GDK: 148.2:907.13 Ohranjanje in obnavljanje raznolikosti živalskih habitatov na primeru ptic The Conserving and Restoring of the Variety of Animal Habitats on the Example of Birds Mirko PERUŠEK' Izvleček Pe ruše k, M.: Ohranjanje in obnavljanje razno- likosti živalskih habitatov na primeru ptic. Goz- darski vestnik št. 5-6/1996. V slovenščini, cit.lit. 7. Prispevek na splošno obravnava habitate ptic v različnih ekosistemih, njihovo ogroženost in pomen njihovega ohranjanja. Različne dejavnosti, ki imajo neposreden stik z okoljem, lahko z upoštevanjem ter z minimalnimi ukrepi veliko storijo za izboljšanje pestrosti mikrohabitatov ptic. Ob tem je pomembno poznati zahteve ptic v prostoru in njihovo po- javljanje. Ključne besede: divje živali, ptice 1 UVOD INTRODUCTION Z začetkom živinoreje in poljedelstva je začel človek izraziteje posegati v prostor. Nastali so novi kulturni ekosistemi pašnika, travnika, njive in urbane krajine, pretežno na račun zmanjšanja površine gozda. Nekatere populacije organizmov, ki so v prakrajini živele v ostenjih, na gozdnih robovih in jasah, so se prilagodile antro- pogenim ekosistemom. Gozd je še vedno osnovna matica naše krajine in se pojavlja v delcih povsod, od koder je bil izkrčen. Na celotni prostor se je izraziteje posegala v tem stoletju, ko se je začelo redno upo- rabljati stroje. V naselja je prišel hrup, vibracije in novi načini gradenj, na travnike, njive in pašnike težka mehanizacija z agrokemijo, mokrišča so hidromeliolirali, reke regulirali in gozdove prerahljali ter prepredli s prometnicami. Spremembe se · M. P., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Kočevje, Rožna ul. 39, 1330 Ko- čevje, SLO Synopsis Perušek, M.: Conserving and Restoring the Va- riety of Ani mal Habitats on the Example of Birds. Gozdarski vestnik No. 5-6/1996. ln Slovene, lit. quot. 7. The article gives a general presentation of bird habitats in different ecosystems, the ir endanger- ment and points to the significance to conserve them. Various activities which are in close contact with the environment can much contribute to im- prave the variety of bird microhabitats by taking into consideration the former, with only few meas- ures necessary to be performed. Thereby, one must be acquainted with the de mand s of birds in the environment and their occurrence. Key words: wildlife, birds dogajajo prehitro in mnoge vrste se temu ne morejo prilagoditi. V ekosistemih so raznoliki biotopi raz- pršeni V prostoru. Posamezne vrste imajo v njih svoj habitat, od katerega so odvisne v času reprodukcije, prehranjevanja, pre- zimovanja ali selitve. Človek vedno bolj spreminja gostoto in razporeditev biotopov. Prilagodljive populacije so se deloma ali v celoti prilagodile spremenjenim razmeram. Z upoštevanjem zahtev vrst po redkejših habitatih lahko ohranimo in povečamo biotsko pestrost in ravnovesje v prehra- njevalnih verigah. Pri načrtovanju in izkoriščanju posa- meznih ekosistemov pogosto prezremo in mnogokrat nevede negativno vplivamo na habitate redkih ter ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter drugih organizmov. Upo- števanje le-teh pa bi naj bilo vodilo za posege raznih dejavnosti v prostoru. S tem bi ohranili redke biotope, ki zaradi nas izginjajo iz okolja, ter obnovili habitate ogroženih vrst. V tekstu je poudarek na habitatih po- sameznih vrst ptic, ki so lahko hkrati biotop GozdV 54, 1996 307 Ohranjanje in obnavljanje raznolikosti živalskih habilatov na primeru ptic mnogi11 organizmov. Ptice so eden boljših bioindikatorjev stanja okolja, ker naseljujejo različne habitate, so relativno lahko prepo- znavne in zato primerne za preverjanje raznovrstnosti habitatov. 