Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Za celo lato predplaćas 16 vid., za pol leta 8 «Id., za četrt leta i fld., na itd»»
meiec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za tele leto IS fld., sa pol leta в fld., za de trt let* 3 fld., sa jeden meiec 1 fld. V LJubljani na dom posiljen velja 1 fld. 20 kr. ve« na leto. Posamnt Številke po 7 kr.
Naročnino in ocnanila (laser a te) vsprejema upravništvo ia ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Kopitarjeve nllee It. 3.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredništvo je v Semenllklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja теак dan, isvsemii nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldnt.
&tev. llO.
V Ljubljani, v soboto 15. maja 1897.
Letnilc XXV.
t'Connell.
Strašna lakota je divjala leta 1846 na Irskem. Slavni vodja in oče irskega naroda, Daniel 0'Con-nell se je do smrti upehan trudil lajšati revo svojim rojakom. Dne 8. februvarija 1847 je z vso le sebi lastno zgovornostjo 0'Connell klical v angleškem parlamenta človekoljubje na pomoč irskemu narodu, kateremu je grozila lakota s smrtjo; 25 odstotkov prebivalstva je bilo navezano na miloščino. Klical je na pomoč, a brez vspeha. Z veliko večino je bil odklonjen njegov predlog. Prehud je bil ta udarec za plemenito srce 0'Gonnellovo, kije tako neizmerno ljubilo svoj narod. Dva dni pozneje obležal je prvo-boritelj irskega naroda. Zdravniki so svetovali pot na jug. Sel je čez Francosko v Italijo in gnalo ga je v Bim, a v Genui se je moral ustaviti. Sredi noči mu je podelil nadškoi svete zakramente in 15. maja 1847 — torej ravno pred petdeseti m i 1 e t i — je na tuji zemlji izdihnil svojo dušo najblažji in največji sin irskega naroda v tem stoletju.	v . -
Zadnja njegova želja je bila, da naj njegovo srcepočiva vRimu, njegovo telopa v irski domovini.
V tej zadnji njegovi želji je izražen tudi ves program njegovega življenja, kateremu je posvetil vse svoje izvanredne duševne moči. Emancipicion in Repeal sta bila geslo njegovega neumornega delovanja. In sicer se je za emancipacijo, to je za vsestransko politično iu versko ravnopravnost boril v prvi dobi od leta 1801 do 1829 in od 1. 1829 do 1847 za „Repeal", to je naj se ovrže državno-pravna zveza, s katero je priklenila Angleška začetkom sedanjega stoletja Irce v neizmerno duševno in gmotno škodo irskega naroda.
Komur so znane tedanje zgodovinske razmere, vi, kako težavno nalogo si je s tem odbral 0'Con-nell. Ime) je za nasprotnika mogočno angleško državo, na bvoji strani pa zatiran narod svoj, blag sicer in krepak, toda brez vsake organizacije. Kakor orjak se je lotil ogromne naloge in po mnogih naporih se mu je posrečilo, kakor pravi Bluntschli, „da je iz nič ustvaril kakor lavino naraščajočo ljudsko stranko" ter s tem organizoval svoje rojake. Kakšna je bila ta lavina ljudskega gibanja, kažejo shodi, katere je 0'Connell skliceval. Angleški listi so poročali, da se je zbralo na shodu v Mullaghmaetu pol milijona in na shodu v Tari — kakor so poročale londonske „Times" — cel milijon irskih rojakov, katerim vsem je bilo geslo: Repeal!
Angleška vlada je videla, da se ne bo mogla za dalje časa ustavljati lavini, ako ne zatlači vrelca, iz katerega se je lava vsipala. Naprtila je zato 0'Connellu velikansk proces; obtožnica je obsegala 685 tiskanih stranij in sicer proti možu, katerega hudodelstvo je bilo: neomajne katoliško prepričanje, lojalnost in zakonitost. Vkljub temu je bil seveda 0'Connell obsojen na jedno leto v ječo in na 100.000 gl. denarne kazni.
Tedaj je bil 0'Connell na vrhuncu svoje moči in slave, a se je prepričal, da so vsa zakonita sredstva za osvobojenje Irske izrabljena in sicer brez vspeha. Jedino sredstvo za Irce je še preostalo, namreč upor. Proti temu se je pa odločno uprl lojalen 0'Connell, ki je le zakonitim potom hotel izbojevati svobodo svojim rojakom.
Vse to pa bi ne bilo potrlo velikega O'Connella, ako bi se ne bili dvignili proti njemu nekateri njegovi lastni nadarjeni rojaki. 0'Connell je namreč zaupajoč svojim izrednim silam menil, da vse sam
LISTEK
Dvoboji mej poslanci.
In zdaj še ti, naš parlament 1 Prelepe so lavo-rike francoskih in mažarskih poslancev, ki s tako nepopisno spretnostjo streljajo luknje v zrak in sekajo drug drugemu praeke v kožo, tako, da je iz-diranje zoba strašno krvavo dejanje v primeri s temi dvoboji. Zelja po jednakih lavorikah vzbudila se je tudi mogočno v hrabrih prsih nekaterih avstrijskih poslancev.
Ker se ne morejo predirati z ostrimi jeziki v zbornici, skušajo doseči to zunaj zbornice z ostrimi meči. Seveda ne popolnoma in do smrti predirati. Saj so dolžni svojim volilcem ohraniti dragoceno svoje življenje, kajti volilci zaupajo le njim in nikomur drugemu. Nova volitev pa bi tudi preveč razburjala ljubljene volilce, za katerih duševno ravnotežje in mir treba skrbeti vestnim poslancem.
