oglašajte V najboljšem slovenskem
časopisu ' ★
Izvršujemo vsakdvrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in the best slovene newspaper
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIV.—LETO XXXIV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JUNE 4, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 108
iVOVf GROBOVI
too VRABEC
Preminil je Mato Vrabec, star ^8 let. Doma je bil iz Podrovina je bil član društva Zvonomir HBZ v West Parku.
Tukaj zapušča otroke: Mrs. Turčič, Mrs. Theresa Mi-John in Jack. Pogreb se ■Vrši jutri popoldne ob 1. uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, 47 St. in Superior Ave., na
highland Park pokopališče.
*
^CELIA MARKUN
Po dolgi in mučni bolezni je Preminila v Cleveland Clinic bolnišnici Cecelia Markun, rojena ^^Pan, stara 54 let. Stanovala je 19109 Mohawk Ave. Doma je iz vasi Klane pri Kranju na Gorenjskem, kjer zapušča šest ®6stra in več sorodnikov. V fftieriki se je nahajala 31 let je bila članica društva Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ.
Tukaj zapušča žalujočega so-Pfoga Franka, doma iz vasi Su-fara Predoslje pri Kranju ^ Gorenjskem, dva sinova *^nka ml. in Emil, hčer Mrs.
Skrlj, dve vnukinji, sestro %. Gertrude Florjančič in več ^fodnikov. Pogreb se vrši v to-^ popoldne ob 1.30 uri iz po-^^bnega. zavoda Joseph Žele iP, ^ovir 458 E. 152 St., na Knoll-'
*bod pokopališče.
*
^^OOB PORENTA
Po daljši bolezni je umrl na ^^ojem domu Jacob Porenta, 67 let, stanujoč na 14701 Barnes Ave. Doma je bil iz va-Hrušica, fara sv. Peter pri jubljeni, kjer zapušča več so-l^odnikov. V Ameriki se je na-v^jal 40 let in je bil član dru-j Carniola Tent, št. 1288 TM
društva Mir, št. 142 SNPJ. ' Tukaj zapušča žalujočo so-Margaret, rojeno Škubic, iz vasi škrjanče, fara Za-na Dolenjskem, sina Ja-
Govorice o miru niso prazne, toda-kje je drugi pogodbenik?
OTTAWA, 2. junija—"Ustavitev sovražnosti lahko vodi do premirja s prekinitvijo bojev ob 38. paraleli, če so komunistični Kitajci in severno Korejci pripravljeni na ta korak," je dejal Trygve Lie, glavni tajnik Združenih narodov, ko je govoril na kanadski zvezi ZN in ob priliki obiska kanadskega parlamenta Trygve Lie je dodal, da mo-
% kal
%!., hčeri Mrs. Rose Strewn Mrs. Mary' Strekal, tri ^kinje in več sorodnikov. Po-^ se vrši v sredo zjutraj ob ■ iz pogrebnega zavoda Jo-Žele in sinovi, 458 E. 152 ^ cerkev Marije Vnebovzete ji v ^-30 uri in nato na pokopa-

sv. Pavla.
usoda ^arnice
CASTLE, Pa., 2. junija ^ ^frnar Albert Harper iz ljj,^^tona je lanskega septem-Hjj ®fal na polju, da bi na spo-Posejal pšenico. Med de-{)^ . segel v žep po denarnico, m bilo. V njej je bilo $214. Harperja je izguba tako vznemirila, da je tudi z oranjem, gvojo tr-Uganjal prav do zadnjega se je odločil, da bo še ^ Ostanek nezorane njive, j® oral, mu je plug vrgel Pa nekaj umazanega, kar ^^ilo kepa prsti ne kame-je V"H "^jdeno stvar očistil, *^3, gre za njegovo de-Tudi $214 je bilo no-so bili dolarji propo-2 vlago.
rajo na drugi strani države članice Združenih narodov dati več čet ha razpolago in ge boriti z vsemi silami na Koreji, da pride do zaželjenega uspeha.
Kanadska vlada je objavila, da da na razpolago Združenim narodom vso svojo oboroženo silo kjerkoli bi bila potreba, da se nastopi proti agresiji.
Tajnik Trygve Lie je potrdil, da je dosedanja kanadska 25. brigada trenotno na Koreji na razpolago organizaciji za svetovni mir.
* \
Načrt ZN za premirje na Koreji
WASHINGTON, 2. junija — Tako Amerika in Velika Britanija, kakor tudi ostalih 12 držav, ki imajo svoje čete na Koreji se bavijo z načrtom, kako pripraviti Kitajce in severno Korejce, da se začno pogajanja o premirju na Koreji.
Možnost premirja na Koreji je na dnevnem redu držav članic Združenih narodov že dalj asa. Na vidiku je skupna izjava o politiki ZN do Koreje, katera izjava naj bi vsebovala ijiii povabilo kitajskim komunistom, da prenehajo s sovražnostmi in da pristopijo k mirovnim pogajanjem.
Povdarja se, da je bila podobna izjava zasnovana že meseca marca, ko jo je spravil v miznico, kakor mu je bila poslana, general MacArthur in na svojo lastno odgovornost po-vzal komunistične poveljnike, da naj se začno mirovna pogajanja. Mesto teh pogajanj pa so komunisti udarili z znano spomladansko ofenzivo.
V krogih ZN se naglasa, da se nahajajo zavezniške čete zopet v ozemlju iznad 38. paralele nekako v globini, ki odgovarja demilitarizirani zoni, ki so jo ZN predvidevali decembra lanskega leta tot uvod v pogajanja za mir.
Graduantinja
Iz Julliard School of Music v New Yorku, je graduirala Miss Viola M. Krebel, hči Mrs. Josephine Krebel iz 1183 E. 175 St. Študirala je glasbo. Miss Krebel je graduirala iz Collin-wood High sole, predno se je podala v New York. Čestitamo in ji želimo mnogo uspeha v poklicu.
Peč za potrebno družino
Potrebna družina dobi zastonj staro kuhinjsko peč. Pokliče lahko KE 1-3768.
V Pragi obsojajo vohune na smrt
PRAGA, 2. junija—Trije obtoženci vohunstva v prid Amerike so bili obsojeni na smrt, štirje pa na odvzem prostosti od 18 let dalje.
Med obsojenimi na smrt je neki inž. Plochek, ki je bil zastopnik ameriške družbe za električno proizvodnjo. O njem Čehi trdijo, da je vohunil skupaj z Vogelerjem, ki je bil, kakor je znano, nedavno izpuščen iz madžarskih zaporov kot ameriški državljan na intervencijo ameriške vlade.
Ostra obsodba radi kršitve cen
DanDee Pretzel & Potato Chip Co. v Clevelandu je bila kaznovana z $5,000 globe, ker se je pregrešila zoper določbe o stabilizaciji cen. Firma se je sicer držala predpisanih cen 5 in 10 centov za zavoj v prodaji ta-kozvanih krompirjevih drobcev; je pa ananjSala vsebino zavoja.
Gre za eno izmed prvih občutnih kazni radi prestopka zoper cene v Clevelandu.
mesto na poroko v smrt
DAYTON, O., 2. junija—25-letna učiteljica Gloria Abes se je nahajala na obisku v poslopju Y.W.C.A. ter se na balkonu razgovarjala in šalila z dvema prijateljicama. Bilo je na predvečer njene poroke z inž. Donal-dom H. Blose.
Vse tri prijateljice so se igrale z vodo in jo v presledkih vlivale na mimoidoče pešce. Miss Abes je pri tem sedela na ograji balkona, ko je naenkrat izgubila ravnotežje, omahnila preko balkona na tla, padla pri tem na pločnik in se na mestu ubila.

Vile rojenice
S pota na obisk v Aijt ^"^ovino pošilja poznani jagode iz Girarda, Ohio. ^ je bila vožnja lepa.
Pri družini Mr. in Mrs. Victor Intihar, 1056 E. 69 St., se je oglasila tetica štorklja in pustila krepkega sinčka. Materino dekliško ime je bilo Elizabeth Gonas. Poznani Mr. Louis Intihar je postal stari oče. Čestita mo!
otroci imajo srečo
New York, 2. junija— Dvoletni Harry Daneziger je bil sam doma v svoji posteljici. V zgodnjih jutranjih urah je začutil lakoto, zahotelo se mu je zajtrka, zlezel je iz posteljice in padel, ko se je vzpenjal na okno in rinil naprej skozi okno ter treščil iz tretjega nadstropja na tla.
Padel je na dvorišče. Ko pa so ga preiskali, niso našli na njem nobenih posebnih telesnih poškodb, a otrok je le potožil, da je pač—lačen.
Ugrabilec male deklice zajet
Te dni je bilo mesto Cleveland pod vtisom ugrabljen ja 5-letne deklice Gail Anne, ki je bila nasilno odvedena na Spominski praznik preteklo sredo. Policiji je uspelo, da je izsledila zločinca v osebi nekega Pavla G. Heintza, ki je dejanje priznal in dejal, da ga je izvršil, ker mu je bilo dolgčas. Izkazalo se je, da je bil isti Heintz že dvakrat zaprt, ker je nadlegoval otroke.
Heintz je ugrabil deklico Gail na Detroit cesti in jo odvedel na svoj dom, kjer je po lastnem priznanju ravnal grdo ž njo, a je očividno ni oskrunil.
Heintz ne kaže nobenega znaka kesanja, žal mu je le, ker bo razburjena njegova mati, ki se nahaja v bolnici, težko bolna na raku.
Policija išče štiri bolnike
Policija je v soboto začela iskati štiri priletne in bolehne ženske, ki so se nahajale kot pacientke v privatnem sanatoriju na 3196 W. 116 St., potem ko se je mož ene izmed njih, Anton Hevesey iz Madison, Ohio, pritožil, da ne ve kje je žena.
Mrs. Hevesey, stara 61 let, se je nahajala v sanatoriju, ker je bila paralizirana na levi strani. Ker mu žena ni odgovorila na njegova pisma, se je mož podal na obisk, ko je zvedel, da je bolničarka že 21. maja neznanokam odšla od omenjene hiše skupno s svojimi štirimi pacienti, potem, ko je prišla v navskrižje z lastnikom hiše.
«
V zadnjo slovo
Članice društva Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ so prošene, da pridejo nocoj, točno ob 7.30 uri na sejo v navadnih prosto rih, takoj po seji pa se skupno podajo v Zeletov pogrebni zavod na 458 E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Ceceliji Markun. Jutri popoldne ob 1.30 uri se vrši pogreb, kate rega se naj članice po možnosti udeleže.