2 POSEBNI HABITATI V NAJPOGO- STEJŠIH EKOSISTEMIH TER NJIHOVA OGROŽENOST 2 SPECIAL HABITATS IN THE MOST FRE- OUENT ECOSYSTEMS AND THEIR ENDAN- GERMENT 2.1 Visokogorski ekosistemi 2.1 Mountainous ecosystems Alpske trate z gorskimi ostenji in melišči so najvišje ležeči predeli. Ranljivost teh ekosistemov in s tem vrst, ki tam živijo, je zelo velika. Negativne vplive vnaša turizem - visokogorska smučišča, plezanje v ste~ nah ter množično planinstvo. V stenah si na primernih policah naredijo gnezdo redke ujede in sove, skalne lastovke, planinski hudourniki idr. Na gozdni meji so rastišča ruševca. 2.2 Gozd 2.2 Forest Slovenija leži na prehodu pestrih kli- matskih vplivov z raznolikim reliefom in talnimi podlagami ter z različno prepust- nostjo za vodo. Raznolikim razmeram sledijo različne združbe organizmov. Z gospodarjenjem v gozdovih posegamo v habitate nekaterih ožje specializiranih vrst. Med redkejšimi in ranljivejšimi habitati v gozdu so: odmrla drevesa, živa drevesa z dupli, vodne kotanje, izviri, potoki, stene, udarne jame, kraške jame, votline, gozdne jase, gozdni robovi, specifični habitati (rastišča, stanišča, zimovališča ipd.) ter tudi nekateri habitati antropogenega na- stanka (npr. stavbe, mostovi, kamnolomi). Gozd je osnovni in prevladujoči avtohtoni ekosistem v naši gozdnati krajini. Podobni habitati so tudi v agrarni in urbani krajinf. Z gospodarjenjem v gozdovih vplivamo na drevesne sestavo ter na precej manjši delež odmrlega drevja in še živih dreves z dupli. Najbolj primanjkuje odmrlih dreves 308 GozdV 54, 1996 primarnim duplarjem - detlom in žolnam, zato tudi sove, golobi duplarji in drugi večji sekundarni duplarji v gospodarskih goz- dovih najtežje najdejo ustrezno duplo. Koconogi čuk na primer v sili gnezdi v škorčnicah po sadovnjakih v bližini hiš. Razen dupla ne sprejme drugega gnez- dilnega habitata, v nasprotju s kozačo, ki gnezdi tudi v gnezdih kraguljev, skobcev in krokarjev. Poseben problem so gozdovi v nižinah in obvodni gozdovi. V njih je malo starega drevja, odmrlih in živih dreves z dupli. To so večinoma drobnoposestniški gozdovi, ki jih lastniki gospodarsko najbolj izko- riščajo. Delo v gozdu, izletniki, kolesarji, gobarji in drugi obiskovalci gozdov vznemirjajo ptice v času gnezdenja, ko so le te najbolj občutljive. 2.3 Vodni ekosistemi 2.3 Water ecosystems Tekoče in stoječe sladke vode ter morje so biotopi mnogih redkih in ogroženih vrst. Vodne ekosisteme človek zelo obremenjuw je s posegi kot so: hidroregulacije vodo- tokov, odvzemanja vode, zajezitve, stalne polucije s fekalnimi in industrijskimi od- plakami, močna spiranja kemikalij s kme- tijskih površin, vlaganja neavtohton ih rib in drugih organizmov. Vse to je močno okrnilo vrstno sestavo organizmov ter krajinsko podobo. Naravne struge imajo razvito rečno dinamiko, z različno globino struge, zavoji, prodišči, otoki, glinenimi stenami, mrtvimi rečnimi rokavi ter pestro obrečno drevnino. Največja vrstna pestrost ptic je ob vodah. Ob popisu ptic ob reki Dravi so ornitologi opazili 164 vrst, od teh 90 vrst ptic gnezdilk (BRAČKO 1995). Stoječe vode so jezera, ribniki, graw moznice, glinokopi, mrtvi rečni rokavi ipd. Na njih so kot poseben habitat za ptice pomembni otoki za gnezdenje čiger in galebov. Mrtve rečne rokave se pogosto zasipava, druge vodne površine pa so poligon za ribolov in stihijski turizem. Ob obali so pomembne večje stene, plitvi obrežni pas, posamezna drevesa, obalno rastje (trstje, grmovje) ter mir v času gnezdenja. Ohranjanje in obnavljanje raznolikosti živalskih habitatov na primeru ptic 2.4 Mokrišča 2.4 Wetland Podobno kot na vodne ekosisteme