SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., sa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld V Ljubljani na dom posipan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
i
.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St.;2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 236.
V Ljubljani, v ponedeljek 15. oktobra 1894.
Letnik XXII
Grof Egbert Belcredi.
V četrtek ob sedmih zjutraj je na svoji graščini blizu Brna izdihnil svojo dušo jeden najprvih konservativnih politikov avstrijskih, grof Egbert Belcredi. Pokojnik je bil brat sedanjega predsednika upravnemu sodišču in bivšega ministerskega predsednika grofa Riharda Belcredija. Belcredijevo ministerstvo je mnogim starejšim Slovencem še vedno v prijetnem spominu, ker je bilo nastopilo pot, ki bi bila pripeljala do narodne sprave v Avstriji, da ni tek dogodkov prezgodaj omajal stališča tej vladi. Jednaki nazori, kakor Riharda, vodili so njegovega brata Egberta, samo da je odločneje stopal v politično življenje.
Grof Egbert Belcredi je bil znamenita politična oseba, da celo nasprotniki morajo priznavati velik pomen njegovega delovanja. To priznavajo tudi liberalni listi sedaj ob smrti njegovi.
Pokojnik je bil rojen leta 1816. V mladih letih je služil pri vojakih, od katerih se je poslovil kot konjiški stotnik. Od začetka parlamentarne dobe se je udeleževal političnega življenja. Konservativni moravski veleposestniki so ga volili v moravski deželni zbor. Ko so se vpeljale neposredne državno-zborske volitve, jc bil sprva voljen v brnskih kmetskih občinah v državni zbor. Ta mandat je pa kmalu odložil in je potem več let zastopal lidejko-misoo veleposestvo v državnem zboru.
Bil je nekak vodja moravskega konservativnega veleposestva. V tem oziru je mnogo deloval, a žal da delovanje njegovo ni bilo vselej vspešno. Prizadeval si je, da bi tudi v nefidejkomisni skupini veleposestva si pridobil za konservativce nekaj sedežev, pogajal se je večkrat s tako imenovano srednjo stranko, a tu so drugi mogočni faktorji delali ovire. To delovanje grofa Belcredija je bilo velikega pomena. Da se mu je posrečilo, bil bi nemške liberalce pripravil ob večino v deželnem zboru in pokazalo bi se pravo slovansko lice Moravske. Kot
član zgodovinskega veleposestva je bil tudi za češko državno pravo, dasi jo je skušal doseči po mirnejšem potu, kakor Mladočehi, kateri s svojo radikalnostjo stvari le škodujejo.
Grof Belcredi pa je bil tudi dober katolik. V vseh borbah za pravice cerkve nahajamo njega v prvih vrstah. Vnet je bil za versko šolo. Predsedoval je prvemu avstrijskemu katoliškemu shodu in tudi letos mnogo pripomogel, da se je v Brnu sešel češki katoliški shod, kateremu je bil častni predsednik.
Najznamenitejše je pa grofa Belcredija delovanje v socijalnem oziru. Na njegovem gradu so se shajali razni politiki, mej njimi tudi znani narodni gospodar Rud. Meyer, in so se dogovorili, kako bi se omejilo škodljivo delovanje liberalizma v narodnogospodarskem oziru.
Posebno v začetku Taaffejeve dobe je grof Belcredi neumorno deloval v državnem zboru. Kar se je tedaj storilo za mali obrt, je največ grofa Belcredija delo. Grof Taaffe bi se ne bil nikdar odločil za kako tako reformo, da nanj ni vplival grof Belcredi. Potegoval se je za počitek ob nedeljah še v dobi, ko je bil liberalizem še v moči in je vsako spoznavanje krščanskih načel vzbujalo zasmehovanje. Mi vemo, da obrtni zakon grofa Belcredija ni noben ideal, ali ž njim se je položil nekak temelj, na katerem se bode dalje zidalo.
Kakor za obrtnika, tako je grof Belcredi tudi skrbel za kmeta. On je sprožil misel, da se osnuje hipotečna banka za Moravsko, da se kmetje iztrgajo iz rok oderuhov. Potegoval se je za osnovo neraz-deljivih kmetskih domov, katero idejo bode treba uresničiti, ako hočemo, da rešimo kmetski stan gotovega propada.
Preobširno bi bilo, opisovati delovanje grofa Belcredija; to delovanje je tesno združeno z delovanjem konservativne stranke v Avstriji. Marsikaj seveda ni dovršil, v to so pa poklicani sedaj, da do-vršš drugi. Delovanje tega plemenitaša, ki je dobro spoznaval, da je treba iskati zveze z narodom, bode
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
XLIX.
Moja domišljija bila je še živo vznemirjena od onega požara, kar slišim malo nočij pozneje (nisem bil še v postelji, ampak pri mizi uče se in tresoč se od mraza) glasove v bližini: bili so je-čarjevi, njegove žene, njegovih otrok, čuvajev: >Gori! gori!« sveta porodnica, izgubljeni smo!
Takoj mi je prešel mraz: ves premočen od potu skočil sem na noge in gledal za sabo, se li ne vidijo vže plameni. Ne, niso se še videli.
Gorelo pa je v palači, v nekaterih sodnijskih sobah, takoj poleg ječ.
Eden čuvajev je kričal: »Gospod, kaj pa počnemo s zaprtimi gospodi, ako se ogenj razširi ?«
Ječar odgovori: Jaz bi jih tudi ne pustil opeči se, a brez dovoljenja sodišča vendar ne smem odpreti ječ. Hitro teci po dovoljenje. »Grem takoj, gospod, a odgovora ne bo še o pravem času«.
C ri ■ m
In kje je bila ona junaška vdanost, katero sem mislil, da jo tako gotovo imam, misleč na smrt? Zakaj me je obšla mrzlica, ko sem mislil, da se bodem spekel živ? Kakor bi bilo večje veselje, pustiti si zadrgniti vrat, kot pa speči se. Mislil sem na to in sram me je bilo svojega strahu; hotel sem zavpiti nad ječarjem, naj mi odpre za božjo voljo, a vkrotil sem se. In vender sem se bal.
»Glej«, dejal sem, »tak bode tvoj pogum, ako te vteklega ognju peljejo na morišče! Krotil se bodem, skrival drugim svojo nizkost, a tresel se bodem. Pa — se li ne kaže tudi poguma, ako se dela, kakor bi se ne čutilo strahu, pa se ga le čuti? Ali ni to duševna moč, ako se sili, dati prostovoljno, kar je treba dati? Ali ni ubogljivost, ako se nerad uboga ?
