Su 330
Trsti soboto 23« novembra
Teč*] KH ^

■ J__I . I- Ll.
IZHAJA VSAK DAN
.ič: efc r^deljah prazr<iklf> oSi 5., ob ponedeljkih oi 9. zjutraj.
^SMMi-. St?T. se prodajajo po 3 nvo. (6 stot.) v mnogih r^fcftieariisvh v Tr.^tu ia okolici. Goiic;, Krunjn, Št. Petra, ^s-rL^jB;, ici, Kabrsžini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajuov-■'^žs;, Dcrnfctirgn itd. Zastarel** čtsT. po 5 nvč. {10 sto*.)
SE RAČUNAJO KA MIL!M£TRE v girokosti 1 -a-rone. CENE- Trgovinski rr, obrtni oglasi po C ot. ««•». /tasari-iice, zabva]©, pc^Ianicfi, oglasi denarnih zavodov jkj bt. mr,\. Za. o,^ia>e v tekstu lisi-n do 5 vrst 20 K, Vraka vr^ta Ji frčali oglasi po a stot. beseda, naj-^iiiij pa 40 etefc. Oglase sprejema Iiineratni oddelek uprav« . 35d£ttOafci'\ — Plačuje h« izključno ie upravi „Edinosti".
P!a«ijivo In toJIJivc v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost1' za Primorsko.
„V cdte**rt m — i —wsm
- r^pf -T-t^i i m;	i	------—	■ —__ —
NAROČNINA ZNAŠA
u selo Ko 24 K, pol leta 12 K, 5 mesece 0K;u u
rečb« br«x doposi&ae naročnin«, «»• nprar* c« cura fu»in)Bft m*	lc4»nj* ,,tDI"tO»TI ' <um i c
••1» Ul* SLraa 5*30, I* f«l lat* tria HO
Tk dopisi oaj ;i« podiijajo oa ar~dn.^TO ust* Nrfrank;
vama. pisma •• rs Sfrejsnuja (■ r»kao!»! a« ca vraft^o. Naročnino, oglas* in rek.tnma.cija j« poiiljati »a upravo listi
UREDNIŠTVO: ufioa 6lerjls Galattt 2» (Nar^» in). Ixe»jst#y in odgovmi areduik ŠTEFAN	Laafca
koneorcij Lista „Edinost". - Natuniia Tiak^raa .Km***«' vpisana zadruga a ametoatm poroatvoaa ▼ Trav«, sik«
Oicrgio Galattl it«v. 30. PoStito-hranllnRs! ra?nn Rev. 841-652. TELEF0F1 II tVf>.
- Jh i i r r "a.
BRZOJAVNE VESTL
Poslanska zbornica.
DUNAJ 28. (Isv) Zbornica Je danes ca-tiiljevala razpravo o reformi osebno dcfcod-sifnskega davka. Govonlo Je več manjšinskih poročevalcev, ki sc utemeljevali svoje ugovore proti raznim pteos rim do'očbnm v'adne nredloge oiirGma Gdsekovega sk(eps. Začetkom seje so se od'gravaii živahni prizori med brambnin; ministrom Gecrg?|em in socijalisti. G orgi je namreč brani! nekatere oficirje na Češkem in GaliSšem, ki so se jim očitala neuradna delanja in prijel p*i tej priliki do ostre kontroverze z gališkimi socijalisti.
Veliko pozornost je vzbudbo v parlamentu poročilo, da je jushčai odsek danes soglasno sprejel predlog, v katerem i?j svija* da Je minister Hoherburger s svojim poseganjem v pravosodje prekoračil meje svoje nadzorovalne pravice iu pričakuje radi tegs. da se v bodoče kaj takega ne zgodi več. Justični odsek je torej v tej mili obliki obsodil prakso dr. Hochenburgerfa. Forma ci ostra, a tudi ne glavna, kajti gavna je stvar kot taka ?n povsod se nagiaša, da so za to resr.luclio glasovali celo r-ajiatlmnej«! prlja telji jusilčatga ministra. Da je priššo do tako miie obsodbe, so povzročil to Nemci ozšroma nemški predsednik odseka, ki \t da« najpoprej na glasovanje najmilejši predlog Ia potem, ko je bil ta sprejet, izfavii, da odpadajo vsi d;u£i ostrejši predlogi.
Sicer je bila zbornfca danes slabe obiskana, ker je mnogo posisncev že odšlo demov.
Istočasno s plenarno sejo so se nadaljevala posvetovanja v delegacijah. Vojni odsek je razpravljal o rednem proračunu, ki je bii sprejet že dopoldne. Precejšnje zadovoljstvo je vzbudila včerajšnja izjava vej nega ministra Krobatina, da stopf novi vojaški kazeciki red meseca Junija 1914 vendar že enkrat v veljavo.
Zvečer se Je sesia! hosenski odsek, k!er Je podal skupni flcaačni minister Bllinski po svoji stari navadi, obSirea, zakiavzulitan, fino stilizirali, a malo pornenji|iv prrgJed o političnem, gospodarskem in kulturnem položaju v Besni in Hercegovini Bltinski se je delal seveda velikega optimista fn prlčz.-fcule tudi delazmcžncsti boseoskega sabora, seveda le pod pogojem, če izpadejo december;, ke na d . mestne volitve tako, kiikor on pričakuje. Odsek bo v torek nadaljeval svoje razora ve.
DUNAJ 28. (Kor.) Začetkom dsnažnje seje Je v specijalni debati o osebno-dohodninski pred.ogi brambni minister Georgi reagiral na poročila časopisja, da je neki oficir v Kromerižu z?greš!i nravnostai deiikt na neki deklici sn Je nato med medkifd na eni in odobravanjem na drugi str.-n? protestiral proti temu, da je postorec Lieber.-r.ann v včerajšnjem vnralsn[u g!ede nar£>5Č23|a sa momorov v pivmlslovskem armadnem zboru, zasmehoval kornega poveljniksi v Premlslu.
Posl. Budzynowsky je kot manjšinski poročevalec govoii štiri ure, nakar je pifšei na vrsto posl. ModraČek.
Po govoru pos!. Modračka sia govorila šs poslanca Neumann ia Kuranda, nakar je bila debata zakl|učeta.
Prihodnja seja v torek.
Avstrijska delegacija.
Brambnl odsek.
DUNAJ 28. (Kor ) V bran-onem odseku
je dares voju? midsier Krobatin odgovarjal na razna vprašanja delegato/ tekom včerajšnje reje.
Pcročevakc R o s n e r fe nagtag^l, da nsj oni, k t še dvomi o potrebi vojaških odredb, še enkrat dobro prečita razkritja „Matica*. Vcjač?e odredbe so utemeljene že v ne ascem položaju na Balkanu in ž nJim z?ezano Levarnostjo na južni rce»i. Govornik priporoča sprejem predSoge.
Nato se |e pričela spec'Jaina debata in [e bil po govoiih delegatov Nemca sn Leuthuerja redni vo|nj proračun sprejet.
Brarcbni cdsek je pričel nato z razpravo o i« rednem proračunu. Poročal Je grof C I a m - M a r ; i u i c, ki jo po'ascii posamezne postavke izrednega proračuna.
Dei. M a Š t a l k a Je mnenja, da Je monarhija z ozirom nato, da |e posiaia na ga-lišfco mejo le mrlo vojakov, csjbtže ifčunaia ca pomoč neke druge države in zahteva r?di tegs pojasnila, ali so b'11 zavezniki za slučaj vojne pripravljeni izpolniti zvezno pogodbo ia kake voi£ŠKe odredbe so odred;:'i. Vedel bi tudi rad, ali se 17 milijonski kredit za fortififcatcriČPe odredbe riLn:š-i na zgradbo utrdb cb rusfei a'i ItalijacsH r^ej?.
Prihodnja seja jutri ob 10 dopoldne. Dnevni red: vojna mornarfes.
Restitucija hrvaške ustave.
DUNAJ 28. flzv.) Od dobro poučene hrvaške strani se nam poroča : Ime• I novanje barona Skerlecza za kega bana bo najbrže publicirano v nedeljo v Zagrebu in Budimpešti. V\ pondeljek položi baron Skerlecz prisego cesarju v roke, v torek pa bodo razpisane saborske volitve. Sabor se sestane še pred Božičem.
Italijansko vseučiiiSko vprašanje.
DUNAJ 28. (Itv.) Deputacija italijan-*k?h študentov se |e zgJisila opoldne pri rektorju dunajskega vseučilišča in ga obvestila, da prično Italijani z oz.rom na vedno zavlačevale italijanske fakultetne predloge, zopet z ag.tacijo na akademskih tleh. Izjavili pa so, da ta pgitacija ne bo naperjena proti nemškemu d?jašt<u !n nemškemu značaju dunajskega vseučilišča. Rektor je deputaciji obljubil, da hoče posredovati pri grof j S ii gfchu i.i naučnerou ministru Hus^areku da naj vplivata m zbornico, da se reši italijanska fakulteina predloga čimprej mogoče.
DUNAJ 28. (Kor.) Obe skupini italijanskih poslance? ste imeli danes posvetovanje, na kLterem ste razprav/fp.ii o stanju italijanskega vseučillšk^ga vprašanja. Vsi govorn ki so poudarjali, da morsio itsižjanski poslanci vstrsj&tl pri zshte f, d z naj se predloga čimprej dtfinSMvao reši.
Avdijence pri cesarju.
DUNAJ 28. (kv.) Cesar je sprejel do-ocldue štfa gen.raipega štaba, Conrada pl. Hotzecdoifa, v posebni avdije^ci, ki je trajala poidiugo uro.
Dopcldne ie bii v da>iš? avdljenci ministrski predsednik gref Stiirgkh.
Kralj Ferdinand odpotoval v Sofijo.
DUNAJ 28. (Kor.) Kralj Ferdinand Je odpotoval danes dopoldne v S>f jo.
MOSKVA 28. (Izv.) .Ruskoje Slovo" poroča, da so ru*kl diplomati prepričani, da je bolgarski kralj Ferdinand po?odom svo-lega zadnjega poseta pri cesarju Francu Jožtfu skieail z Avstrijo tajao vojaško pogodbo, katere vsebina Je seveda netnaua.