tudi na mokrišča močno negativno vpliva člo­ vek (hidromelioracije). Mokri travniki, trstič­ ja, idr. so specifični biotopi z značilno sestavo organizmov. Pomemben je nivo podtalnice, od njega je odvisna vrsta vegetacije in ptic. Na rahlih vzpetinah so ugodne razmere za talne gnezdilke, druge vrste imajo gnezdo spletena na trstju. Na vlažnih travnikih je pomembna pozna koš- nja, da ptice in druge živali speljejo mladiče (npr. kosec, veliki strnad, repaljščica). Najbolj jih ogroža spreminjanje nivoja vode s hidromelioracijami ter intenziviranje kme- tijstva (zgodnja košnja, silažna koruza). 2.5 Agrarni ekosistemi 2.5 Agricultural ecosystems Travniki, njive in sadovnjaki so pri nas nastali na površinah, kjer je prej rasel gozd. Med posebne biotope uvrščamo vse ele- mente pojavljanja naravne gozdne vege- tacije od posameznih dreves na poljih, omejkov, živih mej do skupin dreves in gozdnih ostankov. Na travnatih in njivskih površinah služijo pticam za preže osamljena drevesa, mejni koli, telefonski drogovi in žice. Omejki, skupine drevja in grmovja nudijo zaščito številnim pticam in poljski divjadi. Služijo jim za gnezdenje, kritje, prežo in za prehod. V starih visokodebelnih sadovnjakih so v drevesih dupla za številne ptice. Razmere so podobne kot v presvetljenem redkejšem listnatem gozdu. V njih se zadržuje 50 in več različnih vrst ptic, od teh jih polovica tu tudi gnezdi (BRANDNER 1989). Vsak sadovnjak popestrijo žive meje. Na po- deželju izginjajo posamezne vrste ptic zaradi intenziviranja kmetijstva (sadjar- stva). Z naših polj, travnikov in iz starih sadovnjakov izginjajo do nedavnega precej pogoste vrste, npr.: poljski škrjanci, pre- pelice, divje grlice, čuki, smrdokavre, vije- glavke. 2.6 Naselja z infrastrukturo 2.6 Residential areas with infrastructure Mnogo vrst se je prilagodile življenju v bližini človeških bivališč, kjer gnezdijo na stavbah in drugih objektih. Prehranjujejo se na površinah okoli naselij ali v naseljih samih. Gnezdilna niša je lahko dimnik, špranja v steni, na strehi pod sleme- njakom, na tramu, v hlevu na polici pod stropom, v izpostavljenih cerkvenih zve- nikih. Nekatere vrste gnezdijo na drevju in grmovju okoli stavb ter v visokodebelnih vaških sadovnjakih. Največja in najbolj znana gnezdilka v naseljih je bela štorklja, potem so še domača grlica, mestna in kmečka lastovka, črni hudournik, šmarnica, poljski in domači vrabec idr. Med po- deželskim ter mestnim urbanim okoljem je razlika v vrstni sestavi in gostoti ptic. Na življenje v mestih se prilagaja vedno več vrst, npr. golobi duplarji, navadne po- stavke. Pri obnovi cerkev in drugih stavb zapirajo vse odprtine, tako da je pticam onemogočen dostop in s tem gnezdenje. Ob smetiščih se poleg stalnih sprem- ljevalcev - malih sesalcev - pojavljajo njihovi plenilci - ujede in sove ter vrani, galebi in druge vrste, ki se prehranjujejo z odpadki. 3 NAČIN OHRANJANJA IN OBNAVLJA- NJA HABITATOV 3 APPROACHES AS TO THE CONSERVING AND RESTORING OF HABITATS Glavno vodilo pri vseh posegih v prostor mora biti dober načrt, ki izkazuje znanje o zahtevah vsaj ključnih (ogroženih) vrst po primernih habitat ih (WILDERMUTH 1 980). Ob posegih v najbolj ogrožene ekosisteme je nujno timsko delo različnih strokov- njakov. Pomembna je razporeditev, kva- liteta in gostota habitatov v prostoru. Pri posegih v prostor moramo ohranjati red- kejše habitate, jih pasivno obnavljati (zadrževati odmrla drevesa) ali hote prav za določene vrste (npr. gnezdnice za sove, ob rekah vzpostaviti stene za breguljke, na jezerih umetne otoke). 