Wolf in Horica sta ве že bila, in nevenljiva slava, katero uživata sedaj ta dva, vspodbudila je tudi Mengerja, da je poslal priči Strobacbu.
Ako pojde stvar v tem tiru dalje, treba bode nastaviti za naš parlament posebne zdravnike in oro-žarje ter prizidati zbornični dvorani še dvorano za dvoboje, kjer bodo vročekrvni in srboriti poslanci z mečem nadaljevali svoje govore. V tej dvorani vsak
vzame sabljico ostro In kakor solnce tak svetlo, Po sredi kača jej leži, Na koncu ogenj jej gori, Je v kačjem strupu kaljena, kakor poje narodna pesem v Alenčici, ter zaseka nasprotniku rano globoko — v kožo notri do mest. Zdravniki jima prilepijo angleški prilepec in re bene gesta vrneta se hrabra bojevnika zopet v krog svojih somišljenikov, da sprejmeta čestitke.
Potem pa bodejo morali izvoliti avstrijski narodi pri prihodnjih volitvah za poslance samo stare, v boju osivele husarske majorje, ako bodo hoteli imeti v parlamentu dobre bojevnike.
Seveda bi ticega moža sablja Wolfu zlezla ne samo v kožo, temveč tudi nekoliko v meso.
Ko se je izvedela strašna novica, da se bode Wolf sekal, oj, koliko nemško-nacijonalnih src je koprnelo tedaj v strahu in nadil Koliko vrčkov piva izlilo se je tedaj Wotanu v čast, ki daje srečen izid, po nemško-narodnih grlih. Tudi mnogo češkega piva seveda, saj to nemškim narodovcem ni „min-derwerthig" in se ti možje lahko tolažijo z varijanto znanega reka: „Ein unverfiilsehter Deutscher kann keinen Bohmen leiden, doch sein Bier trinkt er gern."
Wolf pa bi bil lahko napisal tisti večer pred dvobojem nekako tako-le slovo od somišljenikov: Dragi narodni sodrugil Razsvetli Vas Wotan! Ako me ubije sablja tega manj vrednega Ceha, zakop-
premore, zato je premalo skrbel za naraščaj voditeljev.
Nekateri nadarjeni rojaki njegovi so ee zbrali v posebno zvezo „mladih Ircev", ki je do tedaj šla ž njim, ker se mu ni mogel kot ljubljencu naroda nihče ustavljati, dasi v verskih načelih z njim ni bila jedina. Vnemala se je ta zveza mladih Ircev za brezverska načela ter si zapisala za geslo izključno narodno načelo in sovraštvo do Angležev. Temu boju pa, ki ni bil zasnovan na podlagi pravičnosti in zakonitosti, se je uprl 0'Connell z vso odločnostjo. A bil je tedaj že 70 1. star in tudi od njega je narava zahtevala neizprosne svoje pravice. Zato je kmalu na to, kakor smo omenili, v borbi za svobodo domovine moral umreti, ne da bi bil dosegel namen svojega življenja.
Dasi tudi 0'Connell ni bil brez napak, bil je v mladosti vihrav, v vodstvu večkrat oblasten, vendar krtpostij njegovih ta senca nikakor ne za-temni, ker je rad spoznal svoje napake in jih javno obžaloval.
Ne poznamo pa v našem stoletju moža v javnem življenju tako uplivno delujočega, ki bi katoličanom tako ngajal, kakor uprav 0'Connell, ki je vzlasti tudi nam katoliškim Slovencem pravi vzor svoji veri in svoji domovini nesebično služečega katoliškega moža.
Zato smo se spomnili s temi skromnimi vrsticami ob petdesetletnici njegove smrti tega izrednega veljaka, želeč, da bi se ohranila podoba tega moža v živem spominu tudi nam borečim se za iste ide-jale, katerim je posvetil 0'Connell svoje neumorno delavno življenje.
Ijite moje telo v nepokvarjeno nemško zemljo. Seveda ne na Dunaju, tu je preveč Cehov, pa tudi n& Češkem ne, ker so ti manj vredni ljudje tudi tam. Morda na Pruskem? O, tam so tudi nekdaj živeli Slovani, tako da jaz revež res ne vem, kam leči k počitku. Morda pa le še živ zlezem iz te stvari, kar bi meni in gotovo tudi Vam, ljubi narodni sodrugi, ne bilo neljubo. Potem pa bomo iskali skupaj košček nepokvarjene nemške zemlje, kamor bomo mirnim srcem lahko legli, kadar bodemo šli v Wal-hallo. Nečemo ležati v bližini teh manj vrednih narodov. Živeti in umreti hočemo po našem vzvišenem geslu:
Deutsch und treu so ganz und eoht, Nicht verpfafft und nicht vertscheoht, Nicht vermauschelt, nicht verwelscht, Kurz und gut: ganz unverfalscht! Heilo 1"
To bi bilo ganljivo branje in ob jednem bi tudi vspodbujalo nacijonalce k delu, katero je sila potrebno, kajti res težko je najti zemlje, ki je dosti „unverfiilscht", da bi se moglo va-njo položiti truplo v dvoboju palega nemško • nacijonalnega parlamentarca.
Mengerju seveda ni še sedaj treba iskati takega kotička, kajti Strobach odgovoril je njegovim pričam, ki so ga svale na dvoboj: „Gospodje, jaz se ne ukvarjam s takimi neumnostmi."
In to je najboljša kritika dvoboja sploh.
Laika in naša interpelacija.