Zmešnjava v ječarjevi hiši bila je tolika, da sem moral sklepati, da požar raste, čuvaja pa, ki je bil šel prosit dovoljenja, da se odpro naše beznice, ni hotelo biti nazaj! nazadnje se mi je vender le zdelo, da slišim njegov glas. Poslušal sem, a razločil nisim njegovih besed. Čakam, upam, zastonj! nikogar ni. Mogoče, da niso dovolili, odvesti nas na varen kraj ? In ako nam ne

še desetletja blagodejno vplivalo na politiko naše države. Marsikatera ideja, katero je on poklical v življenje, bode plod obrodila še le čez več let. Pridobil si je velike zasluge za cerkev in državo, pa tudi za avstrijske narode, katere ostanejo nepozabne. Od 1890. leta se je odtegnil zaradi hiranja skoro popolnoma političnemu delovanju, ali duh njegov je pa vedno še vodil avstrijsko konservativno stranko in jo bode vodil, tako upamo, tudi po smrti njegovi.
Politični pregled.
V L j u bi j a n i, 15. oktobra.
Češki radikalci še dobro v politično življenje niso stopili, pa se že kaže mej njimi razcepljenost. Nekateri so za skupno delovane z Mladočehi, samo da hočejo nekoliko odločneje postopati. Drugi bi radi najhujši boj proti Mladočehom, kateri vse premalo store za uresničenje čeških želja. Obe ti frakciji ste pa za češko državno pravo. Tretja najmočnejša frakcija je pa za zbližanje s socijalmmi demokrati. Pri taki razcepljenosti pač radikalci najbrž ne bodo igrali kake posebne vloge. Nekaj časa bodo pač po raznih shodih zabavljali proti vladi, Staro-in Mladočehom, potem bodo pa utihnili, kajti razcepiti se morejo popolnoma, ko pridejo do kacega resnejšega delovanja.
3£ladoče7ii bodo, ko se snide državni zbor, predlagali, naj se odpravi izjemno stanje v Pragi. Njih predlog pa najbrž ne bode ničesa koristil, ker vlada še ni prepričana, da bi brez izjemnega stanja se lahko dal red ohraniti v Pragi. Pa tudi siliti se od Mladočehov ne bode dala , da ne bi potem po raznih shodih bahali se s svojem vspehom.
Deželnozborska volitev v Beli cerkvi. V Beli cerkvi je voljen Mladočeh Floryk za deželni, poslanca za moravski deželni zbor. Nemci v tem okraju niso imeli upanja do zmage. S prva Staročehi niso mislili voliti Mladočeha, in so bili postavili svojega kandita dr. Šromata. Ta je naposled odstopil
bode več mogoče, rešiti se? Ako bi ječar in njegova rodbina poskusili rešili sami sebe in bi sc nihče ne spomnil ubozih jetnikov?
»To ni«, karal sem se, »to ni nikaka filozofija, nikaka vera! Ali ne storim boljše, ako se pripravljam^ na trenotek, ko se bodo pokazali plameni v mojej sobi in se udam?«
Vrišč je mej tem potihnil. Kmalu nisem čul ničesar več. Ali je to dokaz, da je nehalo goreti? Ali pa se je rešil, ked6r se je mogel, tu pa ni ostal nihče razun žrtev prepuščenih tako žalostnemu koncu?
Daljni mir me je potolažil: spoznal sem, da je ogenj pogašen.
Sel sem v posteljo in si predbacival, da som tako nevredno prestajal strah; in sedaj, ko se ni bilo treba več bati, da bi se spekel, bilo mi je žal, ker se nisem bil, temveč da me bodo v malo dneh usmrtili ljudje.
Prihodnje jutro vprašal sem Tremerella, kak da je bil ogenj in smejal sem se njegovemu strahu, ki ga je, kakor mi je pravil, imel, kakor bi moj ne bil njegovemu enak, ali pa še večji.
(Dalje slždi)
od svoje kandidature, da ne bi še češki glasovi cepili. Volitev Florykova je neka podreditev Staroča* hov Mladočehom. Bodočnost bode pokazala, kakšno hvaležuost bodo Staročehi želi, da so Mladočehom pomagali do zmage.
Adresa škofov proti civilnemu zakonu.
Ogerski škofje so že odobrili adreso, katero izroči knez primas vladarju, da naj ne potrdi predloge o civilnem zakonu. V adresi se omenja kraljeva prisega pri kronanju in dolžnosti, varovati pravice katoliške cerkve, združene s krono sv. Štefana. Omenja se, da je ogerska jdomovina pod varstvom Marije Device. Opozarja pa adresa tudi na nevarnosti, ki bi izvirale iz tega, da se odobre zakoni, ki stoje v nasprotju z načeli katoliške cerkve, danimi od Boga. V nevarnost bi prišlo društvo, domovina, monarhično načelo in ž njim vladarska rodbina. Natančno se pa vsebina te adrese še ni priobčila.
JPruski poljaki. Poljski učni minister je te dni bil obiskal poznanjskega nadškofa Stablevskega in se dolgo posvetoval ž njim. Govori se, da pruska vlada misli uvesti pouk veronauka v nemščini. Dosedaj se je veronauk poučeval v poljščini za poljske otroke. Predno se pa to vpelje, je minister se posvetoval z nadškofom. Mi smo prepričani, da je nadškof z vso odločnostjo zagovarjal poljski pouk, toda ne ve se, če bodo v Berolinu se na to ozirali sedaj, ko tudi cesar želi hitro ponemčenje Poznanj-ske. Tudi bodo razne nemške stranke močno pritiskale, da naj pospešuje z vsemi mogočimi sredstvi ponemčenje Poznanjske, ker je to v interesu države, ker Poljaki naravnost p/iznavajo, da še niso popustili misli na obnovljenje poljske države.
Razgled po slovanskem svetu.
Prostozidarstvo v Srbiji.
Letts je izšla nemška brošurica, v kateri »brat" Sr. poučuje svojega prijatelja o prostozidar-stvu v Srbiji. (Briefe des Bruders Sr. an seinen uneingeweiten Freund, 1894.) V pismih tolmači „brat" svojemu prijatelju, kako se je prostozidarstvo vtihotapilo v Srbijo. Kakor trdi sam, niso prostozidarji od danes na Balkanu, ampak že koncem pre-tečenega in začetkom sedanjega veka. Lože so bile v Belemgradu, Vidinu itd.