3.1 Gozdarstvo 3.1 Forestry V preteklosti se je gozdarstvo zgledoval o po kmetijstvu in zakonu o maksimalni GozdV 54, 1996 309 Ohranjanje in obnavljanje raznolikosti živalskih habitatov na primeru ptic zemljiški renti. V gozdu ni bilo prostora za odmrla in votla drevesa. K sreči je gozd zaradi številnih dreves manj pregleden, tudi zaradi težko dostopnih terenov. Tu in tam so se ohranili in še nastajajo t. i. posebni habitati - večja dupla, kjer gnezdijo redke vrste ptic. Zdaj je tudi v novem Zakonu o gozdovih v 36. členu zapisano ohranjanje habitatov avtohtonih vrst (U. l. RS, junij 1993). Gozdarstvo ima bogato tradicijo pri na- črtovanju. Začne se pri strateškem ob- močnem načrtu, nadaljuje pri načrtu go- spodarske enote in konča pri detaljnem gozdnogojitvenem načrtovanju. Revizija poteka vsakih deset let. S tem ažurno sledimo dogajanjem in vpletamo v načrte nova spoznanja in usmeritve. Pri načrtu gospodarske enote izločimo "ekocelice" - posebne predele z brlogi in področja ra- stišč divjega petelina, in tudi kako drugače pomembne lokacije. V detaljnem načrtu dokončno določimo stanje, cilje in ukrepe za načrtovalne in negovalne enote, v katerih so tudi posebni habitati. Načrto­ valna ali pogosteje negovalna enota je lahko izločena zaradi poudarjenosti po- sebnega habitata (npr. stene, potoka, gnezdišča, brloga). Zelo pomembna je pregledna karta v merilu 1 : 5000, kjer so označene načrtovalne in negovalne enote ter posebni habitati. Izvajalci morajo pri gradnji prometnic v gozdu, sečnji in spra- vilu upoštevati usmeritve iz načrta. V Sloveniji je ca. 40 vrst ptic deloma ali povsem odvisnih od dupel v času gnez- denja. Od teh je ena četrtina primarnih duplarjev, ki sami iztešejo du pla, preostale tri četrtine pa so sekundarni duplarji in gnezdijo v že narejenih duplih. Drevesa z dupli in odrnrla drevesa so sestavni del gospodarskega gozda. Povsod po goz- dovih moramo puščati vsaj minimalno število različno debelih sušic in še živa drevesa z dupli (PERUŠEK 1993). Pri lastnikih gozdov in tudi pri nekaterih goz- darjih je potrebno doseči, da se bodo ti habitati ohranjali in obnavljali. V gospo- darskih gozdovih primanjkuje debelejših odrnrlih dreves in večjih dupel, zato je na rdečem seznamu naših gnezdilk tudi šest vrst detlov ter vse naše žalne, poleg večjih sekundarnih duplarjev (BRAČKO 1994). Za 310 GozdV 54, 1996 redke in ogrožene sekundarne duplarje je z vidika ohranjanja in proučevanja vrst umestno nameščanje gnezdnic, in sicer do takrat, dokler v gozdovih ni dovolj ustreznih naravnih dupel. 3.2 Kmetijstvo 3.2 Agriculture Celovito in usklajeno delovanje različnih interesov vodi kmetijsko stroko k nujnosti načrtovanih ukrepov in k sodelovanju z drugirni strokami. Zelo očitno je to pri kritičnih posegih v prostor ob izsuševanju, obnavljanju kanalov in hidromelioracijah ter regulacijah vodnih strug. Za zaključene predele posameznih potokov in rek je nujno predvideti intenzivnost rabe ter do- ločiti "ekocelice" - dele krajine prepustiti naravnemu razvoju. Potek obnavljanja kanalov naj bo postopen. Drevesa in grmovje na južni strani moramo ohraniti. Kanali morajo biti plitvejši, da se talnica preveč ne zniža. Na travnikih in njivah ohranjajrno drevesa ter jih dosadirno tarn, kjer je več praznih površin. Preden posa- dimo drevesa ali preden ta zrastejo, name- stimo na meje T kole, kjer bodo preže za ujede in sove. Krajina naj bo prepredena z omejki, živimi mejami, protivetrnimi pasovi, posamičnim drevjem in gozdnimi ostanki. Pomembna je najmanjša oddaljenost rned posameznimi skupinami drevja in grmovja. Rumeni strnad v času gnezdenja leti do 150 rn od grrnovja, rjavi srakoper pa le 50 rn (WILDERMUTH 1980). Podobno je z drugirni živalskimi vrstami. Glede na te razdalje je