Lahi so bili izvohali, da se pripravlja tak predlog, in v zviti predrznosti so spremenili svojo mu-čiteljsko ulogo v mučeniško ter so ravno istega dne, 6. aprila vpraSali ministra Badenija, kaj hoče ukreniti proti silovitostim, ki so se vršile ob državnozborskih volitvah na Primorskem proti Lahom.
Dne 9. aprila pa je vprašal posl. S p i n C i č istega ministra, kaj namerava ukreniti z ozirom na silovite napade, s katerimi so Lahi v Kopru napadli dnč 6. in 7. aprila Slovence, vzlasti slovenske dijake in profesorje.
Videlo se je, da te stvari Badeniju niso bile všeč. Najrajše bi bil pokopal vso zadevo in res se je vkljub neprestanemu pritiskanju slovanske krščanske zveze stvar toliko časa zavlekla, da je Se-le dnč 8. maja popoludne ob petih prišel naš nujni predlog na vrsto. Skorej gotovo so ga tudi nekateri Poljaki zadrževali, kar so le mogli. A popolnoma odložiti se vendar ni dal. Dnč 8. t. m. je dr. Gregorčič prišel k besedi in je v obširnem govoru utemeljeval nujnost imenovanega predloga. — Bilo je že pozno, poslanci so bili že trudni in ne meneč se za to, da je celo Primorsko vprašanje na dnevnem redu, je opominjal govornika, naj kmalu konča. Konečno mu je celo vzel besedo.
Badenijev odgovor.
Že iz predsednikovega ravnanja se je videlo, da bi vladni gospodje najrajše videli, ko bi se nnjnoet le v par besedah omenjala, potem pa predlog odložil k večnemu počitku. Se jasneje se je pa to pokazalo dnč 11. maja, ko je Badeni odgovarjal imenovanima interpelacijama. Njegov odgovor je naravnost Lahom prijazen in Slovenom protiven. Ni čuda, ko je poizvedoval pri tisti vladi, proti kateri je namerjen nastop slovenskih poslancev.
Laškemu vprašanju je priznaval, da je u r a d n o potrjena večina napadov, ki jih naštevajo Lahi, da so jih izvršili Sloveni proti njim, pač pa se jih mnogo ni vršilo v takem obsegu, kot jih slika interpelacija.
»Ne smem pa prezreti, da so se tudi od nasprotne stranke zgodila nekatera izzivanja in ne-rednosti, vzlasti v Trstu in okolici, kakor tudi, da je ob volitvah v Poreču dne 18. marca t. 1. prišlo do demonstracije proti slovenskim volilnim možem in dne 14. t. m. k trpinčenju nekega slovenskega prebivalca v tem mestu.«
»Kar se tiče goriškega okraja, moram opaziti, da so vsled krepkega gosposkega nastopa o priliki, ko se je goriško mesto iznova poskušalo silovito napasti, skorej popolnoma izostali nadaljni nemiri.«
Ministerski predsednik je vrhu tega hvalil gosposko, da je povsod delovala pravično in pomirljivo za javni mir in red.
Tak odgovor so dobili Lahi. Lahko so bili zadovoljni ž njim. Saj so v njem Slovenci z »m n o-g o b r o j n i m i zabavljicami in trpinčenji, poškodovanju tuje lastnine in uporu proti čuvajem javne varnosti« slikani kot glavni vzrok vsem nemirom. Vlada je seveda popolnoma nedolžna, Lahi pa so zakrivili samo nekatera izzivanja. Najbolj je pač smešen odstavek, da so hoteli Sloveni dvakrat napasti Gorico.
V istem duhu s!6ve odgovor Spinčičevemu vprašanju. Kmečki fantje so šli dnč 6. aprila na nabor in pri tem seveda niso bili ravno pretihi. Klicali so »živio«, nosili so slovansko trobojnico seboj (Badeni pravi, da so »demonstrativno razvili slovansko trobojnico«;, in trobili so na trombo; sploh vedli so se, kot imajo primorski fantje ob tacih prilikah navado, glasno in živahno, a brez vsake nevarnosti za Lahe. Lahi so jeli kriCati — slavo svojim poslancem, fantje hrvaškim; slišal se je nad njimi klic: Smrt Hrvatom (morte ai Croati) in pouličnjaki so metali sadje po njih. Žandarme-rija je posegla vmes s tem, da je zaplenila imenovano zastavo in trombo.
Fantje so bili mirni. Ko so izvršili svoje opravilo, so jih žandarji spremili iz mesta in dasi niso nikomur storili nič žalega, so mladiči vender metali kamenje za njimi. Ni čuda, da so jim fantje ravno tako odgovorili.
Tisti dan je pa surova druhal napadla slovenske pripravnike in jih pretepala. Zakaj ? Badeni pravi doslovno: »ta slučaj se menda odtod izvaja, ker so bili nekateri slovenski gojenci imenovanega zavoda pred nabornico in so tam, kot se trdi, odobravali demonstrativno postopanje imenovanih pripravnikov.«
Taki napadi so se ponavljali dne 7. in 8. aprila in ko so se vračali iz velikonočnih počitnic v Koper, so jih na parniku Lahi -zasramovali.
Badeni je moral priznavati, da je prof. Fran-koviča napadel nekdo s kamenom in mu k sreči samo klobuk zadel; dalje da je dnč 8. aprila župana Jan. Muslavića napadla tolpa ljudij, ko se je vračal iz Kopra domov in ga s kamenjem »sicer lahko, vendar pa ne neznatno« ranila in da so dokazani trije slučaji dnč 8. aprila, ko so se zasramovali Sloveni.