DUNAJ 28. (Izv.) Kralj Ferdinand se je odpeljal daaes z Dunaja preko PeŠte v Oršovo, edsoder odpotuje preko Lom Pa-ianhe v Sofijo. Kakor se poroča iz Sofije, Je bolgarska vlada sestavila po*eben komite, ki hoče sprejeti kralju kar najslovesneje, da se teko manifestira pred svetom udanost bolgarskega naroda napram svojemu vladarju.
Električna železnica od Učke gore do Lupoglave.
DUNAJ 28. (Uv.) Železniški minister je podeiii občini Voiosko Opati?*, skupno z občino Veprinac in zdraviliško komisijo v Opatiji, dovoljenje za tehnična preddela za električno lojalno železnico, ki naj bi šia cd Sttfanijskega zavetišča na Učki gori do državne železnice prs postaji Lupoglava.
Micbter |e podelil enako koncesijo tudi neki ogrski družoi za gradnjo železnice Ormož-Var?ždin.
Odlikovanje poslanika Ugrona.
BELGRAD 28. (Kor.) Kralj Peter je sprejel can°5 avstrijskega posianisa Ugro-ia v poslovilni avdifenc?. Kralj fe podelil po sla^iiku veliki križec reda sv. Save.
Srbija in Avstrija.
BELGRAD 28. (Izv.) Semkaj dospeli srbski tiuaajtki poslanik jovanović Je prinese; s seboj ii formacije o razpoicžeLju dunaj3ke vlade glede obnovitve trgovinske zveze med obema državama. Pošlauik fova-novic je fziavii, da se tozadevna pogajanja še ntso pričela, a se zgodi to v kratteji in |e pričakovati tudi ugodnega uspeha.
Prestolni govor v rumunski zbornici.
BUKAREŠT 28, (Ker.) Kralj je otvorll danes zbornico s prestomim govorom, v katerem se je spominjal zidnjih dogodkov na Balkanu in se zahvalil armad!, ki je častno izvršila svojo nalogo. Poudarjal ?e: da heče Rumunija čuvati mfr in JI fe bilo v to svrho veliko ležeče n2 tem, d? sklenejo mir tudš oie države, ki so se nahajale še v vojnem stanju, kar se Je Rumuniji tudi posrečilo doseči. Prejtoini govor nagtela odkritosrčne prijateljske odacšaje Rumunlje u&pram Avstri,i.
Bolgarsko posojilo.
SOFIJA 28. (Izv.) Viadni krogi zatrjujejo, da je neki ameriško ongfcški konsorcij ponudil Bolgarski 300 mllijontko posojilo
in da se nahajajo tozadevna pogajanja že pred zaključkom.
Razkritja o srbsko - bolgarski pogodbi.
BELGRAD 28 (Izv.) Poročila dunajskih Ifsto?, da Je bila tajna pogodba med Srbijo }□ Bolgarsko znena na Dunaju že kmalo po
sklenitvi, ci?o tu čisto nič iznenadna ! Že poleti lanskega kt^ sn znii;evali dobro i.- formirani belgrai^i Ifs?!, ca je bila du naj>ka vlada od nekod natančno informirana o srbsko bolgarski oogodbl. Poučeni poli tični krofi opozarjalo pri tej priliki na dejstvo, da je že bivši kralj Aleksander Obre novič skientl »vofečasno z Bolgarsko spo razum glede Turč Je, a je B nlgarska tajno pogodbo takoj izdala Porti in dobiia zato r.ekaj koncesij v ek^arhatskem vprašanju. Spori v komisiji za severno - albansko nejo.
PRIZREN 28. (Izv) Semkaj so prispeli člani komisile zn določitev albanske meje naoram Srbiji. Komisija je morala ustaviti delo, ker se ni mogia zjedialti v vprašanju meje okoli Debra. Komisija hoče počakati v Pftzreru Ladaljnih instrukclj svojih vhd. Ruii, Francozi in Ang'eži so zagrozili, da edtože svoje maadate, če n* u^ode vlade njihovi zahtevam.
Govor držav, poslanca dra. 0. Hybara
v seji zbornice posl. dne 13. nov. 1913.
Položfcj v Trstu in njega politični pomen.
Gospoda moja I Porečete morda, da pretu u jem, ko trdim, da se Trst Izroča Italijan jm iz kra'Jettva. Kdor pa pozna razmere v Trstu, mora priznati, da je Trst res izročes, kajti prebivalstvo 40.000 duš ob jezikovno mešanem nasei enju, kakor je ravno v Trstu, odločuje ptč v tej izvestnl smeri ia vrhu tega so Italijani iz kraljestva — |e tudi izjem, kar priznavam brez drugega — po vehkem delu precej turbolenten element. Na vki velikoitalijanski demonstraciji io vedno Italijani iz kralfes:?a poiig, ki delajo pote.n {avnp mnenje ia je ludi reprezentiralo. (MejkUc). Žalostno je, da moramo doživljati kaj tacega, kakor se le to zgodilo ob tem vprašan;u, da se je namreč dvignilo vse takozvano veliko novinstvo na Dunaju, da kritizira namestntkove naredbe in prihaja Itall jauom na pomoč.
Govorilo se Je tudi- da gre za 40 uradnikov, ki so po već je m deiu družinski oletje in se že več let nahalajo v službi, da bt bilo torej neverjetno in kruto, ako bi te ijudi spravili ob kruh. Ali, gospoda moja, saj stvar ni tako nevarna ; ti gosp:dje ne padejo na trdo, ampak prav gotovo na mehko; bo že preskrbljeno za njih na ta ali drug način. O čemer pa se ne misli pri vsej stvari, je — kasor sem ornenli že poprej — da je v Trstu ne le na stotine, ampak na tisoče domačih družinskih očetov, ki ne morejo dobiti v Tistu dela, ker so na njih mestu Italijani iz kraljema (Čujie, čuite!); je ceio tudi takih, ki so že bih na delu, a so jih odgnali, da so napravili prostor za Italijsne iz kraljestva!
Gospodje iz Trsta mi bedo morda oporeka:!, teda Jaz sem prav dobro informiran o stvari, kajti še v zadnlh tednih, da, dan pred mojim oahodom je bita pri meni deputacija, ki se le pritoževala, da se n. pr. pri gradnji vojašnice v Trstu domači delavci odpušča jo in sprejemajo Italijani iz kraljestva na njihovo mesto (Čujte, čujte 1) Za te !Judi, ki šujejo na tisoče, nimajo ns Dunaju sres. Za tistih par uradnikov, ki bi se Jim ne zgodilo nič hudega, ki pa tvorijo nevaren element v občinski In tudi v državni upravi, imajo ti gospodje na Dunaju taao sočutno srce! To je, kakor sem že omenil, zelo žalostno; ne sme pa ia naj ne plaši vfade! Zdi se, da Je ta naskok na centralno vlado naprav!! nekak itis in centralna vlada pusti najbrže rekurz, ki je bil tu uložen, nerešen na mizi po stari izskušeni avstrijski metodi. To pa bi bila najtiabia politika, ki bi jej mogla slediti vlada. Kajti, kar se tiče Italije, stvar niti ni tako nevarna. Dokler bomo nastopali odločno, bodo v Italiji molčali, če pa hcii30 kazali, da se bojimo, bodo postajali { v Italiji pogumni in bodo nastopali proti ! nam. Dokler se tira v državi od JGČna politika, Jo sosednje države respektirafo; država ?a, ki se sama ne respektira, ne more seveda pričakovati, da bo inozemstvo imelo strah pred njo! Tako Je tudi z našo vlado.
Omenjal sem tega vprašanja tudi iz nekega razloga, ki Je v zvez! s prec*metrm. Do tak'h tazmer v Trstu Je prišlo namreč zato, ker imamo deželuo avtonomijo, ker pri nas vlada princip deželne avtonomije, ker more večina enostavno neomejeno gospodovati!
Večina v tržaškem mestnem svetu In deželnem zboru gospoduje v resnici neome-
jeno ; se nit? ne brfga zn istiodbe najvi/j sodišč. Razsodbe drža n*ga in uprave sodišča mečejo enostavno uod mizo. G )-soodje sltde svoji, do secfaj proti nam izvajani skrajno krivični praksi, da vzllc vsem zakonom in vz'lc v:em razsodbam ne rr >-remo mi dobiti niti ene ljudske Šjle v mestu ; da, v zadnji čas se nam doga{a celo, da sam, kakor sem že iz?aja! pob ižje, n e dajejo niti v s a k d a n j e g a k r u h a I Ob takih ckofnostih se ne snu te čuditi, ako nismo posebno navrlt-šenl za deželno avtonomijo in Če se petezamo za narodno avtonomijo. Rtšitev tega, torej narodnega vprašanja, v Mn'siu narodne avtonomije, je, kakor sem si že dovcil Izvajati, v prvi vrsti odvisna cd parlamenta. Ta rešitev raj b? bila naloga parlamenta! R^vno v govorih, ki jo biti izrečeni v tej debati, se |e izražal prectjSea dwra, di-li Je država še sposobna za rešitev tega vprašanja; da, cd nekaterih strati! se je precej odkrito napovedovalo, da bo uravnava nesrečnih avstrijskih razmer morala morda priti od zunaj!! Gaspoda moja! To je bilo izrečeno od strani, ki sc Je ravno v z^Gijlh mesecih predstavljala kakor dižavo ohranjajoč element v Avstriji. Nemci, posebno pa gospodje v zvezah, gospodje v nemškem Nationalverbandu, In v krščansko socijainem ujedh;enju, se radi ob vsaki pristojni ali nepristojni priliki bahatijo se svojim patrijotlzmom in kažejo, farizejski zavijajoč svoje oči proti nebu, na nas Ju;jo-sforane, čtš, da smo za dižavo skrajno nevaren e'ement, in da že stojimo z eno nogo onkraj črnurumenih mejnikov*
(Prlh~:dn|lč zvišetek.)
Narodna avtonomija in italijanska politika nepoštenja.