Zanimivo je izvedeti, kake »bratovske" člane je jemala loža v svoje naročje. Med člani belgradske lože najdemo Mustafo paša, belgradskega vezirja, Grka Konstantina Rigas-a iz Tesalije; Jako Katica iz Rogače (vojvoda Karagjorgjev), Petra Ičko, metropolita belgrajskega, pa tudi D o-sitejaObradoviča in Šimuna Miluti-n o vi č a (Dosidej Obradovič je bil jeden prvih pospeševalcev narodnega napredka ter je umrli. 1811.) Do leta 1848 je imela loža belgrajska ime »Ali-Koč", katerej so načelovali nemški priseljenci; profesor Schulze, Wagner, Braunam, Sropl in drugi. A pohajali so ložo tudi domačini. Ta loža je vspre-jemala somišljenike iz Ogerske leta 1848, posebno po bitki pri Vilagošu. Kakor pripoveduje brat Sr. bil je tudi knez Mihajlo član te lože, in v zvezi z laškima prostozidarjema Garibaldijam in Mazzinijem. S pomočjo laškega konzula Joaninia so prostozidarji srbski osnovali 1. 1876 v Belemgradu novo ložo imenom; „Luca dei Balcani" — „luč balkanska", a po vojski 1. 1881 drugo veliko ložo pod imenom „Srbska zadruga", v katero je vstopil velik del srbske »inteligence". Obe loži sta pa v nemirnih časih (1. 1888) popolnoma propali, mesto nju pa so ustanovili dve novi loži v Belemgradu: »Pobratimstvo" pa »Sloga, rad iu dostojanstvo" in tretjo „Nemanja" v Nišu.
S temi ložami so v zvezi pojedini članovi po deželi. Letos je praznovala loža „Pobratimstvo", katero vodi Nemec Jurij Weifert, pivar, llietnico svojega obstanka in na svečanost so prišli tudi »bratje" iz Peštel Predsednikom temu shodu je bil izvoljen Svetomir Nikolajevi c, minister notranjih stvarij; navzočen je bil tudi minister Andrej Gjor-gjevic. Loža ima torej mogočne protektorjel Niko-lajevič je na tem shodu opisoval življenje že preje omenjenega Grka Konstantina Rigas-a. Nekateri trde, da je Nikolajevie sam napisal brošurico o pro-stozidarstvu na Srbskem. Kdor pazno premotrava reči v Srbiji, bo spoznal, daje dežela žrtev — tajnih društev.	„K. D."
Cerkveni letopis.
Zidanje nove cerkve.
Iz St. Jurija pod Kumom.
Marsikdo, ki je bral v cenjenem »Slovencu" o vzidavanju temeljnega kamna za našo novo farno cerkev, je malo dvomil, bomo li v naših hribih izvršili, kar smo pričeli. No danes pa hvala Bogu, lahko rečemo, da smo težavneje delo že dovršili. Cerkev je dozidana, s cement opeko pokrita in sedaj že tudi obokana. Kor in zakristijo bodemo sezidali prihodnje leto, ker nam letos za to časa primanjkuje. Sedaj moramo še hitro nekoliko hišo božjo znotraj osnažiti, da se bode mogla po zimi služba božja v nji opravljati.
Cerkev zidana v romanskem slogu bo za naše krajevne razmere dokaj lepa in veličastna. Komur je naš kraj znan, ve dobro, da pri nas ne moremo staviti posebnih umotvorov in da smemo biti zadovoljni, da dobimo dostojno in prostorno hišo božjo. Ce opomnim, da je bilo treba voziti vso pripravo kakor kamen, pesek, opeko in les po težavnih, slabih, večkrat tudi dolgih potih v hrib iu da smo morali letos, ko je bilo mnogo druzega dela, nepričakovano sežgati tri peči opeke za obok in vse k temu potrebno pripraviti, vedel bo vsakdo, da je to res dalo mnogo dela in skrbi in da je bilo treba vstrajnosti. A pogum našega vnetega gospoda župnika in delavnost naših faranov sta vse težave premagala. Pri vsem delu nas je Bog očividno podpiral, ko smo delali za njegovo čast. Vse vršilo se je v najlepši edinosti. Bog daj, da bi nam šlo tudi še zanaprej, ko nas čaka še precej dela, ravno tako po sreči in da bi se ob letu mogli veseliti sadu našega truda — dodelane farne cerkve. — Še nekaj: V sredo smo pokopali posestnika Jožeta Medveda, ključarja naše farne cerkve. Pokojnik, ki je nastopil letos 52. leto svojega življenja, bil je priljuden iu po fari prav priljubljen gospodar. Dalje časa je že bolehal, a vendar vselej zopet okreval. Sedaj ga je pa kar nagloma prijelo in po kratki pa hudi bolezni izdihnil svojo dušo. Bog mu daj večni mir in pokoj.
Iz mestnega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 13. okt.
Danes je imel mestni zbor sejo, ali ni rešil niti prve točke dnevnega reda. O prvi točki je poročal v imenu policijskega odseka gospod dr. Karol Blei-weis vitez Trsteuiški.
Prečital je najprej dva jako ostra dopisa deželne vlade, v katerih se opozarja na razne zdravstvene nedostatke in preti z najstrožjimi naredbami, ako se ne odstranijo. Ta dva dopisa govorita o vredbi kanalizacije in odpravi fekalij, ker so v Ljubljani vsled slabih gnojnih jam tla močno prenapolnjena z zdravju škodljivimi stvarmi, kar je posebno nevarno, ker se približuje kolera. Deželno predsedstvo v tem dopisu pač le razmere v Ljubljani nekoliko pretirano riše, ko pravi, da so razmere take, kakor se nahajajo k večjemu kje na deželi. Nadalje je deželno predsedstvo zahtevalo, da se za mesarje napravijo posebne prodajalnice s trdn m tlakom, in pa da se skrbi za snažnost na fijakarskih stajališčih. Policijski odsek je to stvar pretresal in sedaj prihaja s primernimi predlogi.
Na predlog župana se je o kanalizaciji in odpravi fekalij posebe razpravljalo. Poročevalec je glede kanalizacije rekel, da je polovica mesta na levi strani Ljubljanice že dovolj preskrbljena z velikimi kanali, pač pa jih bode treba graditi še na desni strani. Kakšnega posebnega sistema pa ne priporoča, ker še veščaki niso jedini, kateri sistem bi bil najboljši.