Prometne nesreče
Tekom soboto in nedelje se je primerilo večje število prometnih nesreč, v katerih je bilo 11 oseb ranjenih, med njimi dve zelo težko.
V Huron Rd. bolnišnici se nahaja blizu smrti 71 let star Ambrose A. Quirk iz 1258 E. 152 St., katerega je zadel neki avto-mobilist v nedeljo zjutraj ob 1.15 pred 13827 St. Clair AVe. in ga pustil ležati na ulici.
Včeraj popoldne sta trčila dva avta na E. 128 St. in Edmonton Ave., v kateri nesreči je bilo šest oseb ranjenih in štirje avti so bili poškbdovani. Najtežje je bila ranjena šest-letna Karen Longert, ki se nahaja v Huron Rd. bolnišnici z prebito lobanjo in drugimi poškodbami. Kjen oče, ki je vozil enega izmed avtov, njena mati in 14-letni brat so bili lažje ranjeni. Drugi avto v koliziji je vozila Miss Ann Cek, stara 21 let, 22677 Ivan Ave., ki je dobila poškodbe po glavi, Ernest Martinčlč, star 17 let, 12906 Shaw Ave., ki se je nahajal ž njo v avtu pa je dobil takisto poškodbe po glavi. Ko sta trčila avta, sta odletela eden v eno stran, drugi v drugo stran, pri tem pa zadela ob parkane avte.
Eugene Simmons iz 2374 E. 79 St^., se je včeraj zjutraj ob štirih vračal domov, ko je pred 2438 E. 61 St. zgubil kontrolo nad avtom, zadel ob dva stoječa avta, odskočil na drugo stran ceste, kjer je zadel še en stoječ avto, preskočil obcestni rob in zadel telefonski drog, nato pa obstal ob hiši 2476 E. 61 St.
Lincoln J. Hasenflue iz 14805 Lake Ave. je bil aretiran in obtožen vožnje v pijanem stanju, ko je pomotoma zapeljal svoj avto na železniške tračnice na W. 111 St. in Detroit Ave.
Policija je aretirala in obtožila vožnje v pijanosti 33 let starega Peter Bebszenko iz 2344 W. 5 St., potem ko je njegov avto ob strani zadel ob avto neke družine iz Detroita, ki je vozil v nasprotno smer.
Tajnik Acheson pred senatom;
rešetano je vprašanje Formoze
PREMIRJE NA KOREJI MOGOČE; POLOŽAJ V IRANU JE NEVAREN
WASHINGTON, 2. junija—"Današnja svetovna situacija je tako napeta, da nihče ne ve, odkod bo prišla iskra, ki bo zažgala vse skupaj," je dejal državni tajnik Dean Acheson v svojem nadaljnem zaslišanju pred senatnim odborom za zunanje zadeve.
Amerika—roke proč od Irana!
TEHERAN, 2. junija—Ameriški predsednik Truman je posegel osebno v britansko-iranski petrolejski spor, ko je poslal posebno pismo iranskemu predsedniku vlade Mossadeghu, V tem pismu je predsednik Truman priporočal umirjenost na obeh straneh.
Osebno pismo predsednika Trumana se je tolmačilo v Teheranu v tem smislu, da smatra uradna Amerika položaj v Iranu radi petrolejskega spora za skrajno resen. Dalje pa, da se^ Amerika sicer ne vtika v notranje razmere Irana, ne more pa ostati ravnodušna spričo razvoja dogodkov v Iranu.
Iranski odgovor ostro negativen
Uradna iranska vlada je na pismo predsednika Trumana po svojih glasnikih odbila vsako posredovalno vlogo Amerike v bri-tansko-iranskem petrolejskem sporu.
Ti glasniki so izjavljali, da odklanjajo vsako mešetarjenje z besedilom'zakona o nacionalizaciji iranskega petrpleja, ker je to besedilo dovolj jasno. Nacionalizacija se mora izvesti do zadnj^e določbe zakona. Glasniki so celo izjavili, da se jim zdi čudno, kako more kaka velesila predlagati neke kompromise z bivšo anglo-iransko pe-trolejsko družbo. Ti zastopniki so nadalje namignili, da mora dosedanja anglo-iranska petro-lejska družba izročiti iranski vladi 20% vseh investicij.
Pismo predsednika Trumana ne bo ostalo neodgovorjeno, toda vsebina odgovora ne more biti druga, kakor so jo ravnokar pojasnili iranski vladni glasniki.
Potni listi za Češko neveljavni
WASHINGTON, 2. junija — Državno tajništvo je objavilo, da radi razmer na Češkem ne bodo več dajali v Washingtonu potnih dovoljenj za vstop v to državo. Pri tem obvestilu se tajništvo sklicuje na slučaj dopisnika AP Otisa, za katerim ni sledu že 6 tednov.
Do sedaj izdani potni listi bodo dobili pri naštevanju držav kamor se lahko potuje označbo: Ne velja za češkoslovaško!
več mu je za harmoniko kot za vojaštvo
BAN FRANCISCO, 2. junija —Dick Contino igra harmoniko v nočih lokalih. Dobil je poziv, da se javi na nabor, kakor tudi, da gre na zdravniško preiskavo. Oba poziva je muzikant odklonil in bo imel radi tega priliko, da se 23. julija zagovarja pred sodiščem.
čez milijon besed v preiskavi m'arthur
WASHINGTON, 31. maja — Z zaslišanjem admirala Sherma-na je število zapisanih besed glasom stenografskega zapisnika že prekoračilo milijon. Koliko milijonov jih bo še, ko je predvidena preiskava v zadevi MacArthur globoko tja v poletje . . .
Prvi dan zaslišanja je bilo ostro nasprotje med državnim tajnikom in med večino senatnega odbora in to v vprašanju, da li naj se predloži uradni dokument iz državnega tajništva iz leta 1949, ki zadeva vprašanje ameriške politike do Formoze.
Drugi dan zaslišanja je bila 'zopet ostra kontroverza med državnim tajnikom in senatom, da li naj Acheson izpove, kaj je govoril s predsednikom Truma-nom, v \zvezi z odstavitvijo gen. MacArthurja, ko mu je bila od strani Trumana naložena stroga molčečnost.
Državni tajnik Acheson se je postavil s povsem razumljivega stališča na to, da je predsednik Truman njegov šef in če mu ta odredi, da naj kako stvar zadrži v absolutni tajnosti, zahteva že njegova službena dolžnost, da to stori v vsakem slučaju.
Politika Amerike do Formoze
Uradna ameriška politika dc Formoze se javlja v tem, da smatra Amerika Foi-mozo za strateško važno postojanko.
Ta strateško važna postojanka otoka Formoze pa ne nalaga Ameriki, da bi otok zasedla ali upravljala.
Oborožene sile Amerike niso zadostne, da bi se angažirale za obrambo Formoze.
Državno tajništvo mora za sledovati politiko, po kateri na; se drži Formoza vstran od komunističnih rok, sredstva in po ta za dosego tega cilja pa so diplomatskega in gospodarskega značaja.	^
Junija meseca 1950 je podal državni tajnik izjavo, da ne mo re trajno jamčiti, da bi zgolj gospodarska in dipl omatska sredstva bila zadostna, da bi držala Formozo na varnem pred posegom kake sovražne sile vanjo.
V zvezi z odslovitvijo generala MacArthurja in njegovim programom, da se razširi korejska vojna tudi na Kitajsko je Acheson izjavil:
"Šli bi v tretjo svetovno vojno"
Na vprašanje senatorjev o izvedbi programa MacArthurja, je Acheson odvrnil, da bi z izvedbo tega programa oslabili ameriške zaveznike, s tem pa svetovno zvezo svobodoljubnih narodov. Dalje bi se Amerika preveč zapletla v razne obveznosti in stavila na kdcko izbruh tretje svetovne vojne.
Z ozirom na splošni svetovni položaj in splošne grožnje svobodoljubnemu svetu zahteva naša varnost, da mi pojačimo, ne pa oslabimo veze našega skupnega varnostnega sistema.
Kitajski porazi na Koreji predstavljajo za komunistične kolovodje na Kitajskem težko vprašanje. Kitajci ne morejo dati dovolj izvežbanih čet na fronto. Komunisti so bili nadalje na tem, da demobilizirajo, v resnici
pa morajo mobilizirati novo moštvo.
Komunistične obljube neizpolnjene
Komunisti so ljudstvu oblju-bovali, da bodo izboljšali socialni in gospodarski položaj, kar se pa ni zgodilo. Mesto tega so poslužujejo nasilnih sredstev doma in propagande, ki naj dvigne moralo, ki je v upadanju med njihovimi lastnimi pristaši.
"Ako se vzame v pretres položaj kot sem ga naslikal, sem prepričan, da se konča komunistični napad najbolje na ta način, da mi gremo iz njega z najmanjšimi izgubami in najmanjšo tveganostjo, ko nadaljujemo z našo taktiko, da kaznujemo Kitajce na Koreji sami. To se je . tudi zgodilo. Seveda, točno povedano, kdaj se bo končala sovražnost na Koreji je stvar, ki je še vedno v zraku. Toda razvoji dogodkov so dali nam svetovalcem predsednika prav, da iia način, ki je bil svetovan in ,udi izveden, ustavimo sovražnosti na Koreji."
Bodočnost Formoze
Na to vprašanje senatorjev je .\cheson pojasnil, da so Zedinjene države nevtralizirale otok potom svojega brodovja in da bodo Združeni narodi odločili o bodoči usodi tega otoka.
Državni tajnik se je zavzel glede sedanjega položaja For-noze zato, da se čete generala jiang Kajšeka ne uporabijo za lobeno akcijo izven otoka For-noze, katero bi v slučaju potrebe branile ravno te čete.
Glede one izjave generala Van .ožaja v sporu med Veliko Britanijo in Iranom je Acheson dobesedno dejal: "Jaz sem mnenja, da je položaj v Iranu nad-/se resen in da se lahko poslabša do položaja, iz katerega je možna vojna."
Premirje na Koreji je možno
"Če bodo komunistični Kitajci spoznali, da ne vodijo do nobenega cilja njihovi poskusi, da bi vrgli iz Koreje Združene narode, potem je odprta pot, da pristopimo k razgovorom."
Glede ena izjavo generala Van Fleeta, da je končana splošna zavezniška ofenziva na Koreji, ko so pognali zavezniki komuniste nazaj preko 38. paralele, je dejal Acheson, da gre za vojaško strategijo; pristavil pa je, da lahko pride do premirja ob 38. paraleli t. j., da se vzpostavi začasno stanje kot je bilo pred 25. junijem 1950, da pa je končna oblika Koreje kot svobodne neodvisne in demokratične države stvar politike in diplomacije.