Če ČitaS italijansko časopisje, moraš verovati, da so aa?i ItPIi|aa! oduševljeni pristaši nacljonaliie avtonoml|e, da Je ta princip fundament vse^a njlho-'i « uarcdno-političnim !ttemljin|em, da od izvedbe principa narodne avtonomije pričakujejo zasiguranje svoje narodne b^dočnost^. To pa tem bolj, k?r Jih vsa zgodovina italijanskega naroda in n'egnofga ufedlnjenja ?!li k priznavanu tega piteci^a. V uteratije anjs .seh njihovih narcdao-Dolitičnih fn kulturnih zahtev služi našim Italijanom ptinclp narodne avtonomija, ki naj jim zagotovi samobitno italijansko narodno življenje!
Iz dotične pasaže v zadnjem znamen -tem govoru diž. posl. d.ra Rybaia v d j-na|skem parlamentu, Iz pasaže, ki se bav! s principom mrodne avtonomije ki k or z idej_>-rešiteljico za — avstrijski naredai proble Je razvidno, da smo glede prircipa narodne avtonomije z Italijani v — polnem soglasju.
Velik del one pasaže v Rybafevem govoru je posvečen odgovoru na tozadev i izvajanja nemškega poslanca dr. Lodgm3na, ki se je tudi navduševal za narodno avtonomijo. Imamo torej pred seb^j feoome.i, ki ga opazujemo le redko kedaj v avstrijskem, po narodnih bojih tako razburkanem političnem živijenju, fenomea namreč, d 3 se Italijan, Nemec In Složen zavzemajo za isto idejo! Kdo bi se ne radoval na tem soglasju, ki podaja glavni pogoj za pomfrjenje med narodi, za odpravo bojev, ki absorbirajo toliko talentov, ki bi rešeni Iz tek okov, mogli ustvarjati toliko dobrega na razn h polj h, kulturnega, soclj- lnega In gosp< darskega snovanja ?! In vendar se ne more uveljaviti v nas to verelje, ker nas dejstva uverjajo, da v Italijanih ia Neme h ni iskrene volje za brtzocgojno izvedbo tega pHndpa vsem v enako lo;ist, da mar?eč hočejo to vzviš.ao Idejo stavljati v službo svojega narodnega egoizma.
Zveni sicer kakor krvava ironija, skoro bi rekli, kakor maščevanje logike resnice in dejstev, da se g rern k pra/ istih Slovencev, ki bi Jih hoteli Italijani pahnit! v narodni grob, zavzeml|e za fde'o, ki more — kakor priznavajo sani — edina zagotoviti avstrijskim Italijanom varno ia narode c-svobodno ekzistenco v tej drža v K
Človek bi moral misliti, da je tre d dvema narodems, ki te ko i oglašata v takc.n temeljnem principu, sporaium tako rek. č na dlan?, in človek z norm3cnim razum .m encst3*no ne bi moge! ii^eti, kje |e opra-li^enfe -a nadaHne boje med lta'ij?nJ !n Slovenci v Prigorju ?! Za Človek*, ki io-glčno ia stvarno misi1, je to zagonetka. Ia vendar Je zopet na olani pojasnilo za to dfskrepanco.
Po|2sni!o je v morallčnem defektu, ki ga ;e dr. Rybaf očital Nemcem in ki Je v tem, da ščiti z najvišjimi stvarmi ne mislijo
„EDINOST" št. 330.
V Trstu, dne 29. novembra 191a.
iskrene, da so zavratni, da hočejo tudi dobrote velikih principov uživati le oni sami in Jih odrekati drugimi Dr. Rybar je očital d.ru Lodgraanu, da pri svojem vnemanju za nacijonalno avtonomijo misli le Ha Čeiko, k?r pomenja, da nima toliko Harodnega in političnega poštenja, da bi tot kar zahteva na korist Nemcev na Češkem, priznaval tudi manfii-nam v drugih kronovinah. Tudi največje principe stavljajo v službo svojega narodnega egoizma, oziroma |ih enostavno petajujejo tam, kjer bi njihovo izvajanje utesnilo — ne njihovih pravic — ampak le njihovo gospodstvo, do katerega ravno po onih principih nimajo nikake pravice!
To očitanje velja v polni meri tudi za Italijane. V tem pogledu so si res Italijani fn Nemci zavezniki, vredni drug drugega.
Ponosnega čela lahko trdimo mi, da smo — pošteneji! V hudih borbah smo z Italijan?, a to ni oviralo d.ra Rybara, da ne bi se bil zavzel za Italijane v Tirolu, da ne b) se tudi njim v priiog zavzel za uveljavljenje principa, ki jim more zagotoviti narodno življenje.
In zopet je krvava ironija, grenka lekcija za Italijane, da je dr. Ryb£r, njim v prilog nastopil proti čstim Nemcem, ki jim Italijani delajo *tafažo le zato, di bi nas ugonobili, nas, ki želimo postaviti svoje ž i v s j e n ] e na Iste podlage, na katerih hočejo Italijani zgraditi in z a s i g u r a t i svoje opiraje se na princip — narodne avto □ o m I j e 1
To je tisto nepeštenje v italijanski politiki, ki hjče za prave spoznane principe uveljavljati le do tiste meje, do koder sezalo njihovi interesi, a jih potajuJejo hi izdajajo, čim gredo v navskrižje z njihovim narodnim egoizmom, z njihovo gospod stvožeijncstjo, kar pojenja zanikanj e principa narodne avtonomije!
Imenitno lekcijo jim je dal dr. Rybarf ki pa ne bo koristila piav gotovo. Ali Ira-Uiani naj si le zapomnijo, da fe vsaka grda igra, vsaka teiskrenost in vsako nepoSienje z vei'kimi principi, vsako tako prostituiranje v svrhe, ki p o m e n | a j o negacijo teh idej in principov, vsikdar maščuje; nad njim, ki je to zagrešil. Če je v Italijanih res spoznanje, da |lm le ideja nacijonalae avtonomije mote dati garancije za narodno živlfeoje, potem zahteva veličina te Ideje cd njih, da nje veljavnost priznavajo tudi tja črez, kj;r začenjajo opraviči.nI interesi d;ugm. Če naj narodna avtonomija njim zagotovi narodno življenje, potem se morajo Italijani ukloniti logiki stvari in priznati nale pravo do tega, da princip narodne a?tonomije zagotovi tudi nam svobodno narodno življe nje v teh krajih 1 Prej ali slej se bodo mcrall odreči gori označeni politiki nepošten)??, Hi zahteva: njim vse, drugim nič! Osveščenje v Jugosiovsnlh je že toliko oživelo, da mora taka politika nepoštenja doživeti prSom prej ?H slej.
Tržaški mestni svet.
Sacčcjo sejo mestnega sveta je župan otroril cb 7 55 Odgovoril [e najprvo na neke interpelacije. Potem so sledile razne interpelacije in nujni predlogi, tako, da |e prešel mesta! svet na dae?ni red šele ob 10*15 zvečer. — Radi pozne ure se moremo zato oraeifi na povsem kratko poročilo.
Svet. dr. C a m i i i o Ara je izrekel protest proti postopanju vlade, ki še vedno nI dala Italijanom vseučilišča. Pošilja v imenu mestnega sveta „un saluto sffetuoso* dijakom, ki te dni tako odločno nastopajo za to italijansko zahtevo. (Odcbra^asje na fciopeh večine).
Svet. Puecher pravi, da treba protestirati ne !e proti vladi, temveč tudi proti cn-m narodnim st aokaru, ki na Dunaju zavlačujejo rešitev italijanskega vseučiiiikega vprašanja.
Sfet. dr. W i I f a n je pred vsem Izlazi, da izjava svet. Camilie Are v svoji obliki ne odgovarja u!kaki določbi poslovnika. Tcda ona iz te d?orane ne sms iti soglasno. (Hrup na klopeh večine.) V tej dvorani ne sede !e zastopniki italijanske liberalne večine in scjc!ja!no demokratične manjšine, temveč tudi zastopnici o Le manjšine, ki čuti na laztni koži italijansko lojalnost. Italijani imajo že vse, izvzemši vseučilišče, Sloveacem ljudsko šolo. Zato pošiljati proteste. (Odobravanje na klopeh Slovencev.)
Svet. Venezian |e protestiral proti
Svet. L u c a t e 11 i je predlagal, da se stavijo na razpolago krediti, ki jih je mestni svet že dovolil za gradbo cest, da s tem da delo brezposelnim delavcem. Podjetnikom naj se priporoči, da spre|emajo v delo le domaČe delavce. (Sprejeto).
Svet. C e r n i u t z je Interpeliral radi proračuna za leto 1914, ki še ni gotov.
Sledile so še neke interpelacije, na kar je mestni svet prešel na drugo točko dnevnega reda, namreč: Predlog mestaega odbora, da občina vzame v najem hidravlična dela na reki Timata.
S to najemno pogodbo bi se omogočilo, da bi se vodovod Broiealce popolnoma izrabil. Pogodba traja pei let in bi znašala letna najemnina 16 000 K.
Svet. Ce rniu tz je govoril proti po godbi in doknzo?al njeno
laž. Piacentini, hldrotehničnega urada je pogodba dobra.
Svet. Cerniu t z se pa ni dal prepričati, temveč ie v dolgi repliki skušal dokazati, da je popodba škodljiva za občino. Zahteva, da se zasl ši mnenje vodovodnih veščakov.
Svet. M a y e r dokazuje, da Je pogodba dobra in nujno potrebna.
S/et. Puecher govori tudi proti.
O polnoči traja seja še vedno. *
* *
Ob psi enajstih, le župan prosil svet. C?ra!uiza, da |e prešinil s;oj govor k drugi točki dnevnega reda, pa kar je svet. dr. Čamilo Ara niznanil, da Je ravnokar do-z ai, da je policija o prihodu italijanskih dijakov iz Gradca sekala s sabljsmi po cittadiflšh. Predlaga, da se izbere tri člsne broječo deSe^c^jo, ki naj gre na polic j">, se informirat o celi stvari. Zbrani so bil; dr. Ara, podžupan Doria In dr. Puecher. Čez kake pol ure so se U delegati srniii in podžupan Doria naznanil, d i stvar ni
škodljivost, voditelj mestnega dokazoval, da je
i
iako huda. a ranjen da bo korake.
Bilo je je bil
sicer 15 oseb samo eden.
aretiranih, Sicer, pa,
predsedstvo jutri ukrenilo daljne
Domače vesti.