potrebno zasadili nove pasove drevja in grmovja. Sadovnjake osnujrno na sejancih, da dobirno visokodebelna drevesa, ki so višje rasti in dosegajo daljšo življensko dobo. Na starih sadnih drevesih živi cela množica lišajev, rnahov in drugih organizmov. V drevesih duplih pa najdejo prirnerno gnez- do vijeglavke, srnrdokavre, čuki, brglezi, sinice, pogorelčki idr. Pomembno je, da sadimo naše preizkušene stare sorte na podlagah sejancev, ki jih navadno rnanj ali ne škropimo. Pri tem je zmanjšanje upo- rabe strupov - zaščitnih sredstev, eden prvih zahtev v naravi prijaznem kmetijstvu. Ohranjanje in obnavljanje raznolikosti živalskih habilatov na primeru ptic 3.3 Vodnogospodarstvo 3.3 Water management Predvideti, na katerih regurilanih vodo- tokih se bo izvedlo deregulacijo ter tako, da bomo dobili željene habitate, npr. gli- naste in peščene stene, kjer bodo lahko gnezdili vodomci, breguljke, idr. Preprečiti moramo zasipavanje rečnih mrtvic in seč~ njo drevja ob njih. Pustimo posamična drevesa, ki padejo v strugo, da povečajo rečno dinamiko. Ohranjati moramo grmov- no in drevesne zarast ob rekah in stoječih vodah. Nujno je vzpostaviti rečno dinamiko vsaj na nekaterih vodotokih, oziroma na odsekih rek. Za umetnimi akumulacijami se ustvarjajo jezerske razmere. Na to so prilagojene številne vodne vrste ptic. Najbolj jih pri- zadene nihanje nivoja vode v gnezdit- venem obdobju. Obala jezer naj ostane čimbolj naravna, ob njih pa pustimo osam- ljena in suha drevesa ter še posebno drevesa z dupli, v katerih gnezdijo tudi nekatere vrste rac. Na jezerih lahko zgradimo plavajoča otoke za galebe in čigre, posebno je to pomembno tam, kjer nivo vode niha. Gladki betonski mostovi so zamenjali lesene, kjer so bile ugodne razmere na tramih za gnezdenje povodnih kosov. Gradnja mostov s primernimi vgrajenimi policami je ena možnost, poleg nameš- čanja gnezdnic. 3.4 Urbano okolje z infrastrukturo 3.4 Urban environment with infrastructure V urbanih ekosistemih je veliko število ene vrste, kot so to golobi, kavke ali domači vrabci, kar je značilno za neuravno- vešene ekosisteme. Ujede in sove se prilagajajo mestnemu okolju, vendar jim pogosto primanjkuje ustreznih gnezdilnih niš. Potrebe po gnezdilnih habitatih raz- ličnih vrst ptic bi morale biti upoštevane v gradbenih projektih. Parki z ribniki, plo- donosna drevje in grmovje ter vsi drugi deli gozdne vegetacije popestrijo ponudbo habitatov in hrane. Na podeželju v krajih, kjer so razširjene bele štorklje, nameščamo gnezdilne police na strehah ali na dimnikih. Pod slemenjaki mora biti dovolj prostora za gnezdenje belih pastiric. V gospodarskih poslopjih pa v višjih delih špranje v zidu za šmarnico. V trti ob hiši najdejo gnezdišče liščki, grilčki, sivi muharji idr. V kmečkih poslopjih - hlevih so zasedene gnezdilne police za kmečke lastovka porok za manjše število nadležnih muh. Gnezdnice za ptice dupla- rice naj bodo v naseljih sestavni del naše kulture. Telefonski in električni drogovi služijo pticam za preže in za gnezdenje. V gnez- diščih bele štorklje bi tej vrsti prišle v poštev gnezdil ne police, nameščene na vrhu dro~ ga. Vsak telefonski drog naj bi bil primeren za usedanje ptic na vrhu. Na osamljenih cerkvah, skednjih, ruše- vinah in zidanih elektro razdelilnih postajah gnezdijo sove, postavke, pastirica idr. vrste. Pri obnovi le-teh se ponavadi zaprejo vse špranje. Če pa bi upoštevali ptice, bi namestili gnezdnice oziroma prilagodili gradnjo teh objektov tudi pticam. 