37% manj zasebnih avtomobilov
WASHINGTON, 2. junija — Vlada je odredila, da se omeji proizvodnja potniških avtomobilov v juliju, avgustu in septembru na 1,200,000 ali 37% manj kakor v poletju lanskega leta.
STRAJM 2
enakopravnost
4. junija 1951
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) --------------------------------------------------$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) ---------------------------------------- 5.00
For Three Months—(Za tri mesece) .............................3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)---------------------------—$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)------------------------- 6.00
For Three Months—(Za tri mesece)---------------------------- 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
L. C.
AMERIKA NA RAZPOTJU
(4)
General Marshall, sedanji šef ameriške obrambe, se je nahajal leta 1946 in 1947 polnih 13 mesecev v diplomatski misiji na Kitajskem. Dogodki so znani. Leta 1937 je udarila Japonska na Kitajsko. V deželi se je začelo odporno gibanje in po večno veljavnem pregovoru "da ni česar novega pod soncem," so komunisti tudi na Kitajskem izrabili pa triotična čustva, da si pridobijo končno komunistično oblast nad kitajskim narodom. Da se preženejo Japonci iz Kitajske, o tem sta si bila edina tako tabor komunistov, kakor okolica Cankajšeka. Toda kaj bo potem s Kitajsko in kdo naj jo vodi, kakšna naj bo njena uprava, v tem vprašanju se je pokazalo, da je bil prepad nepremostljiv. Izbruhnila je državljanska vojna, v kateri so končno zmagali komunisti, Čankajšek pa je zbežal na Formozo.
Kitajska je brezdvomno ozemlje tudi ameriškega inte resa. General Marshall je stal sredi političnih in socialnih ' homatij na Kitajskem kot diplomat in vojak a predvsem kot—Amerikanec z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi tipa Amerikanca. V dolgi dobi 13 mesecev ni mogel priti do dna globine komunistični taktiki in doktrini, ki v svojem totalitarnem stremljenju ne more trpeti kakega nas protnega sodelovanja in je vkljub temu prišel da zaklju čka, da bi bilo pametno, če naj Čankajšek izvede znosljivo agrarno reformo, na katero bi pristali tudi komunisti in bi tako sodelovale obe stranki v skupni vladi, Amerika pa bi dala pol milijarde posojila, da se prebrodijo začetne težave novo osvobojene Kitajske. Načrt je propadel, m državljanska vojna na Kitajskem se je po krivdi totalne nesposobnosti Cankar j seka končala z zmago komunistov.
V kratkem razdobju dobrih dveh mesecev ste padli dve izjavi iz urada državnega tajništva tako glede Koreje kakor glede Kitajske, da nima nobenega smisla več pogajati se s komunisti, ki jih kontrolira Moskva.
Ali je bilo leto 1947 po teh skušnjah, pridobljenih na Daljnem vzhodu novo obdobje ameriške zunanje politike na njenem razpotju?
Zdi se, da damo lahko pritrdilni odgovor na gornje vprašanje.	^
Spoznanje, da se morejo in morajo komunisti izživljati le v totalitarizmu, ki izključuje vsako drugo koalicijo v vladi, je dovedlo Ameriko, da je reševala Evropo, kjer so ji bile dane še možnosti. Kmalu po dveh omenjenih znamenitih objavah, da nima nobenega smisla več pogajati se s komunisti, so bili izgnani iz vlade komunisti v Franciji in Italiji. Parlamentarni sistem pozna tudi svoje metode, ko se lahko iznebi nevšečnega sodelovca, ne da bi rabil sile za dosego tega cilja. Ne pariška ne rimska vlada niste priznali, da ima Amerika prste vmes, ko se je izvršil dale-kosežni politični preokret, ko so se zaprla vrata v vlado komunističnim strankam. Da se je ta preokret izvršil na pritisk Amerike, pa je bila javna tajnost. Komunistična voditelja Francoz Thorez in Italijan Togliatti sta to pot govorila resnico, ko sta dolžila francosko in italijansko vlado, da delate kakor jim to dirigira Washington. Tudi sta se po teh bridkih razočaranjih močneje sprostila in odkrila svojo notranjost, ko sta enako tako Thorez za francoske komuniste, kakor Italijan Togliatti za italijanske, zatrjevala, da se francoski in italijanski komunisti v slučaju vojnega spopada s Sovjetsko zvezo ne bodo postavili v obrambo Francije oziroma Italije, ampak v obrambo Sovjetske zveze. F*olitično nebo se je torej obojestransko razčistilo. Amerika je praktično dosegla, da s komunisti nima smisla pogajati se in če to drži, tudi nima smisla z njimi sodelovati. Toda je vprašanje, da-li naj bo to pravilo tudi za vladino politiko vobče in brezizjemno veljavno?
Cista logika tudi v politiki, predvsem pa ne v zunanji politiki ne more veljati. Ta pot bi vodila do popolne ločitve dveh svetov, med katerima ne bi bilo mostov za prehod iz ene na drugo stran. Iskati neko srednjo pot? Po komunistični doktrini in taktiki se ta pot izključuje in je končno premagan tisti, ki se ujame v to past.
Prepustiti razvoj dogodkom časa? Komunistične agresije dokazujejo, da temu ni tako in da .li držati križem rok. Nasprotnika pustiti, da izhira gospodarsko, ko se mu
RABIJO IGRE SLIKAJO DEMOKRACIJO V DELU
Že mnogo let se skuša odstraniti zapostavljanja in predsodke, ki ločijo včasih Amerikance ene narodnosti od druge, Amerikance enega plemena od drugega, Amerikance ene vere od druge. Nekateri teh poskusov so našli izraz v zakonodaji, ki jq razširila človečanske pravice in svoboščine s tem, da je omejila izvajanje zapostavljanja in predsodkov. A končne zmage ne moremo doseči samo z zakonodajo; niti z moralnimi predpisi: doseči jo je mogoče samo v srcih in mišljenju posameznih Amerikancev. In ravno napram srcem in mišljenju posameznih Amerikancev usmerja Institute for Democratic Education of New York, svoje skupine predpisov radijskih predstav, "The New Frontier of Freedom." To je 13. cela skupina radijo-načr-ta, kateremu je dal institut splošen naslov, "Lest We Foi^get (Da ne pozabimo).
Sedanja skupina sestoja iz 13, 15 minut trajajočih predstav. V njih nastopajo znamenite osebnosti gledališča kot Tyronne Power, Faye Emerson, Ezra Stone, Walter Hampden, Cornel Wilde, Richard Widmark; vsaka igra je sijajna tako glede proizvajanja kot tudi vodstva. In vsaka igra predstavlja v izrazih vsakdanjega ljudstva po eno vprašanje v človeških odno-šajih, ki se pojavljajo v deželi, kot je naša, kjer je ljudem prosto biti drugačnim, in kjer so drugačni.
Na primer, v enem vsporedu "New Frontier of Human Freedom" predstavlja znana igralka Martha Scott, Ellie, mlade} go spodinjo, ki živi z možem in otrokom v soseščini eno-družin-skih hiš, zidanih precej tesno skupaj.* Vsak se briga več ali manj za svoje posle. Ellie pa ne vgaja najbližja sosedna družina Amato in setanki na njih dvorišču jo vznemirjajo. (Amato so italijanski Amerikanci, a mogli bi biti katerekoli druge narodnosti z izjemo Ellie-ne).
Za nocoj pripravljajo Amato vi svečan sprejem najmlajšemu gospodarjevemu bratu, ki dospe iz Italije. Povabili so tudi Ellie in njeno družino, a Ellie se zdi da je bolje, če ostanejo doma "To niso naši ljudje," je rekla. Ellie sama je švedskega poko-lenja. Mož ji je zato rekel, da je naduta, česar pa ni mogla prenesti. Poiskala je lestvo in kmalu je bila cela družina na Amatovi strani ograje.
Ellie se je pridružila samo zato, da dokaže možu, da ni naduta, ostala je pa tam, ker se je v resnici zabavala. Nato je pa sama sebe vprašala, koliko ljudi je njej podobnih—postavljajo visoke ograje napram sosedom, ki so "drugačni" in ne skušajo poizvedeti, kakšni so.
Druga radio igra pripoveduje, kaj je se je zgodilo, ko je poslala armada domov truplo vojaka Manuela Garcia, ki je padel v vojni, da se pokoplje. Ker je pa bil Garcia mehikanski Amerikanec, ne dopusti lastnik edine pogrebne kapele v malem zapad-nem mestu ge. Garcia pogreba od tam, temveč zahteva, da se ga nese k pogrebu iz njihovega doma.
Razgovoru je pa prisluškovala telefonistinja, ki je takoj nato pozvala senatorja v Washing-tonu. Kmalu je zvedela za ta slučaj zapostavljanja cela dežela in uspeh ni izostal. Manuela Garcia se je pokopalo z vsemi vojaškimi častmi na Narodnem pokopališču v Arlington, Va., poleg drugih mrtvih narodnih velika-
ZDRAVSTVENO DELO POSTAJA SPLOŠNO DRUŽBENO OPRAVILO


nov in junakov. Pogreba sta se seveda udeležila tudi vdova in otrok tega ameriškega vojaka.
Vse igre v "New Frontier -of Freedom" nudijo, kar slušatelj radia—in radio-industrija—zahtevajo—dobro proizvajanje— do se poslužimo izraza, katerega rabi gledališki svet. Obenem spominjajo poslušalca, da se prične demokracija doma in v soseščini in, ako jo bomo vzbujali tam, postane dejstvo med Amerikanci vsepovsod.
Te igre je mogoče kupiti na dolgo'igrajočih ploščah za rabo doma. Pojasnila glede "New Frontier" in drugih plošč, ki govore o človečanskih odnoša-jih, morete dobiti pri Institute for Democratic Education, Inc., 212 Fifth Ave., New York 19, N. Y.
Te dramatične igre, kot se jih je proizvajalo na radiju, so vzbudile široko zanimanje. Na primer, v več kot 50 mestih so jim sledile razprave v dotičnih mestih dobro znanih državljanov—razprave, ki so se vršile pod okriljem organizacij, kot je urad State Commission Against Discrimination, Anti-Defamation League of B'nai B'rith, Urban League, Junior Chambers of Commerce. Skupina je na razpolago^ kot javna služba, radio postajam preko cele dežele. Ne zamudite je, ako bo na vsporedu radio postaje v vašem okrožju.