Temu nasproti pa more reči Badeni leto-le : »V okolici imenovanega mesta so se godili izgredi dnč 7 aprila tudi od slovenske strani, ki se bodo tudi sodnijsko preiskavali.«
Ce bi kaj bilo na tem, bi bili že zdavnej Sloveni pod ključem.
Ministerski predsednik sklepa svoj odgovor tako-le: »Iz ravno kar povedanega se razsodi, da so se godile od pristašev obeh narodnih strank protizakonitosti in nepravilnosti, da pa gosposka ni nič opustila, da zopet napravi mir in red, kakor tudi da napadene varuje, in tiste, ki so krivi, pozove k odgovornosti.« Komur so le količkaj znane primorske razmere in kdor ima le trohico čuta za pravičnost, se mora smijati
V boju za pravico.
(Primorski Slovenci, vlada in lahoni.)
llude boje bijejo Slovenci na Primorskem že iz davna v uradnem, političnem, gospodarskem in verskem oziru. Boj je dne do dne hujši, ker je sovražnik vedno neatrpnejši in predrznejši. Pod vodstvom iz laške kraljevine došlih hujskačev in in nekaj strupenih židov napoveduje pogin slovenskemu rodu na Primorskem, hkrati pa se popolnoma jasno pripravlja ta pokrajina za »zjedinjeno« laško državo. Nikakor ni v tem boju samo jezikovno vprašanje na dnevnem redu, marveč gre se za to, bodo li mogli Slovenci sploh še ostati katoliški Avstrijci; gre se za to, ali jim bo mogoče ohraniti še kaj gospodarske samostalnosti, ali pa propadejo kot gmotno izsesani sužnji v žrelo proti-avstrijskemu, protiverskemu, v svojem bistvu kapitalističnemu lahonstvu.
Te razmere so izza zadnjih državno zborskih volitev še gorje. Vlada je bolj nego kedaj pokazala, da drži s slovenskimi protivniki in da ne vpošteva požrtvovalne udanosti našega ljudstva.
Javno se je svoje dni pisalo po nemških listih, da je v trodržavni pogodbi Lahom v Avstriji zagotovljena posebna podpora in sedaj se kot očitna tajnost razglaša, da zunanja politika brani osrednji vladi zadovoljiti pravične slovenske zahteve. Badeni ne more poseči v primorsko gnjezdo, ker tega ne pusti in ne sme pustiti Goluhovski.
Zastopniki primorskih Slovenov in slovanske krščanske zveze, kateri pripadajo, so morali tu nastopiti in z odkrito besedo v državni zbornici za-zahtevati, kar jim po pravici gre, in opozoriti na nevarnosti, ki prete državi, če se ves vladni sestav na Primorskem ne preokrene.
Kaj so storili, naj svedočijo nastopne vrste, v katerih podajemo po brzopisnih zapiskih razpravo o primorskih zadevah slovenskim bralcem.
Nujni predlog.
Dne 6. aprila so vložili poslanci slovanske krščanske zveze dva nujna predloga s temi-le besedami: »Visoka zbnrnica skleni: 1. C. k r. vlada se o p o z a r j a n a n e p r a v i 1 n e razmere na Primorskem in se pozivlje, da v oni deželi uveljavi v državnih temeljnih zakonih zaja mč ene pravice, in zlasti najstrožje preišče, ali je bilo zakonito, nujno in primerno, da so se v drug i p o 1 o v ici meseca s u šca 1897 v poreškem (oz. goriškem) političnem okraju in tržaški okolici trumo m a z a p ir a 1 i t a m o š n j i prebivalci; 2. Ta predlog se mora obravnavati z vsemi okrajšavami, ki jih pozna opravilni red.
Predloga sta bila do besede istoslovna, samo imena krajev so bila različna. Za poreški okraj sta prva podpisala svoj predlog dr. Laginja in Spinčič; za Goriško in Trst pa dr. Gregor č i č in grof Coronini.
Snujte Rajfajznove posojilnice!
Poučna igrica v štirih dejanjih. — Priredil P. Bohinjec.
Osebe:
Prakar, župan. — Smode, Jernejevec, Cokljar, Poparjenec, občinski svetovalci. — Viiel, občinski tajnik.
I. dejanje.
V občinski pisarni.
I. prizor.
Prah ar (sedi pri mizi): Marsikatero modro smo uganili in marsikatero pametno izkovali, kar jaz sedim na županskem sSolu. Kes, da imam tudi nasprotnikov dovolj, ali kdo jih nima? Saj še Bog ne more ustreči vsem ljudem — in bom jaz? Odkar pa sem bral v „Slovencu" tiste članke o Kajf-ajznovih posojilnicah, brodi mi zmerom po glavi skušnjava: Kaj ko bi še v naši občini poskusili kaj takega' Ni napačna ta naprava in če je vse res, kar se bere, zdi se mi, da bi imel greh, ako bi to misel opustil. No, treba je vsako novotarijo najprej vreči med ljudi, da jo nekoliko obero, pregledajo in oglodajo. Ze sem nekoliko poskusil. Toda nič posebno dosti ognja nisem našel. Naši ljudje so prene-zaupni, prestarokopitni, to je res. Zato sem hotel še jedenkrat poskusiti resneje. Da pa mi ne uidejo za kožo in da me ne spravijo v kozji rog, treba je stvar
preudariti in prerešetati na vse strani. Vsakemu moram znati odgovoriti, posebno tistemu suhaču Po-parjencu, tistemu oderuhu, ne smem ostati niti jedne na dolgu. Tudi boter Slane me bode gotovo zbodel, kakor me bode le mogel. Toda pogum velja! Vsaka dobra stvar ima nasprotnika. (Posluša.) Nekdo gre. Kdo je neki ?