Gospod inžener Hrasky je predlagal, da naj se razpiše konkurs za nekak generalni načrt za kanalizacijo v Ljubljani, da se bode delo vršilo po nekem sistemu. Proti temu predlogu se je izrekel mej drugim dr. Tavčar, ki je prepričan, da se v Ljubljani kak sistem ne bode dal vpeljati. Hiše so tako zidane, da to ni mogoče Najmanj polovico bi jih morali poprej podreti. Govornik je pa potem grajal ton deželne vlade, ali prav za prav zdravstvenega svetnika Keesbacherja, v katerem dopisuje mestnemu zastopu. Vse, kar se je v Ljubljani v zdravstvenem oziru storilo, je storila narodna večina. Nemci so imeli več let večino v mestnem zastopu, mej njimi celo Keesbacher sam, ali niso prav ničesa storili. Poprej se vlada ni nikdar izpodtikala nad nobeno stvarjo, dokler so Nemci imeli večino. Govornik je omenil, da nemška stranka vedno dela
na to, da Ljubljano spravi pred svetom ob dobro ime. Pri glasovanju se je zavrgel predlog inženerja Hraskega, ker bi se ž njim vsa stvar zapekla in prešlo se je v podrobno debato.	(Koneo g^di.)
Dnevne novice.
v Ljubljani, 15. oktobra.
(Volilno gibanje na Notranjskem.) Poroča se nam z Notranjskega: Med volilci se od strani liberalnih agitatorjev kakor lani tudi letos trosi laž, da g. Fr. M od i c iz Lahovega ni pravi kandidat naše stranke, ampak da v resnici kandiduje župnik planinski Ivan Podboj. Gospod župnik nas pooblašča objaviti, da on ne kandiduje ter da ja kandidat konservativne stranke kakor lani tudi letos g. Fr. Mo-d i c. Volilci naj se torej ne zbegajo po takem liberalnem agitacijskem manevru.
(Z Rakeka) se nam poroča, da je po Rakeku tamošnji g. nadučitelj raztrosil laž, da hočemo nekega duhovnika postaviti za kandidata pri sedanji notranjski volitvi. Sploh ta gospod stopica okolu po vasi in pregovarja volilce na nasprotno stran; toda Rakovci so možje, ki stoj6 z nami trdni kol skala in ne poslušajo vsake čenče. Pravico agitovati ima vsak, a pazi naj, da ne odide — z dolgim nosom.
(Slovensko gledališče.) Včeranja prav dobro obiskana predstava »Kjižničarja" zadovoljila nas je povsem. Igralo se je tako, da bi želeli tako točnost pri vseh igrah, potem bi bile gotovo odveč vse tiste neljube kritike. V prvi vrsti pohvaliti nam je gospoda Freidenreicha. Njegova igra bila je povsem dobra; želeli bi vendar, da bi tu in tam ublažil svoje vsklike. G. Inemann — vsaka beseda odveč! igra, maska in celo povsem izvirno vzhvačenje njegove vloge jasno priča, da bi delal čast še vse drugim odrom, nego našemu. — G. Anič vidi se nam v salonskih igrah mnoge bolji nego v ostalih ; z včerajšnjim nastopom bili smo vsekakor zadovoljni. G. Verovšek pa napreduje neverjetno, takisto gospod Perdan. Vzlasti smo se pri zadnjem g. čudili, kako izvrstno je pogodil svojo vlogo. Dobro igral je tudi g. Danilo; prosili bi vender, naj prihodnjič govori malo počasneje. Gosp. Šturmova maska kot postrešček je bila slaba, želeli bi, da še ta malenkost odpravi. Žensko osobje delalo je. vso čast moškemu. Uvideli smo, kako spretna najivka je tudi g. Polakova. Po navadi spretno izvršila je svoje nastope gospica Slavčeva. G. Nigrinova je igrala vlogo gospodinje prav prikladno ; zadovoljni smo bili povsem ž njo. Maska jej je bila izborna. — Krasen talent pokazala je tudi gospa Aničeva. Težko da bi se dala njena vloga bolje pogoditi, kar nam je vzlasti ugajalo, je njeno dovršeno teatralno kretanje, čisto in lepo izgovarjanje, in jako naravno vedenje, čestitamo! Ostalo osobje igralo je po priliki dobro. Igra in igranje, kakor je bilo včeraj, napolni sigurno še velikrat hišo. S takimi predstavami smo povsem zadovoljni in hvaležni igralnemu osobju na njegovem trudu, ki zasluži vsega priznanja, da nam je pomogel k užitku včerajšnjega večera.	—i—
(Osebne vesti.) Učitelj na kočevski nižji gimnaziji Martin Sebastian je imenovan članom odbora tamošnje strokovne šole za lesni obrt. — V okrajni šolski svet postojinski sta izmed učiteljstva izvoljena M. Zamik in Stipko Jelene. G. Ivan Nekerman, učitelj v Podgradu, je imenovan učiteljem na pripravnici za srednje šole na Proseku.
(Imenovanje.) Nova tobačna tvornica v Senju otvori se dne 22. t. m. Nje upraviteljem imenovan je gosp. Jurij Vidmar, doslej manipulacijski vodja tobačne tvornice na Reki.
(Vojaška vest.) Sola kavalerijskih enoletnih prostovoljcev v Mariboru je premeščena v Varaždin.
(Goriško slov. polit, društvo »Sloga") je imelo dne 11. t. m. letos letni občni zbor. Tajnik gospod A. Gabršček je prečital poročilo v odborovem delovanju v minolem društvenem letu. Odbor je storil potrebne korake, da se pravičneje sestavljajo letni imeniki porotnikov, kajti po sedanjem kopitu je porotno sodišče v Trstu in Gorici skoro izključno italijansko. Vsi napori v tem oziru so doslej bili brez vspeha. Odbor se je tudi potrudil, da se v Gorici ustanovi obrtnonadaljevalna šola za slovenske obrtne učence. Pripravljeno je že vse, le vladnega dovoljenja je še treba. Istotako se je odbor oglašal na višjih mestih, da se strokoma šola za mizarstvo in rez-barstvo premesti v Gorico. Društvo je imelo 178 gld. 54 kr. dohodkov in toliko troškov. Za „S!ogine" zavode je bilo dohodkov 5411 gold. 29 kr., troškov
5009 gold. Predsednikom je bil zopet z vsklikom potrjen č. g. dr. A. Gregorčič. V novi odbor sta prišla tudi g«sp. grof Alfred grof Coronini in gosp. dr. Rojic.