3.5 Lovstvo in ribištvo 3.5 Hunting and fishing Seznam !ovnih vrst v zdaj veljavnem lovskem zakonu in v zakonskih osnutkih je najdaljši pri pticah. Navadno so to večje vrste, ki jih lovijo za prehrano ter včasih t. i. "škodljive" ujede, sove in vrani. Večina teh vrst spada med najbolj ogrožene, zaradi hitrega zmanjševanja številčnosti populacij (BRELIH, GREGORI 1980). Vzroki so v spreminjanju okolja, kot so onesnaževanja z insekticidi v kmetijstvu, uničevanje mokrišč ipd. "Škodljive ptice roparice" se je zdesetkale, če ne celo iztrebilo, kot je to primer za nekdanjega gnezdilca pri nas - beloglavega jastreba. V zimskem obdobju se na mrhoviščih pojavljajo planinski orli in druge ujede. Namenska mrhovišča za ujede naj bi bila v predelih, kjer se ujede pogosteje pojavljajo na sedanjih mrhoviščih. Mrhovišče za ujede mora imeti ugodno termiko za vzle~ tanje (pobočje gore). Dela v lovišču naj obsegajo tudi varo- vanje in obnavljanje redkih in ogroženih habitatov, npr. ohranjanje in vzdrževanje kaluž, nameščanje gnezdnic, nadzor nad GozdV 54, 1996 311 Ohranjanje in obnavljanje raznollkosti živalskih habitatov na primeru ptic zadrževanjem ljudi in domačih živali v teh predelih. Na lovskih objektih postaviti tudi gnezdnice za ptice duplarice. Preže so pogosto na gozdnem robu, kjer se pojavlja veliko vrst. Na preži bi pod sedežem ali pod streho lahko priredili gnezdnice za sove, postavke in druge vrste za eno ali več različnih vrst na eni preži. Preža naj bo iz naravnih materialov (lesa) ter lično izdelana, da ne kazi okolice. Krmišča, selnice, preže in druge objekte ne smemo postavljati v bližino gnezdišč redkih vrst in posebnih habitatov. Prehrana pegaste in lesne sove je skoraj izključno vezana na male sesalce, npr. voluharice, rovke, miši (TOME 1992). Sovam primanjkuje gnezdilnih habitatov, zato se je povečalo število kanj, ki se poleg malih sesalcev prehranjujejo v manjši meri tudi s poljsko divjadjo. Z ohranjanjem votlih dreves in z nameščanjem gnezdnic za sove bi povečali številčnost sov in hkrati spremenili (poslabšali) razmere za kanje. Pri ribolovu bi morali v gnezditvenem oqdobju upoštevati predele, kjer vodni in obvodni ptiči gnezdijo. Ribiči s svojo prisot- nostjo nevede ogrožajo gnezdenje vrst na obrežju in na vodi. Skupaj z ornitologi, lovci in naravovarstveniki je potrebno izločiti predele ob vodah s posebnim varstvenim režimom, kjer bodo omejitve ribolova v času gnezdenja. Obrežno vegetacijo mora- mo pustiti ob vseh naravnih vodnih eko- sistemih in ob raznih bajerjih, opuščenih glinokopih, gramoznicah, ribnikih ipd. 3.6 Turizem in alpinizem 3.6 Tourism and mountaineering Turizem je tesno povezan z naravo, zato mora imeti do nje primeren odnos, kar pri osveščenih gostih mnogo pomeni. Ob turističnih objektih in na njih je umestno nameščati gnezdnice, gnezdilne police ipd. Obisk posameznih lokacij moramo prila- goditi tudi zahtevam rastlinskih in živalskih vrst - krajevno in časovno. Obiskovalci so najbolj moteči v času gnezdenja. Posebnim biotopom in habitatom redkih in ogroženih vrst moramo turistični obisk oddaljiti ozi- roma ga organizirati pod posebnim stro- kovnim vodstvom. 312 Gozd V 54, 1996 Vsak plezalec naj bo obziren do stano- valcev sten in naj ne pleza tam, kjer so gnezdišča ptic. V plezalnih stenah je po- trebno določiti plezalne smeri ter tudi časovno določiti te dejavnosti v gnezdil- venem obdobju. Pri nas je znan konflikt med pticami in plezalci na Kraškem robu, npr. v Osapskih stenah. Sokol selec in velika uharica sta bila tista, ki sta potegnila krajši konec. 