II. prizor.
V i ž e 1 (vstopi): Dobro jutro, oče župan 1
P r a h a r : Bog daj I Veš kaj, Vižel ? Ravnokar sem premišljal zopet našo posojilnico. Kaj meniš ti?
Vižel: Denarja se ljudje ne bodo branili. Kolikor le ga bote imeli, vse pojde sproti. A kje vzamete toliko denarja ? To je drugo vprašanje.
P r a h a r: Denarja ? Kaj je vse dolžno po občini ? Poslušaj, Vižel! Smode lahko d& par tisočakov, Žurec še več, trgovec tudi ne bo zastajal in jaz tudi nisem ravno prazen.
Vižel: Lahko dajo, lahko, a če bodo tudi
dali?
P r a h a r : Kaj bi ne ? Saj so moji prijatelji.
Vižel: Poparjenec ima več denarja, kakor vsi drugi. In on ne bode dal za posojilnico niti beliča. Pač pa nagajal, kolikor bode mogel.
Prah ar: Kaj Popaijenee — ta oderuh! Od njega niti nočemo denarja. On ga izposoja po 8,
10, 12 in še več od sto, mi pa hočemo delati po krščanski.
Vižel: Vaš boter Smodć vam tudi ne pojde na roke. Slišal sem, da je rekel: Ta naš župan Mihče si res vse izmisli. Mlad je še, mlad in zato mu ne moremo zameriti. Saj ko bi oče njegov ne bi bil toliko let županil, bi se bili že prebrali.
P r a h a r : Ne zamerim ti, Vižel 1 Starejši si od mene, sama sva in dober prijatelj si bil mojemu očetu. Toda, ti si zmerom nož, ki na dva kraja reže.
Vižel (smeje se): Tudi jaz vam ne zamerim, oče župan !
III. prizor.
Jernejevec (vstopi): No, kaj se kregata ? Je pa že Vižel sinoči pri botru Smodćtu dremal in žulil svoj poliček, da je žulje dobil.
Vižel: Katerih pa Jernejevec ni plačal.
Jernejevec: Kdo pravi, da ne? Ali te ne plačujemo pri davkih ?
P r a h a r : Tisto se pomenita pri botru Smo-detu. Jaz ti bodem nekaj druzega povedal, Jernejevec 1 O posojilnici sva se pomenkovala.
Jernejevec: Tisto pa že. Samo prej mora Vižel kako srečko zadeti za kakih 100.000 gl.
P r a h a r : Mi ne potrebujemo srečke. Sreča nas čaka, ako jo hočemo prijeti. Sedi in poslušaj me I
takemu sklepu. 2 njega ee pafi jasno vidi, da tako brž Sloven na Primorskem Se ne dob6 svojih pravic.
Primorsko vprašanje se najložje spozna iz razprave, pri kateri so govorili Sloveni in Lahi. Po vrsti navajamo, kar se je znamenitejSega povedalo ; potem bo lahka sodba, kako se godi Slo-venom na Primorskem in kako skrbi za red in mir sedanja vlada.
Razprava o primorskih zadevah.
Najpreje dni 8. in 13. t. m. je bilo treba vte-meljevati nujnost stavljenih predlogov. Vrsto govornikov je v ti zadevi otvoril dr. Gregorčič, kot smo že omenjali. Njegov govor obseza te le stvari:
„Iz besedila predloga je razvidno, da je isti tudi nujen. Tu gri za mnogoštevilna aretovanja, ki so se izvršila v Primorski, a to ne sme biti, da bi se s takim predlogom postopalo po poslovnem redu, ampak je potrebno, da se istega lotimo z vsemi možnimi krajšanji. Le obžalovati je, da morem še-le danes utemeljiti ta predlog, dasi je bil vložen že pred jednim mesecem. Ni mi navada, da bi nadlegoval visoko zbornico z nujnimi predlogi, kajti v vsej XI. eesiji sem predložil le dva nujna predloga, ki sta govorila o bedi in ki sta se tudi rešila v kratkem času. Ako torej prihajam sedaj z nujnim predlogom politiške važnosti, more biti uverjena visoka zbornica, da imam dovolj razloga za to. (Tako je!)
Po letošnjih državnozborskih volitvah je bilo v tržaški okolici neredov in nezakonitostij, katerim, žal, ne morem oporekati; obžalujem le, da se more kaj tacega dogoditi med mirnim slovenskim ljudstvom, vsikdar zvesto udanim državi, in ki vsikdar spoštuje zakone; ako pa prihaja do izgredov in nezakonitosti med takim pobožnim ljudstvom, tedaj se moram vprašati: Kaj se je moralo vendar dogoditi vsega, da se je razdražilo to ljudstvo in da se je dalo zavesti do kaj tacega? (Prav res! na desni.)
V manji meri so se take stvari dogodile tudi v Gorici in nje okolici, česar ne bi bili vsikdar pričakovali poprej. Jaz ne morem tajiti resničnih neredov, toda izjaviti moram, da je na teh neredih in nezakonitostih ljudstvo le po malem delu krivo iz lastne inicijative, nasprotno moramo pripisati vladi krivdo, v kolikor so se neredi in nezakonitosti vršile na italijanski strani, ker je ona ali odobravala ali dopuščala iste; ako bi bila postopala drugače, ne bi se bilo dogodilo vse to. In na drugi strani
—	v kolikor so se neredi vršili od slovenske strani
—	je le te večinoma pripisati nemodremu, nepoli-tiškemu in nezakonitemu postopanju vlade. (Cujte! Cuite!)
Jaz ne tožim italijanskega ljudstva radi tega, krivo je toliko, kolikor Slovenci, glavna krivda pa je na vladi in nje organih na Primorskem. (Prav res!)