Common Council
Koroške vesti
Zvesti pridobitvam narodne Osvobodilne borbe
V	Celovcu so se zbrali zastopniki Demokratične fronte delovnega ljudstva z vseh vasi Slovenske Koroške, da prosla vi jo 10. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je pred 10 leti zajela vse Slovence v borbi proti nasilnemu okupatorju in za lepše življenje. Uvodoma je spregovoril predsednik Demokratične fronte dr. Franc Petek, na kar so navzoči navdušeno sprejeli pozdravno pismo, ki ga je štafeta prinesla Osvobodilni fronti Slovenije ob njeni 10. obletnici. Dolgotrajno ploskanje je bilo prisrčno piznanje mladincem, oblečenim v rdeče in modre športne drese, ki so ponesli šta-fetno palico iz zborovalne dvo rane preko Bilčovsa in tja čez Dravo proti Podrožčici, pa preko meje na Jesenice. Tovariš dr. Petek je v svojih izvajanjih prikazal zmagovito pot narodne osvobodilne borbe. Sledili sta recitaciji Cankarjeve in Borove pesmi, nato pa je sekretar Demokratične fronte tovariš Fra-njo'X)gris razčlenil politične prilike, zlasti glede na volitve predsednika avtrijske republike. Napredno misleči koroški Slovenci so se odločili za dunajskega župana dr. Koernerja in s tem za pomoč demokratično ter napredno usmerjenim avstrijskim delovnim množicam. Kakor koroški Slovenci, tako so tudi te množice živo zainteresirane v borbi za ohranitev miru. Koroški Slovenci so prepričani, da bodo tako najlepše koristili stvari demokracije in napredka.. To je bil globoko preudar-jen sklep, ki so ga sprejeli zastopniki slovenskega koroškega delovnega ljudstva na proslav-nem zborovanju ob 10. obletnici Osvobodilne fronte.
Po koroških vaseh
V	Selah smo pokopali Franc Maka, trdno slovensko korenino. Vse življenje je bil zvest sin
slovenskega naroda, pa tudi od-ličen gospodar. Množica pogreb-cev ga je pospremila na njegovi zadnji poti.
V	Radišah so se zbrali domači prosvetni delavci k občnemu zboru svojega Slovenskega prosvetnega društva. Razgovor je pričal o živem zanimanju za vprašanja ljudske prosvete. Z ogorčenjem so zavrnili gonjo prenapetih elementov proti domačemu pevskemu zboru, ki se je vrnil s turneje po Jugoslaviji. Novi odbor bo dostojno nadaljeval dosedanje prosvetno delo.
V	Slovenjem Plajberku sta se spoprijela z noži gozdni delavec Avgust Glačnig in tesar Mavre, ki je, smrtno zaboden, obležal v mlaki krvi. Pravijo, da ne gre za politiko, ampak za osebno obračunavanje.
V	Kapli ob Dravi je bila birma. Vseh birmancev je bilo okoli 100.
Po vseh slovenskih koroških vaseh je zavedno delovno in demokratično ljudstvo praznovalo 10. obletnico Osvobodilne fronte, ki je zbrala vse zavedne ko roške Slovence v borbi proti na silnemu nacizmu.
Umrl je v Ljubljani tovariš France Uršič, doma iz Stebna pri Baškem jezeru. Bil je borec za pravice zapostavljenega koroškega slovenskega ljudstva.
Občinski odbor občine Blato ki je pokazal, da je mogoče složno delati za koristi vseh vašča-nov, je kupil hišo "Stare pošte v Priberku.—Obnovili bodo šolo v Vogrčah. Za ta dela je namenjenih 15,000 šilingov.—Prizna se podpora 71-letni Mariji Sad-nik, katere sina so ubili v taborišču Mauthausen.
V	Ložah se je poročila vrla prosvetna delavka Tilka Uršiče-' va z Valentinom Inzkom iz Št Janža v Rožu. Nevesta je odlična pevka in igralka. Razen tega je opravljala delo tajnice Slovenskega prosvetnega društva "Jepa."
V	Tinjah gradijo nov most na jeklenih nosilcih z jekleno betonsko vozno ploščo. Računajo da bodo most izročili prometu v juliju.
SLABO STANJE SLOVAŠKIH ŽELEZNIC
Bratislava—Slovaški poverjenik za promet Josep Gireth je napadel voditelje slovaških železnic zaradi slabega stanja slo vaškega železniškega prometa Na konferenci slovaških železniških delavcev v Bratislavi je iz javil, da odgovorni voditelji niso pokazali dovolj pobude in da so neizpolnjevanje svojih dolžnosti upravičevali s pomanjkanjem vagonov in delavcev kakor tudi s povečanim delovnim tempom. Ko je govoril o izpolnitvi petletnega načrta, je Gireth dejal, da so uresničili "kvantitativna pričakovanja," da pa doseženi uspehi niso niti najmanj zadovoljivi po kakovosti. Gireth je ob koncu grajal odgovorne voditelje, ker niso uporabljali "sovjetskih izkušenj," nato pa poudaril, da se je treba boriti proti saboterjeni v železniškem prometu Slovaške.
naprtijo razne gospodarske blokade in embargo? Komunistom ne gre za prospeh državljanov kot celote, marveč za pojačitev jn prospeh komunistične partije in njenih članov. Vsekakor težka vprašanja, ki so na dnevnem redu ameriške zunanje politike in laično sodijo tisti, ki kot Don Kihoti mahajo po zraku v prazno!
v ZAGREBU RAZSTAVA
SREDNJEVEŠKE
UMETNOSTI
V Zagrebu so sredi marca odprli razstavo srednjeveške umetnosti jugoslovanskih narodov. Kakoi' znano, je bila ta razstava prirejena v Parizu, kjer jo je obiskalo nad 50,000 ljudi. Zdaj so jo prenesli v Zagreb. Razen predmetov, ki so bili v Parizu, na primer portal katedrale v Trogirju v naravni velikosti, portal iz Studenice, Bo-gomilski nagrobni spomenik, Vižjaslavov krstni kamen in freske iz Srbije, Makedonije, Hrvatske in Slovenije, so na zagrebški razstavi še izvirne freske iz, Butunige v Istri, posnete s posebnim postopkom z zidom kapelice, ki je bila delno porušena med okupacijo.
Če bi hoteli napolniti naše bolnišnice in široko omrežje drugih zdravstvenih ustanov s potrebnim medicinskim kadrom,, bi ta hip morali imeti v Sloveniji še najmanj 80 zdravnikov, več sto medicinskih sester, okrog 300 bolničark, 200 babic in otroških negovalk in še precej ostalih zdravstvenih delavcev. Kako bi potemtakem mogli pričakovati, da bi izključno poklicni zdravstveni delavci mogli skrbeti za naše zdravje—za higieno naselij, stanovanj, prodajaln z živili, v obratih in drugod; da bi utegnili vedno pravočasno nuditi prvo pomoč ponesrečencu ; da bi mogli nemudoma obiskati otroka, ki je pravkar zbolel in podobno. In recimo, da bi imeli zdravnikov in sester, pa babic in bolničark desetkrat toliko ; tudi to ne bi varovalo naše ga zdravja, ako bi se istočasno dogajalo, da mati skozi umazano krilo preceja mleko dojenčku zato, ker je nekje zvedela, da ima tako mleko zdravilno moč, drugje pa bi tuberkulozni bolnik nič hudega sluteč kašljal v malega otroka itd.
Poglejmo drugo stvar. Vas Lipoglav v ljubljanski okolici je dobila cement za izgradnjo vodnjakov, ker je njihova pitna'voda nezdrava. Ker pa se za cement nihče v vasi ni zmenil, so ga dodelili vasi Podmolnik in ta je s prostovoljnim delom fron-tovcev zgradila vodni rezervoar za primer suše.
Vidimo torej, da za zdravje moramo skrbeti vsi in vsepovsod.
Zato so najboljo pot ubrali oni zdravstveni sveti ljudskih odborov, ki so začeli iskati prijatelje zdravstvenega dela in jih usposabljati za zdravstveno delo med ljudmi. Najbolje so se zna.-šli v okraju Poljčane, kjer so organizirali in precej dobro izvedli zdravstvene tečaje za okoli 30 učiteljic; pridobile so toliko osnovnega znanja o higieni, prvi pomoči, negi otroka in drugem, da v oddaljenih vaseh v malem nadomeste zdravnika— seveda samo, do koder seže njihovo znanje—njihova stalna naloga pa je, buditi v ljudeh smisel za zdravo življenje in jih poučevati, kako bodo čuvali svoje zdravje.	^
V okraju Celje-okolica so ugotovili, da narašča procent umrljivosti dojenčkov zaradi nepravilnega življenja žena med nosečnostjo, nepravilne nege dojenčka ali pa prepozne zdravniške pomoči. Da bi temu odpomo-gli, so sklicali zdravstvene sestre, babice in—učiteljice, ki bo-
do ženam vztrajno tolmačile, kako obvarovati smrti in bolezni njihove malčke.
Samo dva primera sta to, pa vendar značilna in pomembna, ker govorita, kako bo zdravstvena služba našla v inteligenci na vasi in v množicah na sploh ne samo opore, ampak tudi pravih bojevnikov na fronti zdravstvenega dela, -
Uspešni začetki takega dela naših zdravstvenih svetov pa ni-s prvi začetki prenašanja zdravstvenega dela na množice. Rdeči križ Slovenije je od osvoboditve do danes izšolal že pre-ko 1,300 zdravstvenih aktivistov in 114 pomožnih bolničarjev in bolničark, tečaje za prvo pomoč je obiskovalo 9,850'Iju^ii tečaje za obratne ali tovarniške higienke pa 423 absolventov. Pomožne bolničarke Rdečega križa v Ljubljani že uspešno pomagajo zdravstveni službi, času bolezni so nadomestile P"' klicne bolničarke v ambulantah, pomagajo pri vseh množičnih cepljenih in v materinskih P"' svetovalnicah.
Znatno pomoč v zaščiti matere in otroka je nudila v vseh 1®' tih organizacija Antifašisticn^ fronta žena. Zene so pomagal® ženam v nosečnosti in porodnicam, varovale otroke zaposleni
mater in podobno. Samo v
Mo-
stah v Ljubljani je okoli 300 žena izmenoma varovalo otroke-Organizirale so zdravstven^
rrad-
predavanja, pomagale pri gr nji jasli, ustanavljanju vrtcev materinskih posvetovalnic, krškem okraju so na primer o dvajsetih večino posvetovalni'' ustanovili na zahtevo žena.