(Goriške notice.) 0. g. Godnič, vikar v Kron-bergu, pojde za vikarja v Grgar; na njegovo mesto pride č. g. Pahor, vikar gorenjepoljski. — Ta teden vodita čč. oo. Doljak in Tomazetič sv. misijon v Smarijah pri Ajdovščini. — V Svetem pri Komnu so blagoslovili pred nekaj dnevi novo šolo. — Slovenska obrtna šola v Gorici je baje dovoljena. Ali je došel že uradni odlok, ne vemo. — Društvo »Sloga" imelo je v četrtek občni zbor. Odboru se je izreklo priznanje. Voljen je zopet z vsklikom. Rekla se je marsikaka gorka, katera je menda najbolj grela govornika. Stara^pesem.
(Imenovanje.) Dr. Anton P r e g e 1 je imenovan začasnim zdravniškim vladnim koncipistom.
(Mestni svet tržaški) je imel pretečeni četrtek XXIII. javno sejo, kateri je predsedoval župan in bilo navzočih 88 svetovalcev. Po prečitanju zapisnika poslednje seje priobčil je župan razven neke zahvalnice tudi to, da je mestna delegacija storila potrebno, da c. kr. namestništvo za dobo jednega meseca zapre vse ljudske javne in privatne šole, ker se je davica nepričakovano mej šolskimi otroci razširila. Dr. Spadoni je zopet kot navadno zavzel se za italijanstvo Trsta. Z ozirom na vest, da se je naložilo okrajnim sodnijam v Kopru, Piranu, Moto-vunu in Lošinju, da morajo v teku meseca dnij preskrbeti urad z dvojezičnim zunanjim napisom, pečatom in tiskovinami, mu je dala povod zopet govoriti o zemljepisih, ki se rabijo za slovenske šole v okolici ter zahteva, naj mestni magistrat stori potrebno, da se zemljepise s hrvatskimi imeni odstrani iz slovenskih šol v okolici. V tem smislu je tudi stavil predlog, za katerega so glasovali levičarji, ki je bil seveda sprejet. Svetovalec Nabergoj interpeloval je zopet zaradi okrajnega zdravnika dr. Sussa; župan je obljubil stvar preiskati. — Potrdil se je obračun javnih skladišč za prvo polletje (do l.apr.) 1894, ki izkazuje 51.848 gld. 39 kr. zgube ter ob jednem nalaga mestni blagajni, naj upravi c. kr. skladišč vplača polovico gornje svote kot mestni delež. — Prešlo se je na volitev v razne odseke. Svetovalca Nabergoj in Gorjup sta odklonila vsaka-koršno izvolitev v odseke, ker se v obče okoličane vedno prezira, ter sta izjavila v imenu svojih koleg, da se ne udeležita takšnih volitev. Tudi doktor Spadoni je izjavil, da ne sprejme izvolitve v šolski odsek. Po končanih volitvah v razne odseke bila je tajna seja, v kateri so se dovolile razne podpore magistratnim kreaturam.
(Nedeljsko delo.) Pritožbo smo dobili iz občinstva, da so včeraj na Eimski cesti v Ljubljani, kjer kopljejo kanal, delali in celo streljali. Kakor smo pozvedeli, zadeva krivda podjetnika, ki za ta dan ni imel uradnega dovoljenja delati. Nadejamo se, da bo mestna gosposka podjetniku jasno dokazala, da tudi v Ljubljani velja cesarski zakon o nedeljskem počitku.
(Akademičnemu društvu „Danica") na Dunaju podaril je prelat dr. Andrej Č e b a š e k vstanovnine 15 gld., deželni primarij dr. Vinko Grego rič 10 gld. Bog plačuj stotero! Živeli podporniki naše akademične mladine!
(Socijalno-demokratični list „Delavec".) Naposled so ljubljanski socijalni demokratje vendar dobili v Zagrebu neko srbsko tiskarno, ki je prevzela tiskanje lista „Delavec". Ker pa je uredništvo javilo oblastvu, da bode izhajal list v Ljubljani, prepovedala je deželna vlada izdavanje lista ker se iska v inozemstvu, izdaja pa v Ljubljani, kar se ne strinja z določbami tisk. zakona.
(Naredba vis. c. kr. pravosodnega ministestva), da se pri okrajnih sodiščih v Kopru, Piranu, Moto-vunu in Lošinju, ima v teku jednega meseca preskrbeti dvojezične napise, tiskovine in pečate, ne da mirno spati italijanskim časopisom. Vsi liberalnejši italijanski listi, kakor „L' Indipendente", „11 Mattino", „11 Paese" „11 Piccolo", „11 piccolo della Sera«, „11 Giovine pensiero", „L' Alba" itd. so polni re-kriminacij proti Slovencem in Hrvatom in brez kake logike pišejo dokazujoč, kako vlada slovani Istro ter Slovanom, dava raznovrstne koncesije. Pripovedujejo da se je pokušalo!. 1874 na isti način z germanizacijo, no tedaj so Italijani imeli na svoji strani tudi primorske Slovane in jim je bilo lehko upirati se nemškemu uplivu, V kolikor niso tedaj bili v nevarnosti biti germanizovani, sedaj pa se boje za svojo narodnost, ker jim se je boriti proti veliki večini, ki je
v resnici tukaj. Njih nedoslednost v logiki jih sama po prstih bije. Z jedne straui kriče, da v I-tri ni Slovanov, z druge pa se jih boje le vsled tfga, ker se je naložilo izpolniti dosedaj nemi § 19 drž. zakona, ki govori o ravnopravnosti vseh narodov. Številkami hoteli bi dokazati, da se jim krivica godi. Nasprotno pa nočejo priznati, da je na Primorskem 10 izključno slovenskih sodnijskih okrajev nasprotno jednemu samemu izključno italijanskemu; v 11 pa so Slovani v večini, dočim Italijani imajo le v 7 svojo veČino. Čudno se nam dozdeva, da je mini sterstvo storilo gl«de teh napisov in pečatov izjemo za Trst, Buje in Pulj; bujski sodni okraj je v večini slovensk, dočim tržaški in puljski ima znamenito slov. manjšino. Občina Piran, kakor tudi mestna delegacija v Trstu in drugi protestovali so na mini sterstvo proti slavizaciji Istre ter zahtevajo, da se ta naredba prekliče. — Bog ni dal kozi dolzega repa, kajti . . . itd.
