronat hiaba! Elvittek messzire Nagi Torokorszagba.
Harom huszar vit te Messzire, mAshovi, Eljen Kossuth Lajos! Eljen Magyarorszag'
Kaj to ne zveni lepo? Čudno je pa, da si .ultra Madjar" Kossuth še ni dal prekrstiti svojega imena po madjarskem pravopisu!
Mačka obžrla otroka! V vasi Schivenoglia (Italija) je neka zakonska, ubožna dvojica oata-vila svoje 1B dni staro dekletce samo v stanovanju, kajti oče šel je na delo, mati po opravkih. V tem je mačka skočila na posteljico, odgrizla otroku nos in mu požrla levo ličice. Vsakdo si more domišljati sreč pretresujoči prizor, ko sta se stariša vrnila dc mov ter ugledala nežno evoje dete tako stračno razmesarjeno. Mati je malone zblaznela. Otrok umrje bržkone vsled t«ga, ker je izgubil mnogo krvi.
Ženska vzgoja. Po božičnih praznikih objavil je nek nemški list to-le šalo: „Že par tednov pred Božičem vezla je moja žena ves božji dan, moja najstarejša hči je vezla, druga hči je vezla in najmlajša je tudi vezla. Nobena ni pletla nogavic, ali popravljala starih nogavic. Sedaj imam, Bogu bodi hvala, štiri pare krasno vezenih šlebeder, a niti jednega para nogavic!"
Sodnijsko. 281etni kmet Fran Seražin iz Ko-menskega okraja živel je v večnem prepiru s svojimi stariši in s svojo sestro. 15. novembra min. 1. zvečer vrnil se je mladi Seražin pijan domov. Napadel je svojega očeta ter ga pretepel. Naslednji dan pomeril je z revolverjem na svojo mater, ki mu je očitala njegovo ravnanje, toda mati je pobegnila. Na to je prihitela njegova sestra. Razjarjeni kmet je ustrelil nanjo, a na vso srečo ni je zadel. Mladi Serafin se ji je zagrozil s smrtjo. Par dni pozneje pretepel je v Stamber-govi gostilni postarnega kmeta Antona Gulina, ker ga je le-ta posvaril, da naj ne kaže vsakemu revolverja, ker nima (Seražin) dovoljenja za nošenje orožja. Zaradi teh nasilstev moral se je Fran S»-ražin predvčerajšnjem zagovarjati pred tržaškim deželnim sodiščem. Dobil je 10 mesecev ječe. — 401etni brezposelni, že večkrat kaznovani Matej Rundič iz Grobnika na Hrvatskem, dobil je zaradi tatviue 14 mesecev ječe. Rundič se je nedavno po noči vtihotapil v kabino poveljnika jadranice .Filippo-Spalato" kjer je pobral, kar je mogel, toda prijeli so ga, ko je hotel oditi s svojim plenom.
Policijsko. Organi Sv. Ivan-Vrdeljskega ko-misarijata pozaprli so minolo noč 5 pouličnih kri-čačev, oni St. Jakobskega koinisarijata pa 6 takih razgrajalcev. — Neki eleganten tujec, imenom I. M. Floris, ki se je, prišedši v Trst, nastanil v hotelu Delorme, kupil je pri tvrdki Davanzo & C. lepo žensko obleko, katera je stala 34 gld. 27 nvč. Tujec pa je msndu pozabil poravnati račun, kajti odpeljal se je v Benetke. Oškodovana tvrdka prijavila je stvar policiji. — 271etnega inešetarja Viktorija Gradeža iz Planine so zaprli zaradi goljufije. Mož je stanoval že nekaj dni v ličtelu „Buon Pastore", kjer je napravil 33 gld. dolga.