Oblastni organi in razne or ganizacije so torej že od vseg® začetka vabili ljudi raznih V" klicev in iz raznih organize k skupnemu reševanju stvenih nalog. Mnogo je s''" zlasti Rdeči križ za zdravst^ izobraževanje , ljudi. Antn stična fronta žena je dala ^ go predlogov in nudila rnn ° pomoči. Vendar pa je bilo malo nadzora nad ljudmi,
prvo znanje že sprejeli-kje so se ti ljudje porazg^ ^ razni aktivi in akcije, kot na V mer za pomoč nosečnicam rodnicam, za pomoč tuberk nim itd. so se razrasli v s rastnike, brez medsebojne zave in—kar je še huje^ i povezave za zdravstveno s
(Po "Sloveinkem
V "EnaTcopravnosti" . ^ o vedno sveže dnevne
dorno
sveže
aogodkih po svetu i*
Oprava vojaških bolničark nekdaj in danes
iničark
i^bios poteče 50 leJ odkar »e je	je
—in lesko se je spremenila njih opraval Na 9 1 je nosil Calhoiine Bryant (na "edi)-. ki ^taie uniform^_	potoc-
leta 1918 kot armadna bolničarka. Na	FlagS'-^^-
niča Frances Alber in na deini	"i,_ Armv Medical Cen
armadi bolničarki, ki danes pohajati Broo ter šolo za bolničarke v Fort Sam Houston,
4. junija 1951
ENAEOERAVNOST
r STRAK 3
IVO PIRKOVIČ:
Bilo je pod Gorjanci
SVETI SATAN
(Nadaljevanje)
Tako je škof vztrajno in nepo pravljivo prizadeval škodo ugledu, ki ga je ljubljanski škof že od nekdaj užival v svojem ljudstvu. Tej uganki bi morali iskati pojasnila nekje zunaj cerkve in Vere. Morda v pojavu "vojujoče-ga se škofa," kakor so ga spoznali in imenovali Nemci, ko so poslušali njegove razlage bojev zoper upornike v gozdovih.
Morda pa se bomo še najbolj približali resnici, če nad vse to obsežno poglavje o "vo ju jočem se škofu" in njegovi Katoliški akciji zapišemo: "poglavje o zveličanem machiavellizmu."
lastita mati Marija Stanislava
Samostanska prednica, častita mati Marija Stanislava Antonija Babnikova, je gledala na početje Wolbangove Katoliške akcije kot na nevaren strup, ki ga mladini sicer ni dejati, ki pa je bolnemu svetu odrešilno zdravilo. Strupena zdravila so potrebno zlo, zdravi, nežni mladini pa bi bila Wolbangova organizacija kavorskega spletkar-stva in zvijačnosti, mračnjaškega zarotništva in ovaduštva, maščevalnosti in slepega fanatizma ter žalostne življenjske filozofije bičarjev to, kar je pogubna slana za nežne cvetove.
Vrh vsega še ta čudna, na zunanje obilje besed in obredov obrnjena Wolbangova pobož-nost ter njegov nevarni raspu-tinski vpliv na ženske. Zato mati prednica svoje samostanske gojenke pred tem človekom skrbno čuva in ne trpi, da bi poslušale njegova vabila ter se vpisovale v njegovo Katoliško akcijo. Toda pri svojih 60 letih, ko življenje človeka že tako Ustroji, da "je koža čež in čez podplat postala," in temne plati življenja človeka nravstveno Več tako ne begajo in ne pohuj-^Wejo, v teh svojih letih gleda tudi častita mati prednica Wol-bangovo stvar s hladnim, preračunljivim razumom in tudi sa-nia rada po svojih močeh pri stvari pomaga, zlasti še, odkar je z vsem svojim neukrotljivim ognjem zavzel zanjo tudi njen nečak, mladi novomašnik ^ande Babnik, ki je v viharju Vojne vedril pri njej.
Samostanska prednica, mati barija Stanislava, ki je v svetnem življenju nosila ime Antonija Babnikova, se je rodila v Jiirski Bistrici, v primorski de-^Gli, kraške burje in ognjenega ^sfana, v zasužnjeni deželi, ki jo 20 let strah ovale Mussoli-n^jeve jate črnih kraguljev in ji Pljuvale jetra iz živega telesa kakor v stari bajki ptice ujeda skalo prikovanemu Prome-teju. v svoji ponižani in muče-niški deželi je bila Antonija °^bnikova priča, kako so tujci ^jeno ljudstvo zapisali poginu. , Trstu je v zadušljivih hlapo-nafte zagorel dom slovenske ^Iture in kot svareča baklja °2nanil primorski deželi in vse-svetu, da so na pohodu so-'"ažniki človeštva in njegove
kulture.
S svojimi očmi je Babnikova kako z muko je sloven-' Človek nesel na plečih, ožu-^®nih do krvi, križ na GoJgoto
%ni&
S krvavečim srcem je gledala, kako izganjajo slovensko besedo iz šole in cerkve, na kako nečloveški način jo ubijajo na cesti, v krčmi, kjer koli jo pač ozna-njevalci črnega rimskega vite-štva srečujejo. Človeku naše krvi so jemali domove in zemljo, na katero so se usedali tujci. Ljudje so si šepetali imena svojih tironav in z ušesa na uho in tudi čez meje, k svobodnim bratom, je šlo ime nekega Emilija Graziolija.	*
Ljudje naše krvi so molčali, trpeli, stiskali zobe in pesti, bežali v Egipt, v južno Ameriko, v francoske rudarske revirje, čez mejo k svobodnim bratom, ki so v neizrečni boli trpeli z njimi. In z njimi je v pozni jeseni leta 1933 pribežala tudi Antonija Babnikova z gnevom v srcu, kakor ga občuti človek, ki so ga razžalili v njegovih najsvetejših čustvih.
Antonija Babnikova, ki je v novi domovini šla v samostan in kot sestra Marija Stanislava postala prednica šmihelske redovne družine De Notre Dame, je poznala fašizem z vseh njegovih temnih plati. Zato je z bridkostjo v srcu gledala, kako je Mus-solinijeva vojska osem let pozneje vdrla v nebranjeno domovino in se, podobna nočnemu pohodu plašnih tihotapcev, prikradla tudi v Novo metso.
"V Italijanih nisem videla ljudi di, ki bi nam prinašali svobodo," je častita mati Marija Stanislava še šest let za tistim sama pripovedovala o tej svoji neizmerni bolečini, "pač pa nasprotno, v njih sem videla ljudi, ki nam ne prinašajo nič dobrega in ki izkoriščajo naš narod. Omenjam tudi, da smo na Primorskem pod Italijani zelo trpeli. Beseda fašist je zame nekaj strašnega ter zaradi tega nisem želela njihove kulture." (UI 92/47-25).
Pa se je za tujo vojsko prikazal v Šmihelu mefistovski zape-Ijivec, kaplan Karel Wolbang, z zapovedjo, ki so mu jo dali tisti, ki so ga poslali: fašizem je naš zaveznik; v sebi je treba zatreti vsa grenka čustva zoper njega, vse neprijazne misli zoper laškega tujca; komur je težko, naj ve, da je to po sili razmer, da je to manjše zlo v premagovanju večjega; sredstvo samo na sebi je res nečedno, toda plemeniti namen ga posvečuje; meščan starodavne florentinske republike, Niccolo Machiavelli, ''ki ga ljudje manj poznajo in bolj preklinjajo, kot to opravičuje zgodovina," ni ustvaril tako slabe vede o politiki; in Wolbangov učitelj dr. Ehrlich meni, da teološko še ni čisto jasno, kakšne pravice ima narodnost terjati od tujca; tisti dr. Ehrlich namreč, ki še ni v svojem srcu čisto premagal grenkobe, da je prevratno narodnostno načelo, ki ga je že Mahnič tako dobro v nič dal, uničilo črnožolto katoliško Avstrijo.
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1951

narodne samobitnosti.'



GARANTIRANE
RABLJENE LEDENICE
NA ELEKTRIKO IN PLIN SE PRODA
od £20 naprej.
PERME'S
720 EAST 152nd STREET, UL 1-2525
J, . II■. J n n .,
ZZ2Z

Louis Godec, 20755 N. Vine St., Euclid 19, O., KE 1-3296, blagajnik John Zigman, vratar Peter Andol-šek, nadzorniki; John Cecelic. John Ludvik in Agnes Polanc.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7.30 uri zvečer.
★
"Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blaga j ničarka Josie Krašovec, zapisni-karica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Helen Mikuš in Katie Bradach, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Artel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND
na St. Clair Ave.
★
"Napredni Slovenci" ' št. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
★
"Naprej" št. 5 SNPJ
Tajnik John Krebel, 6409 St. Clair Ave. Društveni urad se nahaja zgoraj v starem poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND,
dvorana št. 1. novo poslopje.
★
"Progresivne Slovenke" krožek št. 2
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Mary Bozich, 1222 E. 172 St., JV 1-7074, blaga j ničarka Marie Zakrajšek, zapisnikarica Rose Retar, nadzornice Jennie Skuk, Helen Mikuš in Rose Fier, za Sans št. 39 Uršula Mulej, Katie Bradač in Amelia Božeglav, za Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za čitalnico Rose Retar.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v dvorani št. 2, SND na St. Clair Ave.
★
"Progresivne Slovenke" krožek št. 3
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Mary Lokar, tajnica-blaga j ničarka Mary Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzornice Frances Gorjanc, Frances Julylia in Anna Nagode, za Klub društev AJC na Recher Ave; Frances Julylia, Frances Zajec in Frances Gorjanc, za Sans št. 106 Gusti Zupančič in'Vera Potochnik.
Seje se vrše vsako prvo sredo v
mesecu v AJC na Recher Ave.
★
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Frank Wirant, podpredsednik Anthony Kausek, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St.; zapisnikar Andy Sadar, blagajnik Anton , Debeljak, nadzorni odbor: Frank Janša, Frank Lunder in Edward Herbst, za Klub društev SND Frank Janša, za Sans št. 39 Joseph Champa. V slučaju bolezni sporočite pismeno tajniku ali pokličite zapisnikarja HE 1-7805. '
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v sobi št. 4, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
★
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blaga j ničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic, Theresa Gorjanc.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
★
"Slovenske Sol*olice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Hrvatin, tajnica Julia žerovnik, 14919 Hale Ave., blagaj ničarka Ivanka Shiffrer, zapisnikarica Cecelia Subel, za Klub društev SND in Sans Mary Somrak, za Federacijo SNPJ Julia Žerovnik, za farmski odbor SNPJ Ivanka Shiffrer, nadzornice: Mary Somrak, Slavka Sadecak in Mary Zarnik.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
★
"Slov. moška zveza" it. 3
Predsednik Chas. Benevol, podpredsednik Anton Mavsar, - tajnik Frank M. Perko, 1092 E. 174 St., IV 1-5658, blagajnik Martin Vale-tich, zapispikar Jim Stopar, nadzorniki; Jim Kostelic, Joe Peru-shek, Martin Komachan. za Federacijo SMZ Jim Kostelic, Chas. Benevol, Martin Valetich, Stanley Mahnic.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave. Asesment se pobira 24. in 25. v mesecu od 6. do 8. zv. v Slov. domu.