Poroke. Danes se ie poročila ga. Julija S to I f a, hči g. Josipa Sioifa, miiena, z g. Ivanom S e I m a š i. BMo srečno!
— Danes se fe poročtl gospod Fran Vuga, c. kr. sodnik v Podgrsdu, rodom iz Kanala, z gospico I.tnko Zega iz Koprive. Vse nabolje l
Seja političnega društva „Edinost" ie bo vršiia danes, dne 29. t. m. t o č -n o cb 3 popoldne v „Slovanski čitalnici".
Vabljeni so vsi gg. odborniki, na mest oiki in deležni poslanci, da se seje gotovo udeleže.
Po tej seji se bo vrliio posvetovanje
slov. deželnih poslancev.
Iz sodne službe. Ssioi kanceiist Josip Kariš v Podgradu je imenovan za p sara!-škega cf cljala.
Čim ne morejo tiranizirati, so — mučenlki 1 Dae 23. t. m. so ujedinjeni Hrvatje in Srbi v D^nacHi odvzeli eno zadnjo važaih postojank izgiesjaječega itaitjan^a. S to zmago fe začela odločilna borba Hrvatov in Srbov v Dalmaciji za zadnjo postojanko, ki jo imajo še Italijani v Dalmaciji — za Zsder, za glavno mesto dežele. Doslej 3o v odvetniki zbornici zaderekl gospodovali Italijani in italijanski [e bil izključni uradni jezik te zbornice v žlic dejstvu, da so italijanski odvetniki v nje področju — v manjšini. A to je bilo možno le vsied indo-ience i a komodnosti nekaterih hrvatskih in srbskih odvetnikov, ki se radi oddaljenosti nteo hoteli potruditi na občne zbore. Topot pa so prišli razun treh vsi ia seveda so zmagali. Tako ie tudi ta važna postojanka prešia v hrvatsko-srbske roke in bo imeia ta zbornica odslej — glasom sklepa na istem zborovanju — hrsatsko-srbski poslovni Jezik.
A zanimivo in značilno za italijansko slepoto je, da so Italijani sami povspešiii ta dogodek. Zelo interesantna in značilna italijansko prepotenco sta namreč pred--godoviaa te zmage in vedenje italijanskih odvetnikov na zborovanju.
Po smrti advokata Paštrovlča, ki je bil odličen hrvatski rodoljub, je upravni odbor zbornice zagrešil nečuveno breztaktaost s tem, da je izdal samo-italijansko osmrtnico. To breztaktno In nekorektno postopanje odbora je slednjič tako ogorčilo hrvatske in srbske od?etnike, da so se odločili za odločen korak, da so se pismeno obrnili do
v Trstu pa odrekajo celo odbora z zahtevo, naj uved? hrvatsko-srbskl nimajo nikake pravice, j uradni jezik. Odbor pa ne le, da |e odklonil to zahtevo, marveč ni hotel tudi razpisati občrega zbora v času, zahtevanem po statutu. Nadaijni dokaz nestrpnosti in srditosti so dali Italijani na zborovanju samem. Ko so videli, da je njihovemu neopravičenemu, ter nenaravnemu gospodstvu prišel konec, so hrupeli in hrupeč zapuščal! dvorano. I j hrupe! in odha|al |e žnjimi tudi tisti italijanski odvetnik, ki ga je slovanska večina iz lastne
načinu, k2kor je pcKcija postopala proti italijanskim liberalcem o priliki nedeljskega shoda patrijotov in včeraj preti dijakom.
S?et. dr. Puecher se je pridružil temu protestu.
Svet. G h e r b e t z se je tadi hudoval na policijo.
volje izvolila v odbor, podavll s tem lep izgled spravljivostl in kulance. Od klonil Je izvolitev.
Z<ilo poučen je ta »fučif, kajti ptiča, da na spravo s takimi ljudmi niti misliti ni, ker so — pobesnili. Celo v deželi, kjer so v tako neznatni manjšini, da skoraj izginjajo, in kjer bi Italijani — ako bi bili normalni — morali v svojem lastnem iate-resu le želeti, da se uveljavi princip enakopravnosti, celo ob tafch razmerah ostajajo prepotentni is hočejo gospodovati. Ia če to ae gre več, pa kriče v ?vet, kakor di bi jih kdo drl na meh 11 Dokler so oni, pripadniki manjšine, ki ne tvori niti 2% prebivalstva v deželi, gospodovali, je bilo seveda to v najlepšem redu. Om pa 98% večlae zahteva svoje, Je to ... preganjanje halonov.
Na tem slučaju morejo studirati nsrav teh naših Italijanov vsi tisti krog! na Dunaju, ki se ravno te dni zopet dajejo zavajati po kriku in javku teh prepotentnežev, da verujejo v njihovo — mučenišUo.
Taki so njihovi — argumenti! Na drugem mescu govorimo o znamenitem do gociku it zsdnj'h dni. Od-e?s»šfca zbornica v Zadru je prešia iz Italijanskih v hrva^ko-srbske roke. Videč polom pred : ebot, pa so se italijansk* od;staiki obupno do — smešiosti. Nui neod^IoLijive ntzgide ne morejo prenašati z dostojanstvom! Da?! je bilo njihovo gospodsko v ie| zbornLi v kričečem navskrižju z dejanskimi razmer «tri, so na zborovanju vecd^r branil' s?ojo „pravO" do tega gospodstva. Ali s Kakimi argumenti ! I Dosedanji prediedoik zborn?ce. poznani, tako žalostno p nesrečen! državno zbor.ki sandidaturl v Trstu tudi nsm Trza čanom dobroznani župan zaderskl, dr. Z.ilotto. je skui3l v svojem govoru ganiti Hr.ate in Srbe, ubirajoč sent rnectilne in jokave strune, govoreč o velikih zaslugah, ki |ih imalo Ita lijanl za Dalmacijo in za Zader. A'i je ta mož nebeško — naiven! htoiako sta se topita v italijanski sentimentalnosti odvetnika G a g 1 i a n o v i c h in M i I c o v I c h, ksr |e bilo tem interesantneje ia zsbavnejr-, ktr ti dve imeni tako lepo — italijanski odzvanjati. Prvi je namreč utemeljeval pra?'co Italijanov do gospodstva v rečeni z >ornicl z blagoglasnem italijanskega jezika. Drugega n? vedel navesti za gospodstvo italijanskega iezik3 v s'ovansk aokr^Jini!! DrugI je s?Ccr rn(lo?iiiO priznaval, da so Italijani v manjši i, ali — do te monitruo^nosti se Je pjv&pel — gre da jim vendar pravica večine radi sposobnosti in kulture njih o ve ga plemena. »Njihovega" Italija:: :kega plemena, pa — GilJsnovfć In Milkovic
Oddahnifco se, ker sr^ument je pre-pirazen za nas, da ne bi izgubili ^ape vsaj za hio. Sedaj pa, ko smo se malce oddah atli in prišU zopet do sape, bi si vesdarie dovolili pripombo, da za vsak narod j? blagoglasen — njegov raaterci Jezik! In dovolili bi si tudi neko vprašanje. Će je že iralijanssi jezik tako blagoglasen, ii če naj bo ravno ta moment oascčilen za razdeMe vicie moči v krajih, kjer ItaHjsni žive pomešali z drugorodnim elemeaiom, in če je italijanski lezi« veliko b!3gogia^ne|i, nego pa nemšsi, kar Ita ijanl tudi vedso naglsš?jo in ;se tudi resniino: potem pa ne razutnemo, zakaj Itilijant ne uveljavljajo tega argumenta tudt tam, n pr. v T/rolu, k^er bi imeli uve;j'iviati nasproti — Nemcem?!!
Ni, dragi Ziiiotti, Grglianovichl in M i-covichll Pravice ia meči se ne odmerjajo po kakem bla^cglasju, po kaki jezikovoi muziki, ali ceio po kakem narodaodomišlja-vem gigrlst;.u, aapak po aejansslh razmerah, po zakonih, po pravici vsakega naroda do vsega onega, kar mu g*e !
Tafci — blagoglasni argumenti ne do kazujejo ničesar — najmanje pa pia»žce do go3pod3tva, če to pomena le krivico — ampak !e smtšjjo, ker ovaja-o, da ie on?, ki po:ega oo cjih, pri kra|u s svojo latinščino. Ne zgodovinski privilegiji ce posamična p?edno*t kake narodne hdlvidual-nosd, ampak živo življenje, Kskor klžje iz t:; faktičuih razmer, to Je ti3ta sila, ki ureja raimerja med narodi in }lm odloča mero moči I
Takšni so ! Prejeli smo : Mincli teden se a čital v „Elmosti" vabilo na ustanovni občni zbor „l. z^ora strelcev v Trstuw te ker sem dobil vabilo, sem še! na rečeii občni zbor, ki se je vršU v nedeljo, 23 t. «r». Oačnega zbora se ie udeiežiio kafoh 50 oseb, večinoma že čianov 11 vojaškega ve-teranikega društva. Med navzočimi te bil j 40 (reci štirideset) So vence v. Pred sednik občnega zbera, g. Wo f je pozdravi« navzoče in razjasnil v nemškem ia Italijanskem jeziku pomen tega zbora, oprostii pa se Je, da slovenskega ne ume, in da že kak drug gospod rauolmači njegove besede v slovenščini Toda nthče od udeležencev se ni odzval temu vnbiiu, kar smo bili vsi tam kot povabljenci in ne ko; govorniki. Bil je pa okrog predsednikove mize ves odbor .11. vojaškega veteranskega društva* in res žalostno je, da društvo, si šteje 90% slovenskih čianov, nima enega odbornika, ki bi znai sluventki. Ko «e do 'časa nI oglasil nihče, da bi raztoimačii
predsednikove besede v sljvjničJnf, je vstal izmed pos!uia!cev mož. Sel pred predsednikovo mizo in raztohnačil predsednikov govor tako-!e: .Dragi goipod.e ! Daaašall d*H je danes, volitve so začele in končne, ker smo volili i;d\ Vsi smo se mu smejali in revež je končal svoj govor s pDzdravoai — obema cesarjema ? ? ?