3.7 Druge vladne in nevladne naravovarstvene organizacije 3.7 Other governmental and nongovernmental organizations V Sloveniji so številna društva, ki imajo v svojem programu varovanje okolja. Eno takih društev je tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Z nasveti in sodelovanjem z različnimi institucijami je društvo ohranilo veliko redkih habitatov ptic, npr. gnezdišča breguljk, čebelarjev. Sodeluje pri zavarovanju pomembnih orni- tološko pomembnih krajev, npr. Sečo­ veljske soline, Cerkniško jezero, Ljub- ljansko barje, reka Drava, Skocjanski za- tok. Društvo je zbralo podatke za gnez- ditveni in zimski ornitološki atlas, izdelalo rdeči seznam gnezdilk Slovenije, dela se seznam ornitološko pomembnih krajev, idr. O devastacijah pomembnih lokalitet ob- vešča javnost. Preprečuje številne nega- tivne posege v naravovarstveno pomemb- nih področjih. Izobražuje člane društva, javnost ter šolsko mladino prek razisko- valnih taborov in nalog, društvenega glasila Acrocephalus, organizira predavanja, or- nitološke izlete po Sloveniji ipd. Vladne institucije, kot so Zavod za var- stvo narave, Zavod za gozdove idr. sode- lujejo z drugimi ustanovami in društvi ter zbirajo in pripravljajo strokovne podlage za varstvo ogroženih vrst ter biotopov. 4 ZAKLJUČEK 4 CONCLUSION Predstavljeni so le nekateri ekosistemi in v njih bolj občutljivi habitati za ptice. Pri tem je ključnega pomena mesto gnezdenja Ohranjanje in obnavljanje raznolikosti živalskih habitatov na primeru ptic in prehranjevanja posamezne vrste ali populacije, ki so tem mestom prilagojene. Človek spreminja naravno krajino v kul- turno, sledovi prakrajine so v glavnem le v nedostopnih predelih ter tam, kjer ni mož- nosti za gospodarsko izkoriščanje površin. Ob posegih v naravo so številne vrste postale maloštevilne in ogrožene ravno zaradi izginjanja habitatov. Pojavlja se načelno vprašanje, ali sploh pomagati tem vrstam ali jih prepustiti naravnemu razvoju, da se prilagodijo novonastalim razmeram. Od 364 vrst pri nas opazovanih ptic jih gnezdi 219, od teh je na rdečem seznamu 130 vrst (BRAČKO 1 994). Rdeči seznami ogroženih in izumrlih vrst so in bodo vse daljši, če bo šel trend razvoja isto pot. Vedno bolj se zavedamo, da ohranitev biotske pestrosti ni le etičen problem, temveč tudi vprašanje obstoja človeka. Odnos do okolja in organizmov pa ni v domeni gozdarstva, biologije, krajinarstva ter sorodnih dejavnosti, temveč posredno ali neposredno vsake stroke. Ob direktnih ali indirektnih posegih v prostor ali v populacije organizmov, moramo razmišljati najprej o redkih habitati ogroženih vrst! Ptice so lažje opazljiva živalska skupina, zato so dobra osnova za osveščanje in informiranje javnosti o pomenu in vlogi ogroženih biotopov. V naravnejših eko- sistemih ohranjamo in vzpostavljamo prvot- no stanje habitatov, v urbanih ter agrarnih ekosistemih pa si prizadevamo ptice bolje varovati in tudi postavljamo gnezdnice. Poleg pomena ohranjanja vrste je zelo pomemben vzgojni vidik - vzpostavljanje stikov z naravo. Mnoge nevladne organizacije imajo to v svojih programih. Tako naj bo tudi v lovstvu varovanje divjadi in njihovega življenskega okolja ena ključnih nalog. V javnosti se kvaliteta lovcev meri ravno z ukrepi brez strelnega orožja. Tu ne mislimo na krmlje- nje izstradane divjadi, temveč na varovanje in pomoč ogroženim vrstam oziroma njiho- vim habitatom. Člani lovskih družin so različnih poklicev, zato v svojih delovnih okoljih lahko pozitivno vplivajo na pravilen odnos do okolja. Gozdarstvo je bilo vedno močno povezano z lovstvom. Ideje sonaravnega gospodarjenja z gozdom pronicajo tudi med !ovce. Z občutnim zmanjsevanjem sadnje smreke in iztreb- ljanem trenutno gospodarsko manjvrednih sestojev se je tudi prenehalo streljati ujede in deloma zveri (npr. volka). V prihodnje bo skupna naloga varovanje naravnih habitatov avtohtonih vrst v gozdnati krajini. Javna gozdarska služba ima