(Popravek.) Slavni pesnik slovenski Simon Gregorčič praznuje danes petdesetletnico, ne 251etnico kakor je stalo v soboto v našem listu vsled tiskovne pomote — svojega rojstva. Slovenski listi se ga spominjajo ob tej priliki v jako laskavih besedah ter proslavljajo njegove zasluge za slovensko slovstvo.
(Boj s tatom.) Dne 10. t. m. sta redarja Alojzij Slanovec in J. Pogačnik zasledovala proti Vrhniki nevarnega tatu Janeza Goloba. Na Brezovici se ustavita; Slanovec gre brez orožja v krčmo „pri Lizi", Pogačnik pa pri sosedu poprašuje po Golobu. Ko Slanovec stopi v sobo, skoči tat Golob z velikim no žem proti njemu ter ga rani na levi roki. Redar kliče svojega tovariša na pomoč, toda mejtem se tat izmuzne ter ubeži.
Darovi za dom katoliške družbe.
Darovali so p. n. gg.: Prof. bogosl. dr. Josip Dolenec 50 gld.; župnik Anton Kerčon 10 gld.; župnik Jožef Zevnik 5 gld.; župnik Josip Kerčon 10 gld. ; župnik Jakob Dolenec 15 gld.; kanonik monsgn. dr. L. Rumpler 20 gld 50 kr.; Neimenovan duhovnik z Gorenjskega 20 gld. ; Neimenovan gospod z Dunaja 25 gld.
Društva.
(Slovensko kat. delavsko društvo). Vsak društven shod je mnogobrojnejše obiskan. Včeraj nista samo obe sobi bili popolnoma natlačeni, maneč mnogo jih je stalo še zunaj na hodniku. Kedar hoče izvedeti, zakaj je bilo društvo potrebno, naj vpraša može, ki v soparici in gnječi vstrajajo, če bi bi bilo treba dve uri, da kaj koristnega slišijo. Pri sinočnem shodu je govoril prvi društveni podpredsednik Urbančič povdarjajoč, s kako grdim orožjem se bojujejo socijalisti. Govornik je bil tudi v Zagorju in se mu le čudno zdi, kako da morejo nekateri razširjati take neresniee, kot n. pr., da so ude slov. kat. del. pometali v Savo, da so morali teči. da je bilo pri shodu do 1500 ljudij i. t. d. Jako spretno je primerjal znak soc. demokratov z društvenim pečatom; socijalisti imajo sicer tudi dveskle-neni roki, a sredi mej njima je kladivo. Kladiva šele ne marajo naši društveniki; oni imajo boljše orožje, katero bo prav gotovo pripeljalo k zmagi, namreč sv. križ mej sklenima rokama za svoje znamenje. Bog je dal svoj blagoslov društvu; nasprotnikov zabavljanja še vtikujejo. Saj prav za prav druzega ne znajo, nego blatiti duhovnike. To pa je krivično, nehvaležno in neumno. Dubevuiki so dobrotniki ljudstva; mi jih poznamo. Zato jim zaupamo. Opo minjajoč ude k jedinosti, je sklenil govornik svoj lepi, burno odobravanj govor. Za njim je dr. Krek omenjal, da se ravno ta večer proslavlja dunajski vodja združenih kristjanov dr. Lueger ; opisal je na kratko žalostne razmere na Dunaju za časa, ko je še liberalizem bil jedini, kruti samodržec in kakšne so sedaj. Njegov predlog, naj društveni shod izreče svojo častitko dr. Luegerju, je bil navdušeno vspre-jet. Zapisnikar Gostinčar je potem razvijal, koliko mora društvo še storiti, da bo res izvrševalo svojo nalogo. Naznanil je, da so namerava za delavce sedaj ustanoviti „konsumno društvo", koder bi za ne prevelik denar dobivali pošteno blago. Razjasnil je pomen in namen tacega društva ; udeležencem pri shodu se je dobro videlo, da so s celim srcem zato Zadnji je govoril Rodman opisujoč duhovne pripomočke za boj proti naraščajoči neveri. — Poročevalec si ne more kaj, da ne bi dostavil še jedne besede: Kedor je jedenkrat videl gorečnost, s katero udje zahajajo v društvo iu vsprejemljivost, s katero se poprimejo vsake dobre besede, vsakega koristnega nasveta, kedor jim je bral z obraza veselje, ko so prišli v večjem številu skupaj na shode v svojo korist, kedor je še imel priložnost opazovati slovensko poštenost in redko značajuost tth doslej od vseh zapuščenih mož delavcev, temu mora v srcu vskaliti prepričanje, da imamo Slovenci še zdrav, versko iu nravno trden steber v svojem ljudstvu, hkrati pa se mu mora vzbuditi sklep, da hoče z vsemi svojimi
močmi delovati, da ne propade to naše dobro slovensko ljudstvo.
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v S t. Vidu nad Ljubljano) napravilo je včeraj, kakor se nam poroča, jako prijeten zabaven večer. Govor ob tej priliki je prevzel vikar A. Kalan, ki nam je v poučno - šaljivi besedi opisoval solnčno iu senčno stran javnega, družinskega in zasebnega življenja ter dokazoval, da si le z delom, katero spremlja blagoslov božji, pridobiva javnost, družina in posameznik stalne sreče. — Rokodelec J. Dovič deklamoval je prav točno Gregorčičevo pesem : .Domovini". — Na to se je predstavljala igra v treh dejanjih: „Denar ali pa nos!" Igralci so prav dobro pogodili svoje vloge in dasi začetniki, sukali so se prav varno po odru, vzlasti so se skazali kot spretne igralce Dovič, Gregorin iu Cirman, ki so imeli večje vloge. — Pri prosti zabavi vršil se je srečolov, za katerega je g. Anton Belec dal in nabral pri blagih radodarnih Št. Vid-cih mnogo lepih dobitkov. — Upamo, da se zopet kmalu zberemo v lepi dvorani rokodelskega doma.
Telegrami.
Dunaj, 15. oktobra. Cesar pride v kratkem za jeden dan na Dunaj, da bode predsedoval ministerskemu svetu.
Dunaj, 15. oktobra. Državno sodišče ima od 20. do 27. t. m. javne obravnave.