Nato smo preš'1 na drugo točko dnevnega redi, prečitanle no*ih društvenih pravil. Predsednik Je predlagal, da se čltejo samo v Italijanskem Jeziku, toda 2 ali 3 navzoči Nemci niso bili zadovoljni in ml Siovesci smo enoglasno zahte?alf, da naj se prav'la čltcijo v slovenskem Jezittu. To se je tudi zgodilo, a kako ! Rojen S'oveaec sem, -;o vorim ia pišem slovenski, moj raat;rin M jeiik je slovenski, a iro-ara javno prizna ;, da nisem od onega, k-.r ?ta čitala v sloveu skem jeziku d*a stara cdiomlka nad eno uro, razumel niti besedice, h šele, ko s 5 o se začeli glasno zgraš-ti nad tako skrunitvijo našega jezika, Je predsednik ukazal, l ;! se čitanje ustavi, č^i, da nima to nikatega pornepa za nas
Omenim naj še, da se je vseskoz govorilo samo nemški (n ita'fjaniki, daslravno nas je bi;o čez 40 Slovencev, kjr |e ko"-ststlral predsednik sam, ko smo zahtevali,
se čitajo pravila tadi v slovenskem Je-sikj, in je ua predsednikovo vpraša:;}®, kdo ae razume slovenski, vita o le kafe h 6 nii 7 zboropalce«?, ki so bi i menda Nemci.
Tako se ravna s Sio^erc! in slovenskim jezikom cefo v takih društvih !
Nastop pariških tekmovalcev v Trstu. S2a?no občinstvo in brate S kole opozarjamo na današ ?ji nastop slovenske tekmovalne vrite iz Pariza. Telovadilo se bo na bradiU, dro^u, konju, krogih sn pres : vaje. Tekmovdici b(d3 izvajali iste vaj v, kakor so jih pri tekmi v Pirizu.
Savno občinstvo c-poz^ri*mo na pred prodajo vstopafe, ki se do e pri gospe Bikovi v Narodnem domu. Cene: S rže ^o 10 K. vsiopains v lože 60 In. Sto.ižči v pritličju ia na galeriji po 60 vin., se leži v p! t'*č|u od l.—IV. vr.te pu 2 50 K, od V.— VIII. vrste po 2 K, od IX.—X/. vrste po 1-50 K, sedižl aa g Icr .i po 150 K. — Začetek točno cb 9 z ečer.
Italijanske harlkienade so v zadnjim času z„čt!e že presedati v?e meje, a le pn-ž: lostjo pri vsej tej stvari je dejstvo, da Jim za v:e te komedije, ki jih Igrajo prei -Rostjo, dija največ poguba ti;td aašavlav'a, si bi v 3 v oje m nepojm'jisem stranu preu svojo zvesto, oikri.o;rčao, pre"jubl;eno z veznico ua orii strani Adrije menda nalraj: zakopala naše iašso-fr^d ntake kričače c ust v same slaščice. Čisa vsega jim ni d.- ia že samo iekom zaJnjcrga ted;a: nj nj^n predlog je bii pomiioiče.t kamor ški k^lčač, ai J^ bii ob3oien zaradi veleizdaje v petlel ječo; oni zaaui name:ti;žUe_i o iloki so n;:; ia dogledea čas takorekoč razveljavljeni; ž-sklenjeno edvzetje davčnega uradn mestrl občini se ce itvrl;. Ali ni to veadar dovo j za en sam teden?
Toda pokaži našemu l;aii|anj pest, pa ti že hoče oartiatS ne samo roke, temveč tudi giavo. Na vse te konces;je hoče;o na vsak n3čin tak^j j^tri že imeti stro|e vseučilišče; če ne z lepj, pa z £rdo. Na graš<i uaivefzi so se le začeli dljairi kravail, s katerimi hoče itaiijiia ko dijaštvo izpiliti od vlade italijansko uni-erzo. Kak h stoinpedf-%et itilijansklh dl/rk^v je zah ev :o, naj se v znamenje protesta proti kri/ici, ki segol Italijanom, čcš( ker ne debe svi.je uaivf-rz , kratkomslo ustavijo predavauja na univerz! No, za eakr2t niso s'cer iz»ll»li niti usta?i-tve predavanj, alti leš^te u ji erze, pač pa so s svojo prediznosijo risati ost lo d | štro graške univerze, da |im je s p l caml hrbet napisalo odg.»vor >a njihova ;zti?«;ijs Rjsnica le, da ni^ta-cor ne odobravamo ta sega vedeaja akademične mlaJicie, ki hlJ bi kot c?et naroda bila vzordosto n sti dr .Jm narodain slojem; toda ir<šii dlj.ki so ie nsŠli, kar so iskali. 11 da je bil ves nj hov „*ioj za pravico" v reioici l? narod ja !aška harlefcin^da, kaže na(3oiie de|stvo, da so s-prišli »arjenf „mučenikl za sveto d.imovinsko sivai" v «sej svoji razbiti gbriji kaiat v Trst, kjer tih je seveda k ;Ča<a kamoraSsa poulični scd.gi sprejela z velikanskim na -dušenjem. „P.CCOIO" je priobčit natančno Čas prihoda, dd bi se ie kdo ne zmotil in ne prišel prepozao. Komedijanti l
In ka?o nai luenujeno d ugaie, kot smeSno burko, kar uganjaj j učene tržaških srednjih šol te dni po me^tu. Včeraj dopoldne so zapustili šohke prostore učenci vseh občinskih srednj h Šel, gimaazlj in realk, navtlčne šo'e, in prisijučjle so se ji -a celo učea:e obeh občinstia lictjev. Ia ta drobiž z liceisk'ml sratsokrtik imi na celu ie prišel demonstrirat na trg. R ;d i?edni smo res, kaka disciplina vlada na teh zavod n. ko Je vendar očivldno, da se Je ta komed ja uprizorila z vednostjo d tičalh ravnateljstev in učnega osobja. AM ni n!k,er nobene n d-zorstvene oblasti, ki bi od'oino povedala tem gospodom, da šolski otroci spada o v šolo * pouku, ne pa k demonstracijam na ulico ?
Ker šolske oblasti same niso mr le
nastopi danes, t soboto oti 9" zvečer ? tbU avoranl „i
nei doma" t M
V Trstu, dne 29. novembra 1913.
EDINOST" St. 330
Stran ITI
jT0|e dolžnosti, |o |e končno vendarle storila policija. Dolgo Je priiansSala, a nazadnje jej Je bilo Izzivanje teh frkoiino7 ia fr-kolink vendarle pie?eč In izpraznila Je glavni trg. Kakšen duh vlada med gojenci občinskih šolikih zavodov, Je najboljši dokaz to, da so se čuli iz njihovih vrst poleg klicev po Italijanski ueiverzl tud? klici: „viva Tri-este italiana". Ali se je potem čuditi, da tržaška laška mladina kar besni proti pripadnikom drugih narodnosti, zla?tl pa proti nam Slovencem, ia prav zato se nam tudi ne zdi prav n!č čudno, da je mcrsla policija nastopati strogo tudi proti takim demonstrantom. Saj Jih je morala kakih d v a | s e t celo aretirati, ker se niio pokorili njenim odredbam. In če Je sred-n|ešolska mladina taka, potem sije lahko misliti, kakega v r a -sa bi počenjali v Trstu šele laiki v i Jt o Š o 1 c ?t če b\ prišla laška
univerza vTr«t, K|er bi se počutili potem kot absolutni gospodarji mestal
Prav zato pa impjo tudi vse te hrr'.e-kinade, ki j>h uganuo kamoraš! s šolsko mladino po tržaških ulicah, tudi svoj resci pomen. Sami se nočejo izpostavljati, temveč se varno tišče v zatišju ; pošiljajo pa v boj mladino, ki naj dobiva namesto niih batine po glavi, da morejo potem kričali zopet o novih krivicah. S kakim ogorčenjem že sedaj zai ika^o vesti nemških listov, da so las 0-dijaki v boju pred univerzo v Oradcu uporabljali — nože(l) fn kako h'te zagotavljati, da komed ja prtd univerzo, ki pa se ;e Szpremeulla v tragedijo, g i imela rikake na-ciionalne osti proti Nemcem. V G adcu so bili čisto nedolžni, v Trstu še nedolzneišJ; a vendar Je znala tržaška bskoliberalna ša-rnora vfe te nedolžne ovčice prepojiti s ia kim duhom, da mora vsakega pametno mislečega človeka na^ncsi p-etresati mraz Fred tako mladino. Uradni Usti so poročali, iŠa fe bito v Or£d:u ne?raj dijakov od Itali-i a no v ranjenih z noži, !n če Je minister no-iraniih zadev prečital dr. Pštaccu iz uradaega poročila, da „nožev niso našli", s teu še nI rečeao, di nožev niso uporabljali.	Lil
Pa bodi že ta stvar kakršnakoli:
zcrjesa komedija je imda tudi svojo *to stran, kakor jo inu jo tudi demoiuiracje tržaš-ce lašse srednješolske mladine, vzgojene v enakem duhu. Kakor pošiljajo danes to svojo m I a d i n o v boj za svojo zahtevo po iaški univerzi, tako bi jo, ko bi prišla ta univerza v T r 3 t, pošiljali v Trstu v boj proti nam Slovencem. Sedaj uprizarjane komedije naj bi biie le nekake vaje za poznejše resne, sistematične boje proti nam Slovencem. A kakor kažejo zgledi: Slovenec bi bi potem ne mogel biti več svest svojega življe n j a na tržaški uiici niti ob belem dnevu 1
Ali naj v resnici pustimo, da pride tako daleč ? I
Tretje predavanje v „Slovanski Čital n'ci" o predmetu „Mjjster Jan Hus in Jjn Žiška* — predavatelj g dr. E, Sšaie — je odloženo na tort k, dne 2. decembra ob 8 30 zvečer, ker nait^pi sfovenska sokol ka vrsta s pariške tekme baš danes, ko bi se moralo vršiti že pred dvema mescema naznanjeno predavanje Slovanske Čitalnice.
Odlikovana slovenska tvrdka D bro-znana žganjarna g. Antona Turka je bila te dni odi kovana na mednarodni razstavi v Parizu z zlato svetinjo.