Da pa bolje dokažem nujnost svojega predloga in da prepričam visoko zbornico, da je dobro, da se vsprejme ta predlog, dovoljujem si, poseči malo nazaj in se omejujem bolj na mesto in deželo goriško, ker ne poznam tako dobro razmer v Trstu in
Včeraj sem bil v Trnovem. Saj si že slišal, da imajo tam posojilnico Rijfajznove vrste in kako izvrstno da deluje. Bral in premišljal sem vso stvar. Toda marsikake dvome sem še imel. Zato sem sklenil, pogledati tako posojilnico. In včeraj sem to skusil. Povem ti, da mi ni bilo žal.
Jernejevec: Kdo pa je ta „Rafuzen", ali kako ga kličeš ?
Prah ar: Rajfajzen je župan nekod na Nemškem. Umrl je 1. 1888. Bil je velik dobrotnik kmetov. Kot župan je skušal, kako trda se godi kmetom, ker jim zmiraj primanjkuje denarjev in v sili ei ne vedo pomagati ter se obračajo do oderuhov in podobnih ljudij, kateri reveža toliko časa stri-žejo in melzejo, dokler ga ne spravijo na boben in v sužnjost.
Jernejevec: V Ljubljani imajo brivci napisano na vratih : Tu se brije, češe in striže. Menda so tem podobni.
V i ž e 1: So, so, samo ne strižejo brade, ampak papirje.
Prah ar: Le počakaj! Ta Rajfajzen je premišljal, kot dober oče svoje soseske, kako bi kmete postavil na trdne noge ? In posrečilo se mu je z božjo pomočjo. Ustanovil je v svoji občini posojilnico, po kateri se zavežejo vsi udje „dobro stati" ali jamčiti z vsem svojim imetjem za vsa posojila.
v Istri. (Poslanec Spinčiu: To storimo že mi!) Za to bodo skrbeli že drugi gospodje. In tu moram poseči za nekoliko let nazaj, ko je namreč imel v Gorici veliko besedo mož, ki ne živi več danes. Nikakor se nočem dotikati njegovega spomina, ako trdim, da se ni nikdar trudil za to, da bi veljal avstrijskim patrijotom. (Cujte!) Nikdar ni zatajeval svojega političnega mišljenja in vsikdar je govoril povsem odkrito, kar želi in nameruje, da, bil je celo preodkrit, tako da je prišel v navskrižje s kazenskim zakonom radi politiškega delovanja svojega in bi bil skoro moral prebiti trdo kazen; na tem je imel zahvaliti svoje prijatelje, da je ubežal iz preiskovalnega zapora, in potem, ko je bil obsojen in contumaciam na šest let, pripisati je imel le Najvišjemu pomiloščenju, da je mogel zopet priti v Gorico.
Popred ga je bilo videti v družbi drugih gospodov, od katerih so morali trpeti nekateri, dočim se je jeden njih pravočasno potegnil iz zanjke. Mož je bil v mestni službi in ko se je povrnil v Gorico vsled pomiloščenja, vsprejeli so ga tam z veseljem in namestili ga zopet kakor mestnega uradnika. Mož ni bil naklonjen Slovencem po svojem politiškem mišljenju.
Toda to treba pripoznati, da je bil v uradnem občevanju z Slovenci uljuden in prijazen, bri-žen v službi in pravičen. V tem pogledu mu ni smeti očitati ničesar. Ni se dal motiti v svojih politiških nazorih in je štel leto, v katerem bi se dogodile take politiške spremembe na Primorskem, da ne bi trebalo, zlasti v mestu goriškem, biti veščim nemškemu jeziku. Tudi mu ni bilo do tega, da bi se njegovi otroci priučili temu jeziku. On je odgovarjal za svoje ideje, ki, kakor rečeno, niso bile avstrijske, in v toliko je bil značaj, poštenjak. On je trpel za svojo idejo, potegoval se je za isto in je pozneje moral prebiti marsikaj ; v tem pogledu se ugodno razlikuje od mnogih druzih iz sedanje dobe, ki sicer časte in nosijo njegovo ime, a nimajo toliko srčnosti, da bi mu sledili, kakor v mišljenju, tako tudi v izjavah mišljenja. (Poslanec dr. Rosenstock: Kdo je to ? — Klici: Favetti!) — On je bil resničen vodja politiškega gibanja v Gorici in za časa tega vodstva njegovega se je dogodila marsikoja demonstracija. Ko je avstrijsko prebivalstvo slavilo neko patrijotiško slavnost, odšel je s svojimi somišljeniki preko meje v Palmonovo in je tam praznoval po svoje. Na povratku so se tej družbi postavili nasproti Ijuuje, ki niso bili Slovenci, vender pa zvesti cesarju ; ti so bili ogorčeni nad tem, da se uhaja preko meje in se uganjajo politiške burke, in so dobro naklestili to družbo. V istem času se je v goriškem gledališču dogodila grda demonstracija v navzočnosti prejasnega člana Najvišje cesarske hiše. (Cujte ! Cujte!) Postopal je na tak in sličen način, in žal, da moramo pripoznati, da se je veliki del mlajšega rodu vzgojil v duhu in pod perotmi tega moža. Nastopila je v Gorici tu nasprotna stranka; prebivalstvo goriško se nikdar ni zlagalo s tem, nasprotno, nezadovoljno je bilo s tem in žugal je poraz občinskemu tajniku in
Na tak način se bogatini nibo bali denar ulagati in v kratkem času so že čutili udje dobroto take naprave. Dobili so tako z nizkimi obresti denarjev na posodo in ni se jim bilo bati vsako uro, da bode treba povračevati. V nekaj letih pa so z lahkoma ves svoj dolg poplačali. Ker pa so imeli denarje, imeli so tudi blagostanje in moč pa krepost kmečkih domov je rasla, s tem pa tudi nravnost in zavednost. Leta 1847 je prvič Rajfajzen ustanovil tako posojilnico in zdaj jih je že na stotine ; koder se ustanovi, pokažejo se kmalo nasledki te neprecenljive dobrote in niti o jedni se ne vi, da bi „fali-rala". V Trnovem postavim obstoji komaj pol leta in ljudje ne morejo se prehvaliti, kakšen dobrotnik jim je, ki jim je to ustanovil.