po novem zakonu o gozdovih nalogo usmerjanja razvoja prostoživečih divjih živali in s tem tudi njihovih habitatov v gozdu in zunaj njega. Znanje in dobro sodelovanje z lovci ter vsemi drugimi dejavnostmi v prostoru je prvi pogoj za uspešno delo. POVZETEK Z izkoriščanjem naravnih virov spreminjamo porazdelitev in število naravnih in umetnih habi- tatov. Pogosto s tem drastično zmanjšujemo pe- strost in stabilnost ekosistemov. Ptice naseljujejo zelo različne habitate in so relativno lahko prepo- znavne, zato so primerne kot skupina za pre- verjanje raznovrstnosti habitatov. z upoštevanjem habitatov posameznih vrst ptic ob posegih v pro- stor lahko ohranimo in obnovimo življenske pro- store mnogih organizmov. Gozd je pri nas prevladujoč ekosistem s šte- vilnimi posebnimi biotopi, kot so: odmrla drevesa, živa drevesa z dupli, vodne kotanje, izviri potokov, stene, udarne jame, kraške jame, votline idr. Vi- sokogorski ekosistemi z alpskimi tratami, melišči in ostenji so zelo občutljivi in ran ljivi ekosistemi. V agrarnih ekosistemih so pomembni ostanki gozdne vegetacije (npr. žive meje, protivetrni pasovi, sku- pine drevja in grmovja) ter izpostavljeni objekti, ki služijo pticam za preže. Podobno velja za mesta in vasi. Nekatere populacije so se uspešno prila- godile antropogenemu spreminjanju okolja. Posa- mezne vrste ptic se stalno ali občasno zadržujejo v človeških naseljih in na raznih funkcionalnih objektih. V mokriščih imajo v obdobju gnezdenja mnoge redke vrste svoj prehranjevalni in gnez- ditveni habitat v trstičju, na vlažnih travnikih idr. Neokrnjeni vodni ekosistemi imajo pestro ponudbo biotopov, npr.: glin ene in peščene stene, prodišča ob obali, rečne mrtvice, prodnate otoke, ob rečno drevnino. Načini ohranjanja in obnavljanja biotopov in s tem habitatov posameznih vrst morajo biti smiselni in načrtni. V našem sonaravnem gozdarstvu pri načrtovanju in izvajanju del že zdaj upoštevamo vlogo posebnih habitatov. Kmetijstvo in vodno go- spodarstvo morata zaradi intenzivnega uničevanja okolja čimprej spoznati pomen ohranjanja naravnih in obnavljanja opustošen ih ekosistemov. Pri ure- janju naselij, obnovi in gradnji objektov lahko nu- dimo pticam in drugim organizmom številne ha- bitate. Iz naravovarstvenega in vzgojnega vidika je pomembno tudi nameščanje ustreznih gnezdnic, GozdV 54,1996 313 Ohranjanje in obnavljanje raznolikosti živalskih habitatov na primeru ptic predvsem pa ohranjanje in obnavljanje naravnih dupel. Ob turističnih in drugih obiskih v naravi naj bi bil čas, številčnost in gibanje obiskovalcev v skladu z naravovarstvenimi potrebami. Lovci, orni- tologi in drugi naravovarstveniki lahko pri svojem delovanju zelo veliko prispevajo k povečanju pe- strosti habitatov in osveščanju javnosti, hkrati pa je to naloga vseh nas. LITERATURA 1. Bračko, F., A. Sovinc, B. štumberger, P. Trontelj, M. Vogrin, 1994. Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus - glasilo DOPPS, št. 67. Foto: Janez Konečnik 314 GozdV 54, 1996 2. Bračko, F., 1995. Lokalni ornitološki atlas Drave (Maribor - Ptuj) 1989 - 1992 (začasno poročilo). Acrocephalus- glasilo DOPPS, št. 68- 69-70. 3. Brandner, J., 1998. Ptičji svet senožetnih sadovnjakov. Acrocephalus- glasilo DOPPS, št. 41-42. 4. Brelih, S., J. Gregori, 1980. Redke in ogro- žene živalske vrste v Sloveniji. Pri rodoslovni mu- zej Slovenije. 5. Perušek, M., 1993. Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini. Gozd. vest. 3. 6. Tome, D., 1992. Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju. Acrocephalus- glasilo DOPPS, št. 51. 7. Wildermuth, H., 1980. Natur als Aufgabe. Schweizerischer Bund fur Naturschutz. Basel.