C. kr. davčna administracija naznanja; cia bo Izkaz oseb, podvrženih o;etd dohodarini za leto 1913. cenjenega okrajs It. 1 a Trst C:esto. v smism Š 217. zakonp. od 25. oktobra 1896 drž. zak. št 220, laz položen pri davčni administraciji (C.rso 37. II. nadstropje, soba štev. 20), od 4. do 18. decembra t. I., in da ga lahko pregleda vsak plačevalec osebne drhodsrine ob delavnikih od 9 zjutraj do 2 popoldne, cb ne-dejah in praznikih od 9 do 12 dopoldne. Gori navedrn: c- n't^eni rkrof obsipa V. m VI. me.tai okraj, ter I, II., 111. predmestai okraj, izvzemal kata^tralno občino Lonjer.
Podružnica CM D v Rojanu priredi ob čajni vsakoletni Miklavžev večer za mais ta velike otroke dae 7. decembra f. v prostorih „Konsutnnega društva" v Rijsnu (p.i cerkvi) z edino točko, nastopom sv. Miklavža s sijajnim spremstvom. Ponastcpu Miklavža se vrli proita zab3va. Začetek ob 430 popoldne.
R?dovoljni darovi, ki so namenjen? za hr;:no revnim ntrokom, cbUkujočim družbeni vrt^c, se hvaležno sprejemajo. — D?ro?l, nameejeni otrokom in cdrastlim, se bedo iprejeiusii v d užoeTieu vitca, ali pa v go stilni „KoG5umnega društva".
.Trgovsko izobraževalno društvo" psi-edi v pondeljek, die 8. decembra, n3 prazni«, „Miklavžev večer" v društvenih pro štorih. V ta namen sprejema darila društ vef;i sluga, opozsrj* se pa na to, mi-rajo biti darila kolekovana s kolkom CMD. N itančni ^spored priobčimo čim crej
Razpis štipendija. Odbor Djiikega podpornega društva v Trstn podelju|e za šolsko leto 1913/1914 iz Iraa Mari|a Vatov-čeve ustanove za slovenske dijake tržaške gimnazije In po določilih ustanovnega pisma štipendij v znesku 300 kron.
Pravice do štipendija imajo pridni, nadarjeni In potrebni revni dijaki t Žaške državne gimnazije, ki so sloveaske narodnosti ter obiskujejo obligatni slovenski tečaj na istem zavodu. Ako so sicer dani vsi pogoji, imajo prednost dijaki, rojeni pri Sv. Ivanu pri Trstu, in ako bi takih ne bilo, tedaj dijaki rojeni v tiž*škl okolici.
Prošnje za podelitev morajo biti pismene in opremljene z listinami v sledečem odstavku ter poslane s pošto na podpisani odbor v roke društvenega taj sika g. Miroslava Pretner-|a, vodje c. kr. pripravnice srednjih šol v Trstu, ulica Fontana Štev. 10/11. nadstropje.
Prošnjam je priložiti rolstni In krstni Ifst, Šolska spričevala vsaj poslednjih dveh tečajev, potrdilo ravnateljstva tržaške državne gimnazije o iera, da je prosilec vpisan kot reden dijak teg3 zaroda In da obiskuje obligatni Movenski tečaj, rn konečno ubožnl list. Prošnje Je vlož.ti u a j d a I j e do 15. decembra 1913, ca kasneje dospeie prošnje se odbor ne bo oziral.
Ne, to že nI več lepo, kakor |e snoči potegnila tržaška policl.a vse one tisoče ka-mo;ašicih knčačev, ki so prišli sprejemat grašše »mučenike*. Vsa Miramarska cesta je bila nuiisčeaa Jjudstva in šest oddtlko* pcliclle Je komaj uaoravHo red. Na peron sploh nUo pustili nikogar in v čakalnico p e.i izhodom ea*nole ljudi, kt so se mogli legiti mlratl, da pridejo čakat svojcev, ki imajo priii z bi zovlakom.
Množica zunaj pred kolodvorom je ne-trpno čekala ia poKcijskl kordon Jo je komaj zadrževal, da ni udria preko ceste na kolodvor. Povsod naokoli pa je bilo vse zastavljeno po poUciji; tako n, pr. vhod iz u L Ghega v ui. Carradorl, a v ui. Geppa Je stal eddelek siraže na konjih.
Brzovšak je pri vozil v postajo. One gospodične, ki so v čakalnici pred izhodom že imele pripravljeno cvetje, da bi ob^ule ž njim po tir.t?h Nemcih, ki jim prav dane* „Viccoio" stil naravnost v čreea, tep^ne mza rodne mučenike", so za$e!e stegovati vrato ve, zun<?! na cesti pa je menda tudi že vse segDlo po sapf, da bi izbruhnilo v .viva Tre ste ilaiiaca*; toda „mučenskov" — nI in jih ni 1 Prihajali so navadni potniki, pričakovan-cev pa nobenega. Ali da ! Prikazal se je ca peronu eden in po čakaln'ci je zaoril „viva" ia cvetje le skozi odprta vrata zletelo na peror?. Toda vun, v čakalnico nI nikogar 1
Tu se |e šele zasdtalo ljudem v glavi. Policija, ki je delala take velikanske priprave za „sprejem" na Miratnarsk* cesti, je bila t?ko zlobua, da ni hotela pikGŠčiti „muče-nisom" tako zaželjenega »slavnoitatga* spreleraa, temveč j h je lepo spravila 3 kolodvora na oni drugi strani, čez Sylos, lepe pot&em v mesto. ..Mučenik!* so bili že v kolodvorski ulici oz. v Bolaffijevi hiši na Kolodvorskem trgu, ko Je množfcs na Mlra-marski ces;ti šsie prišla na to, kako žmenitno jo je potegnfla policija. Celo avtomebii, * ksterem naj bi se bili vozili „najhujši ranjenci", je čakal zastonj in se je potem z maožico vred prerival tja proti Kolodvorski' ulici. Pred Bokff<jevo pakčo 50 nekoliko zakričali in zapei' svojo »Lego*, potem pa Je vse skupaj poč: s? izginilo v mesto, večina po Kolodvorski, nt kaj pa po Gaegovi uUc) Jn preko Vojsšničaega trga.
Ali Je bilo smeha med gledalci, ko so vldčl'. kako {e temeljno ;?rekdži>Ia policija tako "krb.ao se?tavi;eae ksoioraš^e računi. V«n demor^rpcHa je Dila zopet taka neprj-stovoljna k^med |a, da smejo „raučeniki" in nj hovi slavile! štirinsjst d-J z?poredorca jo-k 'ti zrrad! n e. Tp>o ?t^aho?iJo re že niso kir.a!u osmeShf, ksker so se cb tej prilik... Dober teki
*
* *
Pozno v noč smo zvedeli, da so se demonstrant! zopet *ačei zbirati pri kavsroi
CiilGtz?, prćija pa |fh je tsnoj ra ^als. Nato so s\ zbral? d.ugo po;icijo in s-cer
V 8 dneh okolo sveta
Posebna poročila za PALMA tisk Dr. FRITZ KAUISCHUK
_ i Ti'li}!
V--.- "
V. dan: Brzojav iz Kanerun-a: Že tukaj ? Gospod doktor dober dan ! Napredek tukaj kaže se na vsak korak Med črnce niste prišli zdaj zaman. Ker r*fclma nosi otrok, žena in možak ! I
„RL GRflN MERCURIO"
TRST. VIn GJRCINTO GRLLINR 8. Dospela je velika partija ženskih čevljev različnih vrst in oblik najnovejše mode
od 5 — kron naprej.
f '.StiBV^C-
Občina Jelšane, političen okraj Volo-sko, razpiše na podlagi projekta izdelanega po c. kr. melioracijskemu uradu v Trstu
gradnjo vodovoda
v Podgrajah
proračunjenega na 18.618 K G2 v.
Gradnja se bode oddala na podlagi enotnih cen, katere imajo ponudniki vstaviti v svoje ponudbene stroškovnike.
Načrti, proračun kakor tudi splošni in posebni gradbeni pogoji so na vpeg'ed v občinski pisarni. — Pismene ponudbe z 5% varščino v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah je doposlati podpisanemu občinskemu uradu najkasneje do 10. decembra 1913.
Občina si pridržuje pravico popolnoma proste izbere izmed vposlanih ponudb.
Županjo občine Jsišsns
J VALENČIČ, župan.
SO.OOO UR
Ker sem prevzel veliko množino ur, sem v stanu ponuditi ekg?~^2 fna s aro) iz double -Jata za K 2 80 Ista teče 36 ur in je električnim potom s zlatom prevlečena. Jamstvo za 4 leta. 1 komad K 280, 2 kom. K 520, 3 kom K 780.
— : — Eksportna tvrdka — :—
H. Spingarn, Krakovo 169.
NB. Dovoli se menjava a i pa se vrno denar.
I a TržnšKa SlouansHa Godbi
Naznanja slove-skim in hrvatskim »'arišem, da odpre s početkom 1. decembra 1913
GLASBENO ■ ŠOLO : ZA ' EMARAŠČAJ :
Vf>i učenci bo>!) vstopnine pr jBti ; plačevali bodo t>amo ti K mesečno za 3 po^ebGe vaje v tednu. - Učitelji za godbo na trobila: Kapelnik g F. "iajeen, naneamik g F. Orfo-Jo. Z * orkeattr (Vi>li~o, Viola. Cello in Bas)
gosp. F. Mujren in goap. F. I h a. Sprejema se vsako sred« ia soboto od 8 do tO zveč. Okraj : Sv. Jakob, ul. ^v M«rka štev. 19, Gostilna ,PRt TltEH ROŽ1H-.
Ker Je gnri t>tuen.i<-no gcdbtuo dra^t»o večkrat priino-rauo aaj .ti gi.Uee »Iru^e uarodaostl ttaiori.Ii ftag »s« druge uarjdue godbe » Tratul bo»1 lovaDje nsro Inlh [•rire.liteT, se Bprejtu jJo kut ćUni tudi lafeirjini kodcl blov«M;ke iiarodntHil.	ODB'Ui I T. S. Oolb«.