"Slov. moška zveza" it. 5
Predsednik John Sever, podpredsednik John Straus, tajnik-blagaj-nik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor; Frank Kuhar, Louis Erste, Matt Zaman, za Federacijo SMZ Frank Brancel, Louis Erste in Frank Stroj in, za Klub
Dramski zbor "Anton Verovšek"
Predsednik Andrew Božich, podpredsednik John Zaic, tajnica-bla-gajničarka Mary Božich, 1222 E.
172 St., zapisnikarica Eva Coff,
igrovodja Joe Godec, arhivarca Louise Zabukovec, nadzorni odbor:
Uršula Branisel, Marion Bashel in Mary Starman, oskrbnika odra J.
Sorc in F. Vidrich.
Seje se vrše vsak prvi petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
★
"Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ
Predsednik Frank Podboršek,
podpredsednik Frank Habich, tajnik Frank Tegel, 960 E. 239 St.
RE 1-4399, zapisnikarica Mary Do-dič, nadzorni odbor: Frank Mihe-lich, Fred Martin in Jakob Jugo,
zastopniki za Klub društev AJC Fred Martin, Frances Gorjanc in Mary DodiC, za Federacijo SNPJ Frank Habich in za Sans Frank Tegel.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v AJC na Recher Ave.
ob 9. zjutraj.
★
"Carniola Hive" št. 493 L TM
Bivša predsednica Mary Bolta,
predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Christine Glavan, duhovna voditeljica Agnes Zobetz,
spremljevalka Mary Mahne, vra-tarica Amelia Dezelan, stražnica Mary Vesel, zapisnikarica in tajnica bolniškega oddelka Julia Brezovar,
1173 E. 60 St., EN 1-4758, finančna tajnica Pauline Debevec, 1287 E.
169 St., IV 1-2048, nadzornice:
Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič, zastopnici za Klub društev SND Josephine Stwan in Julia Brezovar.
Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v dvorani št. 1 SND na St.
Clair Ave., ob 7.30 uri.
★ t "Cleveland" št, 126 SNPJ
Predsednik Louis Smrdel, podpredsednik Andy Božič, tajnik John J. Gabrenja, 22100 Ivan Ave.,
RE 1-6268, blagajnik Frank Yako-vac, zapisnikar Blaž Novak, reditelj Edward Braniselj, nadzorniki: Anthony Yuretich, Victor Gruden,
Matt Delac.
Sprejema se članstvo od 16. do 50. leta in otroke od rojstva do 16.
leta. Prosta zdravniška preiskava.
★
"Klub društev AJC"
na Recher Ave.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik A. Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., tel. RE 1-4488, blagajnik Frank Tegel, za-pisrfikarica Angela Ogrin, nadzorni odbor: Mary Medvešek, Mary Segulin in Frances Zajec, publicijski odbor: Mary Medvešek, Andy Ogrin, Mary Segulin in Gusti Zupančič.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu.
★
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnik John Barkovich, 20270 Tracy Ave.,
tel. IV 1-3438, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdich,
nadzorni odbor John Ludvik, Andrew Ogrin, John Oshaben, poročevalki Mary Medvešek in Gusti Zupančič, kuharica Angela Barkovich, godbenik John Ludvik, za Klub društev AJC Mary Segulin in Ana Prosen, pevovodja Frank Rupert, stric Joseph Plevnik, teta Frances Rupert in maršal Louis Starman.
★
"Lipa" št. 129 SNPJ
Joseph Trebeč, predsednik; Andy Skerl, podpredsednik; Mrs. Mary Stokel, 6922 Hecker Ave., tel. HE 1-0393, tajnica; John Sivec, blagajnik, Charles Penko, zapisnikar;
nadzorniki: Stanley Pockar, Frank
Pyke in Joseph Filipic.
★
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik Stanley Baraga, tajnik Frank Bavec, 1097. E. 66 St., HE 1-9083, blagajnik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar,
Frank Turek in Tony Petkovšek,
za Klub društev SND John Lekan mL, za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar'. domu na St.
Clair Ave.
"Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor:
Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, Reditelj Jacob Žagar, za Klub društev SND William in Anton Wapotich.
Seje se vrše vsakcf drugo nedeljo
v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
★
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, pod predsednik Frank Komidar, tajnik Frank Sustarsich, blagaj ničarka France« Salmich, zapisnikarica Francos Sušel, reditelj John Ilovar,
nadzorniki: August F. Svetek, Peter Adam in Frank Ludvik.
Seje so vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v
Slov. domu na Holmes Ave.
★
"Na Jutrovem" št. 477 SNPJ
Predsednik Peter Segulin, tajnik Gasper A. Segulin, 5408 Homer Ave., EN 1-7849, blagajnik Joseph Bartol.
Asesment se pobira vsako prvo nedeljo v mesecu na seji v Slov.
del. dvorani na 10814 Prince Ave.
ter istotam vsako četrto nedeljo v mesecu od 10. do 12. ure dopoldne.
. ★
"Napredek" št. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, pod- društev SND in čitalnico John Se-predsednik Ludvik Prosen, tajnik vef.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu, dvorana št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave.
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagaj-ničarka Josephine Orazem-Ambro-žič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okom, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
★
"Slov. zadružna zveza"
John Terlep, predsednik; Frank Žagar, podpredsednik; George Pan-chur, tajnik; August Kabaj, glavni poslovodja, 667 E. 152 St., Jacob Zakovšek, poslovodja na 16201 Waterloo Rd.; Anton Malavasic, poslovodja na 712-714 E. 200 St.
Seje direktorija se vrše vsak
tretji ponedeljek v mesecu.
★
Slov. nar. dom na St. Clair Ave.
Charles Vrtovšnik, predsednik; Janko N. Rogelj, podpredsednik; John Tavčar, tajnik; John Centa, blagajnik; Josie Petrič, zapisnikarica; namestniki: John Filipič, Josie Zakrajšek, Andrew Turkman in Frank česen; nadzorni odbor: John Pollock, Anton Wapotich, Vida Shiffrer in Leon Poljšak; gospodarski odsek: Frank česnik, predsednik, Joseph Okorn, zapisnikar. Frank Wirant, Andrej Tekauc, Anthony Zakrajšek, Joseph Fifolt in Frank Plut.
Seje direktorija se vrše vsak drugi torek v mesecu. Vsa korespondenca, tikajoča se SND, se naj pošlje na naslov: SND, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Uradne ure so od 9. do 12., od 2. do 5. in od 7. do 9. zv. Ob sredah popoldne in ob
nedeljah ni uradnih ur.
★
Pevski zbor "Slovan" ^
Joseph Durjava, predsednik; Joseph Ivančič, podpredsednik; William K. Gabrenja 1971,1 Mohawk Ave., KE 1-6829, tajnik in blagajnik; Ciril Ozbich, zapisnikar; nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Milan Urbancich in Peter Kotorac; arhivar Joseph Ivančič, pevovodja Anton Schubel.
Pevske vaje se vrše vsak torek zvečer ob osmih v AJC na Recher Ave.
★
"Svob. Slovenke" št. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, 1007 E. 74 St.; podpredsednica Vida Shiffrer; tajnica Josephine Petrič, 6617 Bonna Ave., EN 1-6110; blagaj ničarka Mary Sonirak, 996 E. 74 St.; zapisnikarica Albina Brajdič; nadzornice: Albina Brajdič, Josephine Razinger in Elizabeth Belay. Vsi slovenski zdravniki so društveni zdravniki.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar.
domu na St. Clair Ave.
★
St. Clair Rifle and Hunting Club
Predsednik John Novak; tajnik in blagajnik: Rudolph Jelerčič, zapisnikar Fred Kocevar.
Seje se vrše vsak prvi petek v Slov. domu na Holmes Ave.
-K
"Triglav" pevski zbor
Predsednik Jacob Jesenko, podpredsednik Mike Verbič, tajnica Frances Andren, 3334 W. 52 St., blagaj ničarka Ella Pultz, zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzorni odbor: John Ivančič in Joseph Pultz, pevovodja Anton Schubel.
Pevske vaje se vrše vsak ponedeljek ob 7.30 uri zvečer v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
★
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, zapisnikarica Mary Bozich, nadzorni odbor: Anna Zaic, Frank Moro in Frank Fende.
Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
★
"Waterloo Camp" št. 281 WOW
Walter Lampe, predsednik; Anton Novak, podpredsednik; Edward Rozance, 15216 Lucknow Ave., tajnik; Vincenz Godina, blagajnik in zapisnikar; John Rozance, spremljevalec; Peter Bukovnik, straža; nadzorniki: Frank Stupar, Frank Puskarič, Valentine Malnar.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. Asesment se pobira tudi vsakega 24. v mesecu v SDD, razen če pade na nedeljo ali praznik.
* .
"ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Za mafi, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Anna Ogrin in Jennie Leskovec.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
NOVO ARGENTINSKO OPORIŠČE V ANTARKTIKI
Argentina je zgradila novo antarktično oporišče na področju, ki si ga lasti tudi Velika Britanija. V uradnem poročilu je rečeno, d& je zgradila oporišče v zalivu Margaret ekspedicija znanstvenikov, ki so se odpeljali iz Buenos Airesa 12. februarja. Poročilo pravi, da je to oporišče "nova in odločilna potrditev argentinske suverenosti nad temi področji."
Oporišče je na področju Ve-delskega morja, kjer si Velika Britanija že zdavnaj lasti pravico do več otočij. Gospodarski pomen zasedenega otoka je predvsem v okoliških loviščih na kite. Pa tudi uranij bi utegnil biti med velikim ondotnimi naravnimi bogastvi. Oporišče se imenuje General San Martin. V njem sta pošta in ambulanta. Predsednik Argentine Person je 12. februarja v govoru po radiu med drugim rekel:
"Čeprav bodo morda naše pravice izpodbijati, jih bo naraščajoča moč našega naroda sčasoma utrdila. Sklenili smo sporazume, po katerih ne moremo zasesti tega področja z vojaško silo, pač pa ga bodo korak za korakom zasedle znanstvene ekspedicije." Peron je rekel, da je odplula ekspedicija na trgovski ladji, ker je Argentina obljubila Cilu in Angliji, da na področje Antarktike ne bo pošiljala pomorskih oboroženih sil. Ekspediciji pa načeluje polkovnik Herman Ruhato, čeprav sicer poudarjajo, naj bi proučila in raziskala polarna področja, ter vzpostavila na južnem polarnem področju prvo znanstveno eksperimentalno oporišče.