Ko so mu predložili račun in zahtevali poravnanje istega, izjavil je Gradež na kratko, da nima denarja. — Nepoznan tat ukradel je vratarju hiše St. 9 v ulici Majolica par čevljev in razno čevljarsko orodje, vredno 8 gld. — 181etno „lahko-živno" Alojzijo Ropretič iz Gorice, stanujočo v neki zloglasni hiši v ulici Campitelli, so zaprli, ker je baje ukradla služabnici Suzani Lavrič 6 gld. — 161etnega mizarskega vajenca Josipa Divjaka iz Motovuna deli so pod ključ, ker se je brez posla in imetka potikal po mestu, 60letnega Filipa Zenka iz Postojne pa radi tega, ker se je vrnil v Trst, dasi je bil že izgnan od tu.
Koledar. Danes (9.): Julijan in Bazilisa, mu-čenča. — Jutri (10.): Pavel, puščavnik; Agaton, papež. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 7. uri 45 min., zatoni ob 4. uri 30 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 1 stop., ob 2 pop. 6-5 stop. C.
Najnovejše vesti«
Trst 8. Deželni glavar dr. Pitteri je v svojem otvoritvenem govoru v deželnem zboru tržaškem hvalil z jedne strani neumorno delovanje poslancev, z druge pa se je tožil, da je tržaška mestna pokrajina menda najnesrečniša izmed vseh dežel krone, ker vlada molči na sklepe tega deželnega zbora. — Vladni zastopnik je zagotovil podporo vlade, kadar bodo to zahtevali utemeljeni interesi mestne pokrajine. (Pobliže priobčimo v današnjem večernem izdanju. Ur.)
PoreČ 8. (Izv. brzojavno poročilo „Edinosti".) Otvorjenje deželnega zbora istrskega vršilo se je v navzočnosti cesarskega namestnika in 28 poslancev. Namestnik je v daljšem govoru predstavil deželnega glavarja in njegovega namestnika, označivši nalogo predstojećega zasedanja. Proti koncu je namestnik pozdravil zbornico tudi povse kratkim hrvatskim govorom ter prečital formulo svečane obljube samo v italijanskem jeziku, okrajni glavar pa v hrvatskem jeziku. Zatem je deželni glavar prečital svoj nastopni govor le v italijanskem jeziku, naglašnjć, da mu je program njegova prošlost, in naglasujč potrebe italijanskega kakor razpravnega jezika. VeČina je pri tem odobravala, manjšina pa protesco-vala. Konečno je pozval zbornico, da zakliče trikratni „Evviva" Njegovemu Veličanstvu. Manjina je vskliknila navdušeno „živio". Deželnega glavarja namestnik izustil je svoj pozdravni govor hrvatski. Večina in galerija sti prigovarjali in ropotali. Pomirili sti se še le potem, ko je isto opetoval italijanski, na-glašujoč potrebo ravnopravnosti in nepristranosti na predsedniški stolici. Predsednik je pozval poslance, da polože svečano obljubo. Členi manjšine so pročitali formulo v hrvatskem jeziku med silnim ropotom v zbornici in na galeriji in ob prigovarjanju predsednika. Predsednik je prečital cesarsko odločbo o raz veljav ljenju sklepa zadnjega zasedanja gledč razpravnega jezika. Vsi so molčali. Posl. Defranceschi je preCital protest proti hrvatskemu nagovoru namestnika deželnega glavarja raz predsedniško stolico. Večina in galerija sti odobravali. Spinčić, odgovarjajoč Defranceschiju, je protestiral proti izključno italijanskemu nagovoru predsednika. Poslednji je govorniku pretrgal besedo, pri čemer sti ropotali večina in galerija. Predsednik je branil govoriti Spinčiću. Med splošnim vrvenjem zaključil je predsednik današnjo in prijavil jutršnjo sejo. (Kdo izzivlje ? Op. stavčeva.)
Dunaj 8. Otvoritev deželnega zbora dalmatinskega, ki bi se imela vršiti dne 11. t- m., odložena je na 23. t. m.