0R15TI, DOflOilNIKI, OCITELJI 0 5IR0LIN0 „ROCHE"
pri prsnih boleznih
Učitelj F. H. v Frankfurtu ob O.:
S fiirolinom „Rochea smo tako zadovoljni, da ga priporočamo vsem, ki so kakorkoli bolni na pljučah.
Župnik A. M. t W. pri Thurnu : Učinek firolina „Roche* me je zadovoljil. — To sredstvo dajem tudi otrokom za katar.
Prosektor R. P. v P. Vzh. Pruska: Že leta sem uporabljam sirolin „Roche" pri vsakem nastopajočem katarju. Izkazal se je kot najboljše sredstvo proti obolelosti dihalnih organov,
Odvetnik G. R. v BaziJeji: Uporabljal sem sirolin „Roche" in Bem z učinkom in uspehom zadovoljen.
Sirolin ,-Rocht*** krepi pljuča in daje dihnlnim organom odporno moč, je dobrega okusa, vzbuja tek in ga zdravniki priporočajo, V IStoi HHtttlte ilHCM SLr0llll „Roche- P3 4 I T 81*15 I1T3ŽI
aH -»rTiimnfVTOflMi nmirrttg

j^^nni nfllvi l Drc2e (Rras) iz odlikovaše slovenske tovorne drot so dosegle dosedal vsepoosod nulbollfl sloves. Rarodnlokl. JSOVUi PEttl! osntolte m flonoO MU U van postreže po HakureutnOi tiosk.- Tzzr J. J SOBAH« Trst, C Vssal m
Stran IV!
„EDINOST" št. 330.
V Tratil, dne 20. novembra 1913.
p»ed gledaligčem RsssettJ, kler so pričeli žvižgati in vpiti. Končno jih je tudi tu policija razgnala In aretirala 20 posebno navdušenih vročekr.nežev. Ko so jim na poli cijs preiskali žepe, so dobtl! prf nekaterih pile ter kamenje. Dva renjlkcla sta m še nosebno založila s knmenjem. Tekon-aretacij je bil 21letni privatni uradnik Mark PJacentini, sta nuje č v ulici Boccaccio 11, te?ko ranjen, tako da so ga morali prepe V,ati v bolnišnico. Značilno je tudi, da se nahaja med aret-racci tudi sin deželnega poslanca BaneiHja.
Tržaška mala kronika.
7rst, 27. novembra.
Tatvine pri Oehlerju. Tvrdka Oehler je v zadnjem času napravila že več ovsdeb na redarstveno obla nt, da |e| neznani tatovi itrsdejo blago 7 skladiščih. Policija je uvedla natančno p elskave, zaslišanih je bilo več oseb in sedaj se je] je posrečilo ujeti vsaj enega tatu. Je pa to 391etni renjikolo Joahim Ficreito, rodom cd Sv. Kvirina pri imenovani tvrdki ia je stanoval v ul. del Pane št. 4. Kakor je znano, ;e pri tvrdki Oehler veČina uslužbencev renjikolov.
Dolgo časa so jo Iskali, pa so jo vendarle našit, namreč 22letno šiviljo Gio-condo Barett?. Pred več meseci je namreč ta ženska, ki sedaj ni imela stalnega stanovanja, stanovala pri Cirilu Kravoiu v ul Torre bianca št. 15 in je pokradla tamkaj raznega perila v vrednosti ekrog 400 kron. Včeraj pa je zalotil tatico policijski inšpektor Renner v Carduccijevl ulici in jo aretiral.
Poizkušen samoumor. Včeraj popoldne se je 21 letna Lucija C'pcila, stanu ječa v ul. Molin a vento št. 72 hotela zastrupiti z octoio kiselino. Poklicani zdravnik rešiine postaje jej je izpral želodec in jo dal odpeljati v bolnišnico. Vzrok: ljubezenske nezgode.
Tramvajski voz je danes dopoldne zadel na ponte defla Fabra ob neki tovorni voz, obložen s kamenjem. Posreči se ni zgodila nlkaka nesreča in ni bilo tudi nikakih materijalnih poškodeb, ker ]e voznik tramvajskega voza zadižal voz v diru.
Izginil je. V Čarboli Zg. št. 653 stanujoči 7 in polletni Karel Moravec Je odšel dne 19. t. m. cd doma in se ni več vrnil. Kara je fantič izginil, se ni moglo dogsati. Starši so se v največjih skrbeh obrnili na policijo, ki pa dosedaj tudi Še ni mogla poizvedel!, kam se je izgubil.
Z voza je padel danes dopoldne 26 letni voznik Anton Kovačič ia se je precej pobil. Pokl'ca'i so zdravnika rešilne postaje, ki ga ju obvezal.
Ogenj. V ulici Montersiao štev. 2 je snoČi ob 8 začelo goreli v trgovini s papirjem, ki je last nekega Konstantina Ceschinija. — Gasilci so ogenj kmalu udušili.
Zastrupila se je 20Ie!na Olga Lascan-der, stanujoča v ul. Elmondo de Amici« št. 4, z ricinovimi jagodami, ki Jih Je zaužila, nevede, da so strupene. Poklicani zdravnik rešilne postaje jej Je podal potrebno zdravniško pomoč.
Osleparll ju je. Mesar Ivan Zorzetti je piišel pod napačaim imenom mesarja Maksima Poiacco k mesarjema Mariju Riz-zlanu v Carboli Zg. Št. 76 in Ivanu Za-loitiju pri Sv. M. Magd. št. 341 in je izvabil od njiju nekaj mesa, ki ga pa je potem cro dal la denar porabil sam zase. Oškodovanca sta ga ovadila policiji.
Tatvine. GaKtilničark2 Katarina Spola-rlć, fa;tnica ktčme „Ali' antica Greda" v lagati del Pozzo, Je ovadila 16 e?no naiska rico Viktorijo Sandali, ki {e rodom iz Pule in stanuje v ul Rena št. 11, da lej Je ukradla kos svilnatega blaga, vreden 70 K, in pa štiri svi!eae robce, vredne 40 K. Sanda'iievo so aretirali.
—	Anton Veljak, star 44 let. dninar,
stsnulcč v ul. MsJoS'ca 10, fn S^nto Železni-, star 50 leti stanujoč v ul. del Ri7o št. 7, ;ta sJia aretirana, ker sta ukradla več
rjuh.
—	KoLrad Craglfetto, slar 21 fet, Trža-čar, stanujoč v ul. Economo št. 3 je b>l areiiran na Borznem trgu, ker je ufcrade li kanu Rudolfu Skoku denarnico, v kateri [e imel K 5 60.
Slovansko gledališč©
v Trstu.
Jutri, popoldoe ob 330 poslednji kret v letošnji sezon1, krasea Audranova opereta
„PUNČKA"
Ta opereta je ena naibal|šfh glasbenih drl in je vedno ugajala. Ker je snov zelo razuroijiva in smešna, Je primerna tudi za otroke.
Z ečtr prfdo zopet na vrsto literarno delo, potno globine in dramatične sile. Her n:ar. Sudirmac, ki je že z znano dramo »Čast* dosegel na našem odru popolni ufoeb, se javlja s sxojim drugim delom. UprJzoii se cjegov sijajni fgrikaz
„SREČA V ZATIŠJU".
Dej n-e, ki polno »razpoloženja*, ie vrši v učiteljskih krogih in je že po svoji snovi slino zanimivo.
Predstava je v abonomentu.
Vstopnice in sedeži so v razprodaji pr dnevni gledališki biagajGi v „Narodnem domu" (glavni vhod).
Društvene vesti.
Sokol pri Sv. Jakobu. Predavanje, ki se Je Imelo vršiti v nedeljo, dne 30. t. m. se je vsled nepričakovanih zaprek odnesli na nedolečen dan. — V nedeljo, dne 7. de cerabra se bo vrš?l »Miklavžev sečer" * dvorani „Delavskega koosumnega društva* pri Sv. Jakobu. Darila sprejema gostilničar is to ta m.
Tržaški »Sokol* naznanja, da priredi v soboto, dne 6. decembra, „Miklavžev ve čer* v veliki dvorani „Narodnega doma* Vse natančneje se še ob;avl. — Cenjenin, bratskim društvom naznanja „Sokol", rriredi tudi letos „Silvestrov večes" dne 31 decembra in veliki Sokolski pies v zadnjem tedcu pusta.
Za godbeni odsek NDO so nada'jt darovali: Jakob Mankoč K 10.—, Fran Pe čenko K 10—, nabiralna pola tov. Trobca K 3—.	_
Niar. delavska organizacija
Podružnica NDO pri Sv. Jakobu sklicuje za Jutri, 30. t. ro., ob 10 dopoi dne redni občni zbor v „Delavskem kors. društvu0 pri Sv. Jakobu. Dnevni red: 1. Poročilo o dosedanjem delovanju organizacije šentjakobskega delavstva. 2. Reformacija podružnice. 3. Volitev novega odbora 4. Slučajnosti. — Ta občni zbor Je velik* važnosti zato pričakujemo obilne udeležbe
Odbor
Odbor skupine c. kr. glavnih skladiš
ima sejo jutri, v nedeljo, ob 10 dopcld t v družtvenih prostorih ul. Sv. F.ančtSka 2
Za godbeni odsek NDO so darovali gg.: Jakob Mcnkoč K 10—, Fran Pečenke K 10'—, E. Polič K 10 —, Kristjan Pertu K 3 —, Rafael Trobec (nab. pola) K 3 —.
Odbor godbenega odseka NDO Je na
svoji zadnji xe|l sklenil, da se od 1. drcera bra naprej me;ečni prispevki učencev in tud starih godcev, ki so dosedaj znašali 4 K znižajo na 2 kroni. Nadalje potrebuje odbor novih učencev, tako za pouk na p i hala, kakor za orkester. Prispevki so nizki, in bo na ta način tudi revnejšim omogočeno, vtžbati se v glasbeni umetnosti. Kdor žel evernualce icformacije, naj se cbrne na trao NDO, ul. sv. Frančiška št. 2. Istotako na, se tudi vsa pisma pršlljajo na ta našlo?.
Vesti iz Goriške.
Goriško slovensko učiteljstvo bo imelo v četrtek, 4. dtcembra, v Gorici wpr! jelenu" shod po § 2 dr. zak. Dnevni red: Gmotno stanje; predlog?.