Krakov, 15. oktobra. Dopoludne je bil tukaj v jahalnici poleg kapucinske cerkvč shod delavcev v prid volilne pravice. Shod se je mirno zvršil. Po shodu je imel biti obhod delavcev po mestu, pa ga je policija preprečila, ko je zaprla razne ulice. 13 delavcev so zaprli, ker so se ustavljali policiji.
G-radeo, 15. oktobra. Pri državnozbor-ski volitvi v mestnem volilnem okraju Ljubno-Bruck jo voljen nemškoliberalni kandidat Lorber s 767 glasovi. Nemški nacijonalec Walz je dobil 687 glasov.
Praga, 14. oktobra. Vsi nemški deželni poslanci so tukaj imeli shod in izvolili poslanca Schlesingerja za klubovega predsednika. Prisotni so bili tudi vsi nemškonarodni poslanci, ki so pa izjavili, da pogojno še nadalje ostanejo v klubu.
Budimpešta, 15. oktobra, Cesar in kralj srbski sta odpotovala v ob jednajstih dopoludne z dvornim vlakom v „Godol6".
Budimpešta, 15. oktobra, Včeraj popoludne se je semkaj pripeljal srbski kralj s spremstvom. Na kolodvoru so ga pričakovali cesar, nadvojvoda Josip, minister Hie-ronimi, načelniki vojaških in civilnih oblastev, srbski generalni konzul in mnogi tukaj bivajoči Srbi. Cesar je kralja pozdravil, potem so se peljali v dvorec. Tu je cesar predstavil kralju več oseb. Kralj je več oseb nagovoril. Zvečer je bil slovesen obed, k kateremu so bili povabljeni grof Kalnoky, ogerski ministri in razni drugi visoki dostojanstveniki Pri banketu je cesar napil kralju in ta se je zahvalil. Po obedu sta se cesar in kralj peljala v gledališče.
Belgrad, 15. oktobra. Belgrajsko sodišče pozivlje v Cebinčevi aferi sozatožena v inozemstvu bivajoča radikalca, bivšega ministra Kosto Taušanovica in velikošolskega profesorja Jakoba Nenadoviča, da se oglasita pri sodišču v štirinajstih dneh , če ne se bode preiskava in obravnava proti njima izvršila z njih zagovornikoma.
Belgrad, 15. oktobra. Kralj Milan se je danes povrnil v Niš.
Berlin, 15. oktobra. Nemška vlada je odklonila predlog Anglije, da bi evropske vlasti že sedaj posredovale mej Kitajci in Japonci. Zaradi tega je dotični predlog zginil z dnevnega reda vlastij.
Darmstadt, 15. oktobra. Tukaj še ni nič znanega, kdaj bode poroka carjeviča s princesinjo Alice.
Antwerpen, 15. oktobra. Velik požar je uničil več skladišč. Zgorelo je mnogo blaga, posebno kave.
Bruselj, 15. oktobra. Pri včerajšnjih volitvah, ki so se vršile na podlagi občne volilne pravice, so zmerni liberalci mnogo zgubili. Socijalisti so liberalcem vzeli mnogo mandatov. Katoliki obdržali so večino.
Kristjjanja, 15. oktobra. Po volilnih izidih soditi bode v storthingu 58 levičarjev 56 desničarjev.
Madrid, 15. oktobra. Govori se, da odstopijo nekateri ministri, predno se snideta zbornici in se nadomeste izmej zbornične večine. Program liberalne stranke pa ostane nepremenjen.
Baroelona, 15. oktobra. V Bergi seje razletela dinamitna bomba pred hišo rudniškega ravnatelja. Jeden delavec je ranjen. Tri rudniške delavce so zaprli.
Le Havre, 15. oktobra. Tukaj je velika razburjenost, ker so našli na neki la-diji, došli iz Southamptona, v zabojih več stvarij, ki se rabijo za napravo bomb.
Washington, 15. oktobra. Zjedinjene države so odklonile posredovanje mej Kita-jem in Japanom, ker se nečejo v take stvari mešati, ki bi jih utegnile zamešati v kake boje.
60.000 gld. znaša glavni dobitek levovskih srečk, kateri se s samo 10% odtegljajem v gotovini izplača. Opozarjamo naše častite čitatelje, da je žrebanje dne 1«. oktobra.
Tujci.
12. oktobra.
Pri Slonu: Goldhamer, Helersberg, Pehacker, Krausse z Dunaja. Uprymny iz Prage. - Spitz iz Budimpešte. — Segre iz Trsta. — Spinetto, Lasehi iz Vidna. — Deutsch iz Boglara
—	Frank iz Ustja. — Miklaveie od Sv. Križa. — Mlakar in Cotelj iz Istre.
Pri Maliču: Poppelbaum , pl. Langer , Losehovskyj Orešnig, Hamerle, Ehrenstein, Bu.xbaum, Lienhart, Gersten-dcirfer, Kiirz z Dunaja. — Jelinek iz Brna. — Hiler iz Pod-inokljeja. - Fridrich iz Berolina. - Scliweska iz Prage. — Brod, Saurieh iz Trsta. — Miiller, Dolenz iz Pulja. — Gotz iz Frankobroda. — Dolenc iz Vipave. — Tom:e in Jaklič iz Kočevja. — Heyden iz Huckeswagen-a.
Pri Južnem, kolodvoru: Munich, Stern z Dunaja.
—	Strempfl iz Gornjih Belanov.
Pri avstrijskem caru: Kocbek iz Gorenjega Grada. Pajnie iz Pleše.
Tremensko sporočilo.
Čas
Stanje
opazovanja
7. u. zjut
ž. n. pop. 9. a. iveč.
13
zrakomera t mm
"739 5 737-7 737-2
7. u. zjut. 734-4 5-6 14 2. u. pop. 731-2 13-0 9 a. zveč. 730-7 10-Srednja temperatura obeh za 2-5° in 2-1° pod normalomj
toplomera po Celzija
13 6 8-4
Veter
brezv. sl. svzh. sl. vzh.
Ekiekutivne dražbe.
Jak. K u n č i č a iz Mevkuž, zemljišče (669 gld.) dnč 2. nov. in 7. decembra v Radovljici.
Mart. Severja iz Orehovca, zemljišče (1164 gld.) dnč 19. oktobra in 23. nov. v Kostanjevici.
Registrovana vipavska vinarska zadruga v zvezi z istrsko vinarsko zadrugo odpre dn6 14. oktobra
svojo pivnico na Bregu štev. 1
^ tj R»lj;a »i,
kjer se bodo tožila prav poceni pristna
letošnja in lanska vipavska in istrska vina.