CPfievInvko k>r/oj«vit«
3nilmi?*it*. Pflenica m« je-en 7.11 7.12 Pšenica »in »pomlad 1*9« «.89 — <lo «,93. Oves 2« j^sen —'—
--Itf za sporni nI 6 20 (1,22 Koruza za oktober —.—
_ mnj-juni 1896 4.43 - 4.4 B
Planin* novu »I <■• kn »' 6 95 -7-06 od 79 kil. f. 7---7.10.. ml HO k.t r, 7.05-7*15» od 81.ki! f. 7.15 — 7 2.V <>•! sy kil for. 7.25-7.S1. — .'eA-non 5*60—8 26 proso 5 40—6 76 ri nova rtg06.20
PAonica mirneje, prodaja 9000 met. st., kupci rezervirani. cona utegne pa«ti Vreme : n-rzlo.
Pri^K. N«ru nir.<n <tl fikor !. 13.87. —.—za ml 14.30. Oktober-ilec(*ml»er. '8.90
Praga. CVntrifugal nori, postavljen v Trst in »urino »re.l odpošiljatev precej f. 81 50 . Con eassl 32.25 32-50 Č«tvorni 33 25 33.50 V glavah faodih) 33.50 — 34. —jako stalno
Harre. Kava Santo« *oo<l average za januTar 87*75 xt>, maj 83.25.
Bambarg. Santo* good average za januvar 70.25 za mero 69.50 za maj 68—
Dunsijakik borzn
lfioa
Državni dolg v papirju . .
„ „V srebru . Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Kreditne akcije . . , .
London 10 Lit......
Napoleoni.......
20 mark .....
100 italj. lir ....
S. Januvarja
dane«
99-90
100 50 121.90 98 95 3j9.25 121 45 9.61,/, 11.85 44.15
včeraj 100.-
10(1.20 121.(0 100-358.50 121 35
»eo'/,
11.85 44.05
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) «7U&naa železnica (Postaja južno Železnice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD:
7.50	predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ postni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.10 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ postni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko — Gorica
in Korminom. 8.10 „ mešani vlak do M'irzzuschlaga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.40 „ brzovlak iz Kormina, 9 25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.51	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;—
z Dunaja zveza z Reko.
b) Drtovna ialcznloa. (Postaja pri sv. Andreju)
Od dni 15. septembra 1895.
ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljana, Dnnaj, Beljak. 8.85 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj,
440	- - -----
7.30
v Herpelje, Divačo in Pulj.
brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj.
Lokalna vlaka ob praznikih:
2 20 popol. v Divačo 4.19 m v Boršt.
DOHOD:
8.05 predp.	iz Herpe^j.
950 „	iz Pulja, Rovinja.
11.15 „	iz Herpelja, Ljubljano, Dunaja.
7.05 popol.	iz Pulja, ICovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače.
9.45 „	brzovlak iz Pulja, Kovinjti.
Lokalna vlaka ob praznikih:
7.29 popol. iz Boršta. 9.36 * . iz Divače.
Josip Pimrello
mehanik
izvršuje vsakorsne poprave bivalnih strojev in dvokoles. Prodaja nove in Titblj i? šivalne stroju in dvokolesa.
Via Marlonna del mar« štev. 4, M via Fontanone,
vštrio 2. h t. 1
Liniment. Capsici comp.
m sidrom
iz Richterjeve lekarne v Prrgi,
pripoznano izvrstno, bolečini' blažeče mazilo; dobiva ho pu 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseli lu-karntih. Zahteva naj se blagovoljno to splošno priljubljeno d o ni a 0 e sredntv« >a kratko kot
Richterjev liniment s „sita"
tur nuj »o previdnostno vspivjuiejo le tuku at» kle meo kot pristne, ki imajo zi.ano varstveno znamko „sidro".
llichterjeva lekarna
„ Pri zlatem levu" v Pragi.
Riohterjav
LINIMENT S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Dobiva se ]>o vseh lekarnah.
Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik : .Tulij Mikota. — Tiskarna Dolenc, v Tim.ii.