Sporno ozemlje južno od skrajnega rtiča Južne Amerike je zasedla Anglija, vse druge dele te neraziskane ledene pustinje, ki meri 6 milijonov kvadratnih milj, si laste Rusija, ZDA, Avstralija, Nova Zelandija, Norveška in Francija.
NOVA VRSTA TRAMVAJSKIH VOZ V ZAGREBU
Delavci zagrebškega električnega tramvaja so pokazali v prvomajskem sprevodu nov tip tramvajski voz, ki so jih sami izdelali. To so moderni vozovi, ki so nekoliko daljši in širši od sedanjih. Imajo sodobne varnostne naprave in močne elektromotorje, ki omogočajo hitrost do 56 km na uro. Novi vozovi imajo širok vhod in dva izhoda, enega v sredini, drugega pa na sprednjem delu.
Vse delo v zvezi s konstrukcijo novih voz in elektromotorjev je bilo opremljeno pod vodstvom ing. Dragutina Mandla. Ko bodo končali še nekatere preizkuse, bodo novi vozovi prišli v reden promet.
DENTAL ASSISTANT
Part time. Neat, pleasant girl to work 4 evenings per week.
Call for interview DR. A. L. GARBAS EX 1-5300 Slovenian Nai l Home Bldg.
A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 East 74th St.—EN 1-4371
For Your Vacation, Welcome to
Christiana Lodge
SLOVENIAN RESORT
The Hotel has 30 rooms with connecting showers. There are 17 cottages each with private shower. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
P. O. Edwardsbnrg, Michigan
Phone 26 F 14
IŠČE Sfe STANOVANJE
Mlada zakonska dvojica
išče stanovanje s 2 ali 3 sobami, v slovenski naselbini. Oba delata in nimata otrok ne živali. Kdor ima za oddati, naj pokliče EN 1-4769
DELO DOBIJO MOŠKI
TOOLMAKERS
ZA VSE ŠIFTE 6 DNI TEDENSKO PLAČA OD URE
FERRO MACHINE FOUNDRY
3155 E. 66 ST.
TEŽAKI
ZA VSE ŠIFTE PLAČA OD URE
FERRO MACHINE FOUNDRY
3155 E. 66 ST.
MAINTENANCE MAN OPERATORJI vajenci
Plačane počitnice, skupinska zavarovalnina in plačana hospitalizacija.
GENERAL CHEMICAL DIV.
ob vznožju WARNER RD. HILL
Posebne doklade pri nevarnem delu v zdravstvenih ustanovah
Uslužbenci, ki delajo v zdravstvenih ustanovah, bodo dobivali posebne mesečne dodatke, če je njih delo nevarno za zdravje in življ en j e. Uredba, ki je o tem izšla v zadnji številki zveznega Uradnega lista, navaja 19 vrst dela, pri katerih bodo imeli uslužbenci mesečne dodatke. Dodatke imajo n. pr. uslužbenci, ki delajo z radijem, potem uslužbenci, ki strežejo v oddelkih za nalezljive bolezni itd. Posebni dodatki bodo izplačani za nazaj od začetka letošnjega leta.
Društveni koledar
JUNIJA
10. junija, nedelja—Piknik Belokranjskega kluba na Kali-povi farmi, Chardon, O.
10. junija, nedelja—Piknik Slovenske zadružne zveze na vrtu AJC na Recher Ave.
JULIJA
I. julija, nedelja—Piknik društva Velebit št. 544 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
1. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na vrtu AJC na Re cher Ave.
29. julija, nedelja — Piknik Gospodinjskega* kluba Slov. del. dvorane na Prince Ave., na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
AVGUSTA
19. avgusta, nedelja—Piknik zbora Triglav na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
ZANESLJIVI MOŠKI
DOBIJO STALNO DELO PODNEVI KOT
ARC VARILCI MAINTENANCE PAINT SPRAYER SHEET METAL WORKER TOVARNIŠKI DELAVCI TEŽAKI
Dobra plača od ure in nadurno delo. Prosta hospitalizacija in druga zavarovalnina. ^
BISHOP & BABCOCK MFG. CO.
Vogal E. 49 St. & Hamilton Ave.
CADILLAC
MOTOR CAR DIVISION
General Motors Corp.
Cleveland Tank Plant
6200 RIVERSIDE DRIVE Cleveland 11, Ohio
Tool Sharpeners Tool Sharpeners Trainees
6 dni v tednu Plača od ure Employment Office odprt od ponedeljka do sobote od 8. zj. do 4. pop.
Dokaz o državljustvu potreben.
STRAN?
ENAKOPRAVNOST
4. junija 1951
I _ I
•?
t t
t
V
v t t
Y
Y
V i i i
t ?
t
%
(t i » i > i *
i » # »
i »
M/M/ MALENŠEK
KOVINARJI
ROMAN

(Nadaljevanje).
"Potem bo hudo . .
Menda sta oba mislila isto, ker sta se spogledala in nihče ni več rekel besede. Hitrih korakov sta se bližala tovarni. Vedno več znancev sta spoznavala. Pozdravljali so se tiho, kakor bi jih snežni metež delal zaspane. V gneči pred vrati se je pokazal stari mojster Meglic, v kratkem suknjiču, podloženem s kožuhovino in z vsej tovarni znano usnjeno čepico na glavi. Za njim je ril kovač Kopač iz Krope, opazil Toneta in mu nemo pokimal.
"Čevlje imam premočene, drugih ne dobim," je godrnjal nekdo.
"Posušili se bodo."
"Tebi, ki delaš pri pečeh, že.
Jaz pa ves dan stojim na mrzlem betonu in bom staknil revmatizem."
"Kdaj ga imam že jaz!"
"Jaz sem ga že iz Galicije prinesel. Ta mladi rod je pa ves zanič."
"Naprej, naprej! Kaj postavate tam?"
"Šest bo vsak čas."
Drug za drugim so stopali mimo vratarja in se izgubljali na vse strani. Na dvorišče je nale-taval sneg in že pobelil kupe želez ja, obvisel na zobatih kolesih, se oprijemal starega železja.
"Poglej, koliko je te stare podrtije," se je nekdo jezil. "Od vseh strani nam jo vozijo. Hočejo, naj bi samo iz starega delali novo."
"Boljše je še vedno, kot tisto
'IKe bonds Ruby and I bought for our countiy's defense will provide one-half oFour retirement income!*
MR. AND MRS. CHARLES A. TOLBERT OF JEFFERSON, GEORGIA CAN TELL YOU —IT'S PRACTICAl AS WELL AS PATRIOTIC TO BUY BONDS FOR DEFENSE
"We expect bonds to provide 50% or more of our retirement income," says Charles Tolbert. "Thanks to Payroll Savings, we feel that we've signed our personal declaration of independence and-made it a living thing through regular purchase of bonds. If you don't save regularly, you don't save at alU'\
! ' - r

"Ruby and I ilgncd up for Payroll Savings in 1942 when it was offered at Jefferson Mills where we both work," says M r. Tolbert. "We'remost grateful to Mr. Morris Bryan, the mill president, for this opportunity."
"Out ol Ruby's $45 and my )50 a week we've saved more than $6,000 in bonds! In 1947 we made a $1,500 down payment on our house with them. 10 per cent of our earnings go into bonds and will continue to do sot"
TFielolbefb' story can b« your stoiy,too -Start savJng nowj
You can make your dreams for the future come true, just as the Tolberts are doing, and easily. Stort now! Just take these three steps:
1.	Decide to put saving firat, before you even draw your pay.
2.	Save a regular amount »ystematically, week after week or month after month.
3.	Sign up today in the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan where you bank.
You'll be providing security for yourself, your family and our free way of life. And you'll make your dreams come true!
U. S. SAVINGS BONDS ARE DEFENSE BONDS-BUY THEM REGULARLY I
Tik« U, 8. OoctrniMnl dot$ not pay for thit adutrluing. Th$ Trtatury Dtpartmtnt likankt, for Mr patriotic donatlan, th* Advtrtinnt Council and
ENAKOPRAVNOST
novo, kar zdaj prihaja iz Nemčije."
"Fantje, bakrene žice ni."
"Mi čakamo na modro gali-co."
"In mangan? In kakšno je strojno olje? Hudič vzemi, če moraš s takim delati!"
"Ali še pomnite, ko so tu stali zaboji, pripravljeni za Indijo, za sam Bombay?"
"E, zdaj pa čakajo za Berlin."
"Stopimo!"
"Kam se mudi?"
Jezne, ali vsaj nejevoljne besede so letele po dvorišču. Nekaj delavcev se je ustavilo kar tam. Opasali so si usnjene predpasnike in jeli tako porivati naložene vozičke po tračnicah.
"Da bi ti vedel, kako je v h-varni . .
"Saj pišejo, da naredimo več, kot pred vojno."
"Naj pišejo! Papir je potrpežljiv, vse prenese. Tisti ve, kako je, kdor dela. Ali sem mar danes prišel v livarno, da bi ne vedel? Pojdi, uči koga drugega!" Jezni glas se je izgubil za oglom.
"Vidiš, povsod je slabo," je rekel Tone Petru, ko sta se razšla. Tone je stopal dalje proti plavžu, Peter je šel v tovarno.
Tovarna je bila hladna, zaspana, čeprav so gibali nešteti stroji, vrtela se kolesa, živižga-le transmisije in so neprestano hodili po obratih ljudje. Luči so žarko mežikale izpod železnih prečnikov, osvetljevale so umazane stene, črne delavce, kupe železja, blesteče se stroje. Čez poldrugo uro šele se je jelo svetlikati in ob osmih je nastal žalosten zimski dan, brezupen, kakor bi ne imelo več sonce posijali.
Potem so v nekem oddelku zamigljale pod stropom luči, ugasnile, se pet užgale, nato pa čisto ugasnile. Stroji so naredili še nekaj obratov, nato so trans-misijski jermeni zaškripali, se počasi obračali, poleteli še nekaj krati okoli in se z značilnim glasom ustavili. Obrat je stal.
"Kaj je? Kaj se je zgodilo?" so se oglasili klici.
"Električnega toka ni."
"Kako to? Kaj je za vraga vendar?"