Skladiiče tega vina je v Šiikl, kjer se bode oddajalo vino na debelo. Naročila na vsako množino sprejema go-Btilnicar obeh zadrug g. Peter Krebelj, kateri tudi posreduje direktno razpošiljanje vina po vzoreih vsem kupcem.
Ljubljansko p. n. občinstvo in drugi kupovalei, posebno kramarji, vabljeni so uljudno na obilen obisk in nakupovanje izvrstne in pristne kapljice.	544 4—2
TPo znižani ceni!
Uredil dr. Fr. Lampe. — Izdala katol. družba za Kranjsko.
Letniki XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI po 60 kr., letnik XVII 80 kr., po pošti 10 kr. več.
Zanimiva vsebina z nekaterimi slikami__Primerna knjiga za slovenske družine.
Dobivajo se v ..Katoliški družbi za Kranjsko"
v LJubljani, Stari trg St. 13.
Žrebanje jutri. '•B
Brni dobitki 60,000,10,000, 5.000 •«•
v gotovini le z 10% odbitka.__
Levovske srečke k 1 gld. priporoča
menja'nlčna delniška družba
309 3 na Dunaju, WollzetIe 10. 418 33
Vreme
megla del. jasno
sl. vzh £1 del. jasno sl. jzap. | oblačno
dni 9 3" in
Tržne cene v Ljubljani
dne 13. oktobra.
Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, , . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, , . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast,	„
Špeh svež, „
gl	kr
6	50
6	—
5	—
5	80
7	
5	50
7	50
2	14
10	—
16	—
10	—
—	90
—	66
—	56
Speh povojen, kgr. Surovo maslo, r , Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . Goveje meso, kgr Telečje
Svinjsko „ „ , Koštrunovo „ „ Piščanec . . . Golob .... Seno, 100 kgr. . Slama, 100 „ . Drva trda, 4 kub. m, „ mehka, 4 „ „
Slav. občinstvu uljudno naznanja, da toči
ristno vino "TBH
540 8-3
staro in novo dftarija JOavric na Starem trgu št. 21
Dobiva se pivo v steklenicah.
Velik harmonij
amerikanskega sistema z 11 spremeni, s crescendo in decresceneo za noge, pripraven za manjšo župno cerkev, ki je stal pred 5 leti čez 400 gid se iz
SP250egldD' g" A" TreP8la' duh0Vnika' Prod»
Oglasila in naročila naj se pošiljajo Janezu Kogovšek-u, cerkveniku in orgljavcu v Rovte uri Logatcu. Kranjsko.	541
Imaske pismi'
za i tiri moške glasove, zložil H. Volarič, op. 10 dobivajo in naroeujejo se edino le pri skladatelju vDevlnu (Dutao) na Primorskem zvezek f o pošti 85 kr
Razposlanih je bilo eez 150 iztisov na ogled. *Ker mu Z,1™! P- n. prejemniki doslej še niso vrnili skladeb, smatrati mu j,h je kot naročnike, ter uljudno prosi, naj bi mu blago volili enn preje poslati naročnino 85 kr	548 2 1

AftAA
Restavracija ,uri zvezdi1
(I^ei-liiie).
Došla so iz kasnejše trgatve
sladki prosekar iz Kontoveija, sladki refoško iz lticmanj;
točijo se tudi pristna
dolenjska vina, bizeljska vina, istrijanski teran,
ptujsko vino iz mestnih goric.'
Velespoštovanjem 545 3_2
France Ferlinc.
Dobro se izilalfi papir n itaiie.
B°|0no bolgarsko državno hipotekarno posojilo.
menjarnični
delniški družbi
s prvo hi-
V zlatu obrestljivo in povračljivo.
Hipotekarno JK0^^ Bu_
ščuk'-Varna in Kaspičan-Sofija-Kistendll
in na pristanišča Burgas in Varno.
Se niore podražiti,1-//
8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo.
Popolno davka in pristojbin je prosto ^os[edaj in za vso prihod-
Doilifsa I>0 sedaniem kurzu okolu 6\, od-s to tka.
Po dnevnem kurzu dobi se pri	58 40—38
,XKEerciir', r
Dunaj,
Wollzelle 10.
Dni 15. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....99	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....99	„
Avstrijska zlata renta 4 %......123	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	97	„
Ogerska zlata renta 4%.......122	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	96	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1030	„
Kreditne delnice, 160 gld............369	„
London vista...........124	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	60	„
20 mark............12	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........45	„
C. kr. cekini......................5	„
Dunajska b
o r z a.
Dn6 13. oktobra.
10	kr.	4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	148 gld.	50	kr.
20	„	b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	156	25
65	„ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196	B	-	"„
75	„	4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	96	80
10	„ Tišine srečke 4%, 100 gld.......142	„	50
70	„	Dunavske vravnavne srečke 6% ... .	127	„	75
—	„	Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	60	"„
75	„ Posojilo goriškega mesta.......—	„	—	n
15	„ 41o kranjsko deželno posojilo.....67	„	50	„
95	„	Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	98 „	60	„
18	,	Prijoritetne obveznice državne železnice . .	220 „	—	„
88	„	„	n južne železnice 3% .	163	„	90	„ 45	„	„ „ južne železnice 6% .	129 „	05	„
89	n	„	„ dolenjskih železnic 4%	98 „	50	„
Kreditne srečke, 100 gld..............gld. 50	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	-
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	50	"„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50	^
Salmove srečke, 40 gld.......' 69	„	50	^
St. Gen6is srečke, 40 gld.......74	n	_	"
Waldsteinove srečke, 20 gld......50	_
Ljubljanske srečke.........24	"„	75	"
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	167	"	80	"„
Akcije Ferdinandove se v. železn., 1000 gl.st. v.	3370	„	—	„
Akcije tržaSkega Lloyda, 500 gld. . . .	478	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	105	„	50	l
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	73	„	-	"
Montanska družba avstr. plan..........84	30
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. !	170	75	"
Papirnih rubljev 100 ................133	„	50	„
Nakup ln prodaja "Sa vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšega dobitki. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
^ISHflngHHHBHHBHi
Menjarnična delniška družba
„M G R € U R"
Vfollzeile it. 10 Dunaj, Nariahilferstrasse 74 B.
JRJT Pojasnila Tfctt vvseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnostr L' IMF naloženih g-1 avn i c.