Jernejevec: Vender jaz nič kaj ne zaupam tem denarnim zavodom. Denar je škrat.
V i ž e 1: Kaj ne, koliko se bere skoro vsak dan o izneverjenji kake posojilnice ali banke ?
P r a h a r: Res je, kar pravita. Toda vse te posojilnice in banke, o katerih vidva govorita, so judovske, liberalne, oderuške, poštenih ljudij in krščansko mislečih je malo vmes. Rajfajznove posojilnice so vse kaj drugega. (Vižel odide v drugo sobo.)
Jernejevec: Potem je moral biti ta „Ra-fuzen" res gad! No le povej še kaj!
(Dalje sledi.)
občinskemu svetu, ki ga je vzdrževal. Ko so je približala ta nevarnost, ko so se bali, da bi o novih volitvah utegnila biti izvoljena druga večina, ki bi morda odslovila tega občinskega tajnika, požuril se je občinski svet goriški, da je že v naprej določil penzijo svojemu uradniku in za penzijo so mu računali tudi tisto dobo, ki jo je preživel v inozemstvu. — Slednjič je mož umrl pred nekoliko leti, po kratki bolezni, skoro nagle ma. — Tedaj je bila velika žalost v občinskem svetu goriškem, in sklenili so, da se na mestne stroške pokoplje toli proslavljeni mož. Pokopan je bil torej z veliko slav-nostjo in pompom. Ulične svetilke so bile opremljene črno, v sprevodu so bili mestna godba in gasilci in občinski svet je spremljal in corpore dra-zega pokojnika.
^ Povdariti pa moram, da v občinskih stvareh niso posebno hvalili moža, to je, ozirom na vodstvo občinskih poslov. O tisti priliki se~je posebno odlikoval neki mladi odvetnik, ki je v občinski seji pel hvalno pesem pokojniku in je na tega moža kazal kakor na idejal, katerega naj posnemajo mladi Goričani, in ta mladi odvenik je danes župan v Gorici. (Cujte! Cujte!)
Dva siua pokojnikova se nista predstavila, ko sta prišla v dobo vojaške obveznosti, ampak popihala sta jo v Italijo. Tretji sin se je predstavil sicer, toda med službovanjem se je udeležil neke demonstracije v Vidmu ; vedi, kaj ga čaka, je zapustil zastavo in je odšel v Italijo. Kako je to, da se v občinskem sretu goriškem predstavlja kakor idejal, katerega naj bi sledili drugi, mož, ki je bil poštenjak v mnogokaterem pogledu, ki je bil značaj, katerega pa ni možno hvaliti v politiškem pogledu ?
Dozdeva se, žal, da one besede niso ostale brez učinka, kajti letos se je dogodilo zopet, da sin prvega meščana goriškega ni došel na nabor, ampak je doposlal spričevalo, da je bolan. V resnici pa so ga videli na ulici istega dne. Tu seveda ni hotel zaostajati tudi sin druzega podžupana. Na nabor ni prišel, pač pa se je bavil v prodajalnici. Tudi v drugem pogledu se dozdeva, da mlajši rod goriški sledi onemu možu. Toda, to hočem povdariti v po* znejšem delu svojega govora. V Gorici so se spremenile razmere. Voditelj politiškega življenja je umrl, med tem pa so se dogodile druge spremembe. Vojno leto 1866. je bilo za nami, odnošaji so se zjasnili in vnanje razmerje Avstrije do Italije je postalo drugo. To je nekoliko vplivalo na notranje življenje in dandanes ni opaziti tako lahko, da bi v Primorski tako očitno grešili zoper avstrijsko misel. Izdali pa so drugo parolo, po kateri delajo. Sosebno kar se dostaje Gorice, povdarja se vedno in vedno, da treba čuvati italijanski značaj mesta. (Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. maja.