Mojstri so tekli po obratu, mirili ljudi in sami hiteli ven, da bi zvedeli, zakaj so stroji obstali. V oddelku je nastala tišina, ki je zvenela v ušesih. Tu je moralo brneti, moral je biti tolikšen trušč, da so delavci glasno kričali drug na drugega. Takega trušča niso slišali pa so nenadno tišino, ki je nastala sredi delovnega dne. Delavci so postajali pri strojih, si prižigali cigarete in gledali. Kakor vselej, kadar je bilo kaj narobe, se je pokazal tovarniški inženir Kobe. Šel je po obratu vzdolž strojev, skrbno oblečen in z natanko zlikanimi hlačami. V roki je nesel notes in svinčnik. Mršil je košate sive obrvi, stresal z železno sivo, gosto grivo, pogledal tu, pogledal tam, povprašal nekaj in spet odšel.
"Kaj je vprašal ?" so hoteli vedeti ostali, ki so stali predaleč stran, da bi razumeli.
"I, kaj? Nič, pravzaprav.
Seveda, to so bila tista brezpomembna Kobetova vprašanja, ki so nekaj pomenila samo zanj, ali pa niti ne.
Potem je zazvonil telefon; mojstra so nekaj spraševali. Čez četrt ure so prišli štirje monterji v svetlomodrih, zamašče-nih oblekah in z orodjem. Z njimi je bil Kobe, poleg njega je ;jel mlad tehnik. Začeli so ogledovati in so kmalu našli napako. Neki generator ali kaj je vrag vzel!	,
Delavce so razposlali na delo drugam, ker ni bilo upati, da bo obrat delal, dokler ne bodo namestili novega generatorja. Toda še preden so zapustili obrat, se je na tleh znašlo mnogo ozkih lističev. Nihče ni vedel, odkod so prišli. Bilo je, kot bi jih zimski veter prignal odnekod in jih pihnil skozi zaprta okna. Delavci so jih gledali, pa jih niso upali začeti pobirati. Prvi so jih
pobrali monterji. Pravzaprav, pobral je samo eden, prebral, se namuznil in dal listek tovarišem. Potem se je sklonil Kobe in tudi pobral listek. V tem so segle 'po listkih roke delavcev. Bili so ozki, podolgovati listki najbrž samo pretisi pisalnega stroja, in nanjih je stalo:
— Sabotaža ruši okupatorjevo moč! Tovariši, sabotirajte!
Kobe je listek zmečkal v roki, ga že hotel zavreči, potem pa se je premislil, ga skrbno poravnal in vtaknil v žep. Nobene besede ni rekel, samo zlobno je pogledal po ljudeh, šel z zelenkastimi očmi od delavca do delavca in se pomudil ra vsakem posebej, kot bi hotel z obrazov razbrati, kdo je to prinesel.
Potem so delavci odšli iz obrata. Odkazali so jim delo na dvorišču.
Star delavec se je počehljal po glavi in zagodrnjal:
"Po dvajsetih letih me pošiljajo na dvorišče, prekladat staro ropotijo!"
"Na dvorišče, kakor neizkušene novince," se mu je pridružil drugi.
"Najslabše je plačano delo na dvorišču."
"Kje pa je danes dobro plačano? Komaj živiš . . . Kako pa tisti, ki imajo družine?"
"Izmerili so nam vampe in natanko vedo, koliko gramov margarine boš požrl, da boš še toliko pri moči, da jim boš mogel delati."
"Eh, fantje, nekoč so bili vendar drugačni časi tudi na Jesenicah!"
"Zmeraj so bili žaltavi, tako pa še nikoli, kot zdaj."
"In temu pravijo Nemci socializem."
Nekaj mlajših se je zasmeja-
lo.
Tisti stari delavec, ki je delal dvajset let v obratu, je jezno
pogledal po mladih. "Jaz bi pa rad vedel, zakaj ni miru niti v tovarni, človek je že vseh teh norosti sit! Kaj pa je zdaj bolje, ko so uničili generator? In komu so pomagali tisti listki, ki so ležali po tleh ? človek niti mirno ne more več delati! S tem, da so nas poslali na dvorišče, še ni vsega konec! Preiskovali bodo, vse nas sumničijo in človek lahko zaradi takih norcev pade v nesrečo!"
"Tebe ne bodo sumničili," je hitro rekel nekdo.
"Koga? Mene sumničili? Mir hočem v tovarni, mir in red!"
Nekaj delavcev, ogrn jenih čez pleča z vrečami, je nakladalo staro železje. Sneg je padal vedno gosteje, v velikih kosmih. Delavci so gledali izpod globoko potlačenih kap nekam jezno, zlo-voljno.
"Le bližje pridite!" je zakli-cal eden od njih prišlecem.
"Kakšen sneg! Kakor bi se mačke trgale!"
"Premočiš se do kože, pa ti nihče ne da obleke, ne obutve. Vse je samo za vojsko."
"Če pa zboliš, ti blagajna sko-ro nič ne izplača."
"Čemu jo le plačujemo, blagajno?"
Jezni so se lotili dela, ki jim je šlo počasi od rok. Nekateri so si na roke nataknili usnjene krpe, da so lažje prijemali težke in Airzle kose železja. Drugi so si ranili r6ke do krvi in privajeni delavci so se jim smejali. Nekdo je jel vleči tračnico. Ni je zmogel sam, dva sta mu priskočila na pomoč.
(Dalje prihodnjič)
TELEVISION & RADIO REPAIR
Anthony Debeljak
IV 1-5437
4-8 p. m.
BREZPLAČNE LISTKE
ZA NAGRADE
OS NA RAZPOLAGO ODJEMALCEM VSEH TREH TRGOVIN
SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE
OD PONEDELJKA (DANES) NAPREJ
PIKNIK
se vrši v
NEDELJO, 10. JUNIJA
na prostorih
Ameriško-jugoslovanskega centra na Recher Ave.
SEZITE PO LISTKIH
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
^	Pokličite:
ENdicott 1-0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St - HEnderson 1-2730
Chicago, 111.
IN COURT CONTEST
PETER ROSTAN
PAINTER - DECORATOR
Barvam hiše po zmerni ceni. Delo jamčeno. — Unijslco delo. 449 E. 158 S!.. KE 1-0620
, State Supreme Court Justice [Walter V. Schaefer, Democratic candidate for the 9-year court term in the June 4 election. Schaefer, who now represents the 7th Judicial District on the high court by appointment of Governor Stevenson, is a former Northwestern University law professor and practicing attorney and headed Illinois' "little Hoover commission" to streamline state government.
BUSINESS OPPORTUNITY
GOOD BUY—Cleaning and Tailoring Shop. Well established trade. 2 big rooms in rear. 5 year lease. Must be tailor. Must see to appreciate. Best offer.
5329 W. North Ave., MErrimac 7-9144
GOOD OPPORTUNITY to buy Meat Market. All modern equipment. 10 years established. Good trade. Selling, leaving town. Best offer.—1703 W. 79th St.
Call RAdcliff 3-4806
DOMESTIC COUPLE
COMPETENT Couple—Thoroughly experienced. Cooking, housekeeping, serving. Some driving. Newly decorated home. Private quarters. Modern equipment. Assist with care of 2 children. Must have references.
Call collect—Glencoe 1921
HELP WANTED—Domestic
COMPETENT Young Woman — General housework. Must like children. Assist with care of children, 3 and 9. Good home. Beverly residence. Private room. References.
CEdarcrest 3-1409
COMPETENT Woman — General housework and cooking. Must like children. All electrical equipment including dishwater. Own room. $40 a week. References required.
REliance 5-2215
HOUSEKEEPER — 2 room hotel apartment. Vicinity 53rd and Dorchester. Semi-invalid adult. Stay. $35. Interviews this week at Sam Golden.
2130 N. Sawyer
COMPETENT 2nd M^id for adult family. Good , home. Private room. Good salary.
Glencoe 321 Collect
COMPETENT Woman for Protestant Convalescent Home. Cooking 1 day a week. Cleaning washing and ironing. Hours 9-6. Stay or go.
EDgewater 4-9083
COMPETENT Woman — Assume full charge of south suburban home. No heavy l^tindry. Will consider couple.
Palos Park 508 R, collect or write Mrs. Richard, Box 52, Palos Park, 111.
GENERAL HOUSEWORK — A good home for some one who loves children.'
Rogers Park 4-1175
COMPETENT General Maid—Good cook. Assist with care of baby. Good homo. Private room.
Lake Forest 3132
FOR —
CHICAGO
and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO. ILL. DEarborn 2-3179
HELP WANTED—Domestic
COMPETENT Woman for general housework, cooking, some ironing. Must like children and assume assistant care of babies. Lovely home you can become a part of if you are inteersted.
Highland Park 2-5460
WANTED TO RENT
EVICTED! — Mom and Dad, 2 kids, desperately need 3-6 room unfurnished apartment. NW. Moderate rental.
PEnsacola 6-4026
RESPONSIBLE Parents (both Vets) husband employed, small son, urgently need 4-6 room unfur-. nished apartment. North. Moderate rental.
Rogers Park 1-1017
RESPONSIBLE Business Magazine Editor and employed Wife urgent need 2VŽ-5 room apartment. Prefer unfurnished. Any good lO" cation South. Prefer South Shore or Hyde Park. Moderate rental-HArrlson 7-2146, Mr. Nelson
RESPONSIBLE Couple, 2 year old girl, urgently need 2 bedroom unfurnished apartment. North or Northwest. Moderate rental.
WAlbrook 5-6192
WANT TO RENT OR
WANT TO RENT FARM — Larg® or small. Vicinity South suburb-With option to buy.
ENglewood 4-80^®
FEMALE HELP WANTED
CAR HOPS
Must be neat and attractive 18 - 30.
Earn up to "$75.00 and $100.0" per week.
— APPLY AT —
Richard's Drive
141 GREEN BAY RD-
Wilmelte____-
HELP WANTED—MALE
laborers
STRONG MEN NEEDED IMMEDIATELY Top Wages — Unusual ray Steady Work — 5 Day wce»-All Year Round Apply
MEYER COAL & MATERIAL CO.
1155 LEE ST.
DESPLAINS, ILL. NEwcastle 1-4033 ^
ASK FOR DEPT. "S'
AUTO MECHANIC
TOP DOLLAR — TOP MAN Some experience necessai^ To work on new cars. Overtime.
(Displaced Persons acceptea Knowledge of English essen
SWARTHOUT CHEVROLET, INC.
1820 INDIANAPOLIS BhW-
RAY SOHL -g400 Whiting, Ind, SO. Chicago ^
FEMALE HELP WANTED
waitresses for the new coffee shop
DAY AND DINNER SHIFT GOOD WORKING CONDITIONS UNION SCALE
HOTEL SHERMAN Personnel Office — Room 236
mmmfwmmwwwwMwm	............