Predavanja ra deželi. „Narodna Presveta" v Gorici je priredila na Krasu neha predavan), ki ?o se vsa dobro obnesla. Pred kntkim pa fe predavši v Ozeljanu r r? Gorici g. dr. Just Bača , zdravnik v Goric, o svojih djživlfajlh v Srbiji za časa vojne. Zanimivo predavanje Je prišio poslušat dc 300 Jjual. Le ven med ljudstvo 1
Požar. V Brjah v rihemberški občin Je gorel o v hiši pe sestetka Ivana Mifclja. Rešili so živino, drugega le malo. Pogorele je obilo sena in kžaje.
Predavanje „Narodne Prosvete". Danes, v soboto 29. t. m. bo predaval prtf dr. Pavel GiOŠelj is Ljubljane. Predavanje im? naslov „Na grobiščih prirode, slike iz živf|er<ske preteklosti naše z e m 1J t". Tudi za to predavanje vlada veliko zan>man)e.
Usp:sobijeno?tne izpite za ljudske šole so napravili v Gorici ?i-le učiteiji ir učiteljice: S slovenskem učnim jezikom: Bajt F;anc, Bernetič Franc. Bogataj Stanko, Br2daška Jožef, B^avničar Alojzij, Fiegi Roza, Godina Klara (italijanščina kot predmet), Gusnin Josip, Kćfol C<ril, KrJžman Rožica, KižiŠnik F;anr Lutman Valerija, Msrcola Andrej, Novak Jakob, Ottavi pater Akvin, Pallk LeopoM, Pečenko Danijel, Pcrko Miroslav, Ravnikar Jožica, Ssrdoč Adam, Sivec Franc, Strajnar lds, Trcšt Jožef, Vouk O ga, Wmkler Afred. — S slovenskim in nemškim učnim jeztkom : Fijcher Helena, Kobal Ivanka, Ko^ig Pavla, Kcrenčan Frančiš».a, Kra ky Jilijfna, Maier Marta, Mayer Julij, Ropan M itiida, Rozman Marija (z cdllko), S rauss pater Beno.
Druge slovenske dežele.
Gledališko društvo na Jesenicah
uprizori Jutri, v nedeljo predstavo „V s talen JeK, drama v 5. dejanj h; po romanu L. N. Tolstega spisal Bafaine. V glavni ulogi Katjuše go*tL«je prvič ca našem odru priznana tragedlnja, gospa Štefanija Dra^utinovićeva, članica slovenskega gledališča v Trstu. Gospa Dragu;?nov!čeva (e igrala že na vseh velikih odrih ca slovanskem Jugu In Žela povsedi veliko priznanje. Savno občinstvo opozarjamo že danes na izredni umetniški vžitek, ki ga bo nudila ta predstava obiskovalcem gledališča.

Anton Breščak
Gorica - Gosposko ul. (G. Carducc!) 14, u lastni hiši.
Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem. ==
V zalogi Ima vedno nad 50 mamili in ledlln h spalnih sob.
Cene od 300 do 3000 S& soba. : Edina slovenska delavnica tapetarij. i
Veliko Izbero slik, stollc kakor tudi žekznega nohistia.
Sprejema naročila za opreme II, hotelov I. t. d
0BIIH
NflLI OGLASI
se račnnaio po 4r stot. besedo Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmmja pristojbin« znaš1. 40 stotink
■IflBII
mm
P
\ PR PO^CĆLJIVE TVROKE.
Krasno, meblevano sobo razglc-
dem odda takoj znana družinfi. Ulica Fontana št. 4, 1)1. padatropje, vrb ta 7._^842
nf|f|Q An takoj lepa nueblirana soba v ul'ci U U Ud aB Rimagna 2, vrtta ti.	2S44
Meblirana soba
St. 15, vrata Stnv. 12.
g hrano se odda Prost ufcod. Ui Torre bianca i&45
fcate Pienković, Trst
rt.ča cenjenemu obČbatvu svojo gostilno z razprodajo dalmatinskega v na \ rve vrete. Fi^o prvovrstno. DomaČa kuhinja. Postrežba tečna	283S
L?!A« b hlevom blizu Tista, z mešano trgo ino tratiko in gostilno se proda. Lttni promet 140 (ICO E, ki se pa lahko zviša. Cera po dogovo u. Pot udbe pod »D o b r o i d o č" ca InseratDi odde ek Edinosti, ati p^ vprašati za naslov po 5tev. 2839.
b eblirana soba dvema j riiate;jems. Ca m po B. Giacoino 5, IV." 2&Ž4
Odda se
Tvrdka F. Batjel v Gonci
Štv. 2—4 sprejme takoj za stalno spretnega pomočnika za popravo dvokole-i in šivalnih strojev. (2829
Elegantna
mesečna bo!~u v novi t iši se takuj odda. San Vito 3S, III. 2826
PcnlsOnD Trto L vrste nar°čite dokier jih UopijCllC IS IU je §e v zalogi! Cenik nb razpolago. Forč'č i d ug., trmica; Komen.	2679
Qp takoj mtbiirana soba s p Bebuim u-hodom. Kojan, ulica Alontoruino 113,
2b22
I. nadstropje, levo.
Cevijarnioa „Alia Sartorella1
tt u,ica Arcata 5tv- ~~ Velika »zbera obu-I 1 Oi obuvala za grape in gospede. Sprejema *e naročiia ter popra-e. Cene zmerne.
••fin*" m cenjenemu obOins vu svojo g i ®p» iUL£»lll »tilno-bufltt. foČiui prvovrnii. Dieberjtvo pivo na pipo, brez aparata ii vsakovrst no vino. — Trst, Cami o San Giacomo 19, na^i ti cerkve Sv. Jakoba. I »»tnik l.u'ivib Tontinec.
RicčaFdy Baldasss,	.^iV
c.mnega druStva") priporoča pvoio ir e » n i c n
Medena obešala - Potrebščine zinah •
rare in iz altmin ja, leseni predmeti in ieleznine za demačo uporab^, po cei ah, da ne ni bati konkurence. — Obrnite Be samo do Umberto Cesca, ulica Caserma £tv. 14,	1683
Josip
mizarski mojster, Trst, uli: OlUlla Belvedere It. 10. — Izvifii vsakovrstna aiiza^ta d^la
Oninn^nnC CD cenjenemu občinstvu But!L;•. rri|iurubtt 50 v ulici Ghega Stev. b. T
čijo pe prvovrstna vina in t ivo.
1804
Rfiucl/l 'a salon Trsi, ulica Sett. Cf I » OR. fontane ^t. 8. Točna in higlje ična p strežna. V e ika izbera parfeaiov. Vsakovrstna la-* larska dela no zmerni ceni_llil*
^nton Novak, brivec ^J
večere 8t. 57t se toplo priporoča cer.j, s io venske m u c b činst' u za mnogoštev »r obisk. - SVOJI K SVOJIM	*6*c
e I ali vjd nciuu ,n irgo' na glanov rjev in pianinov. Razpošilja na vse kraje. Iivršuje vsakovrstna popravljanja L>e!o zajamčeno. Cene zmer Svoji k avojiml
ffnnn n sežmev zemljišča ;n nekaj gozda v * flciltlffllfflnSft čevlJar:iic« ■	kolajn ^
o U U U U Bt.janu (Seali Santa, SUjcžJae proda UtllP U VdlM Genovi. Lastna delavnica. Sprp-
po cer.i. Po aeni:a v ul ci Stadion štv. ti, pri Fany do vi Žitko.	29 i 3
jen a ncr> Čila po meri In popravka. Cene zoi.rne Jo hip fllacaol, ulica Cot.ti štv ?(*._
Po rij cd^otcvanja se prooa fina jednn:« soba in nalll spa:na iz palisandra. Via Barriera vtcchia 33, I naestropje, vrata 5.	2819
Frrnc	avl0Tiz'vani po,1jetnik 2
nprm Ir (nasledn. Ribarič) priporoča j __ IVali V4Clllli.IV zalego " eakovratnt ga oglja, — drv in jetioleja po nizki ceni. Pošilja tudi na doui. Tifct, nlica Squero nuo o 15, te efoa 2243 (2403
postavljanje parketov in podov vt-ake vrtt? ulica dtlla Tt*sa St. 3 a, nad II. Trst.	1*7 i
■K
PRIREDITVE IN ZABAVE.
n^bilfci* Nnn p^redi danes dne 29. t. m.' UrKOlcr IIU U cd s do 12 zabavni večer v prostorih gostilne . Jadran" pri Sv. J»kobu. 2^2S
stane samo K 4 50. Prešičje meso K 4 — volovsko in telečje K 3 80. Poštnine proste proti povzetju pošilja
Herman FsrKas, Herincse - Ogrske
ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU.
Etili demaCi zanmalii laroi.
U^novljena leta 1884	■■■ ■
Centrala:	Glavno zastopstvo :
Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske ia Ljubljana, Novlsad, Osjek, Reka, Sarajevo,
Preradovičeve ulice.
Podružnica: v Trstu, Via dal Lavatoio št. I. II. nad,
- - - Telefon 25-94 - - -
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji »ledeča »varovanja:
8) rja ži^ijanje
1)	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti,
2)	Zavarovanje dote.
3)	Zavarovanje življenske rente.
S) Proti škodi po požaru
1)	Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgrada in tovar en,
2)	Zavarovanje premičnin (pohištva, prodaj&lniškega blaga
gospodarskih strojev, blaga itd,
3)	Zavarovanje poljskih pridelkov (?"ta, sena itd.)
3) Sa^^ir^anje steklenih sip.
.TadruŽno imetie v vseh delih znaša . . , . ......K 3.013 332 66
Letni dohodek premije s pristojbinami . .......K M86.297 56
Izplačane škode...................K5 264 162 96
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogojL
Natančneje Informacije daje PodlUŽliCa „CrOatiae" TfSt, M L3T3t01J Ji 1. IL 1.
in glavno zastopstvo „Croatiae" t Ljubljani (Tvrdka Kmet In Slivar)
Zastopnika za QoriŠko s sedežem v Gorici sta Franc Perko T tU deli* ----scuola agrari« 6
3HC
IP
1F
HI-
BE
M