Adresni načrt poslanske zbornice je sedaj izgotovljen v smislu, kakor ga je sestavila večina po navodilih zastopnikov vseh strank zbornične večine. Po uvodu, v katerem se izraža udanost cesarju in cesarski hiši, se omenja volilne preosnove, ki ustreza (?) potrebam glede razširjenja volilnega prava, pojasnuje potreba pravične obnovitve pogodbe z Ogersko in izraža prepričanje, da je v interesu stvarne in nagle rešitve legislato-rične naloge nujno potrebno, da prenehajo notranji narodnostni boji in da je možno doseči narodni m i r le potom mejsebojnega pripoznanja zgodovinsko prirojenih pravic avstrijskih narodov vseh kraljestev in dežela, nadalje potom pravične uvedbe jednakopravnosti vseh narodnostij v vsem javnem življenju, v šoli in uradu, kakor tudi s tem, da se varuje zgodovinska samopravnost in nedotakljivost kraljestev in dežela. Mnoge zakonodajalne naloge se morajo vspešno rešiti, ako se deželnim zborom da večji delokrog, kar utemeljujejo stvarni razlogi in različne razmere posamnih dežela. Potrebno je uadalje, da se nekaj obstoječih davkov nakaže deželnim zborom, ki bi jih v mnogih ozirih lažje pravičneje razdelili. Nujna potreba je tudi, da se upravam posamnih dežela podeli več samostojnosti, s či-mur bi se dosegla jednostavneja in ceneja administracija. — Šola položi temelj za versko in nravno življenje, pomagaj vzgojiti rod, ki si bo prizadeval izobraziti se v smislu socijalne pravičnosti. V to svrho odgovarjaj šola potrebam različnih dežel in narodov, kar pa ni možno doseči, ako se ne razširi delokrog deželnih postivodajalnih zastopov. — V
adresi se nadalje omenja potreba socijalnih preosno v, podpore kmetijstva in obrta, davčne, justične in raznih drugih preosnov ter zakonov, ki so se omenjali v prestolnem govoru. Z ozirom na zunanjo politiko se izraža želja, naj posreduje avstrijska vlada za ohranjen je miru na Balkanu; po leg tega pa naj imajo interesovane velevlasti pred seboj tudi skrb za krščansko prebivalstvo v turških pokrajinah.
Volitev v dunajske okrajne nastope se je vršila predvčeranjim za drugi razred. Eakor smo že na kratko omenjali, zmagala je v štirih okrajih židovsko-liberalua stranka in sicer v prvem, drugem, devetem in devetnajstem okraju. V notranjem mestu antisemiti niso postavili nobenih kandidatov, v Leo-poldovem mestu so bili v manjšini za 140, v okraju Alsergrund za 100 in v 19. doblinškem okraju pa za kakih 40 glasov. V ostalih okrajih so zmagali povsodi antisemitje z velikimi večinami; v večini teh okrajev liberalca stranka ni postavila nikakih kandidatov. Vdeležba pri volitvi je bila v nekaterih
okrajih zelo slaba; k večjemu se je vdeležila volitve Fproselitov. Gledć te čudne novice pričakujemo polovica upravičenih volilcev. Volitev v devetnajstem I natančnejših poročil^^
Tedenski koledar.
Nedelja, 16. maja: 4. povelik.; evangelij: Jezus obeta učencem sv. Duha; Jan. 16. Janez N. — Ponedeljek, 17. maja: Maksima dev. — Torek, 18. maja: Venancij m. — Sreda, 19. maja: Celestin pap. — Četrtek, 20. maja: Bernardin Sij. — Petek, 21. maja: Feliks Kont. sp. — Sobota, 22. maja: Julija dev. m.— Lunin spremi n: Sip 16. maja ob 2. uri 53 m. popoludne. — Solnce izide: 20. maja ob 4. uri 28 m.; zaide ob 7. uri 26 m.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. maja.
(Protestantska občina v Tržiču) li Tržiča se nam je brzojavno sporočilo, daso protestantje kupili vTržiču hišo, v katerise bo opravljala služba božja protestantov, ter da se je tej protestantski oboi pridružilo tudi kakih petdeset
okraju menijo antisemitje ovreči, ker so se dogajale od sccijalistične in židovsko-liberalne stranke mnoge nezakonitosti.
Kvotno vprašanje. Nedavno smo sporočili, da je avstrijska vlada odposlala ogerskemu kabinetu noto, v kateri se označuje poleg stališča kvotne deputacije tudi vladino stališče in ima toraj ogerska vlada v rokah pismeni izjavi obeh odločujočih avstrijskih faktorjev. Ogerski ministerski svet se je takoj nato pečal s tem odgovorom ter po daljši debati sklenil, da niti za las ne odstopi od svojih prvotnih, povodom zadujih ustmenih pogajanj označenih zahtev. Konečno se je tudi sklenilo, da se pogajanja mej obema vladama ne nadaljujejo pismeno, marveč se počaka tako dolgo, dokler ne pridejo v Budimpešto avstrijski ministri, kar se zgodi v teku prvih dnij prihodnjega tedna, najbrže 19. ali 20. maja. Ugodnega vspeha seveda tudi to pogajanje ne bode pokazalo, kajti nobena vlada ne sme popustiti od prvotnih zahtev, ako hoče, da ji parlament po polno ne izpodnese že deloma omajanih sedežev.
Novela k pruskemu društvenemu zakonu daje povod malo ne vsem nemškim listom, da se zaletavajo v vlado in njej prijazne kroge. Načrt, ki ga je predložila vlada državnemu zastopu, naperjen je v prvi vrsti proti socijalnim demokratom, kajti vsako politično društvo, vsako zborovanje je odvisno samo od milosti in nemilosti policijskih oblastev. Tako postopanje pa ne more odobravati nobena v resnici svobodomiselna stranka in popolno umljiva je trditev nekaterih listov, da morajo vladati v Nemčiji že popolno gnjile razmere, ako vlada po dvajsetletni izkušnji predloži državnemu zastopu tak zakonski načrt. Vkljub temu, da sta vlada in njena klika prepričana, da tak načrt nikdar ne more postati zakon, seveda ako že nista popolno preslep-ljena, vendar si še drzne vladno glasilo „Post" zagovarjati in hvaliti „času in potrebam primerno predlogo".
„Kreta »a Tesalijo", slove parola odločujočih faktorjev v Cirigradu povodom sklepanja miru z Grško, in znova se je jelo bobnati v svet, da Turčija ni pričela vojske in da je v minulih šestih tednih podala dovolj dokazov, da je voljna ustreči zahtevam evropskih sil. „Zmagoslavnemu narodu moramo pokazati, da se ni zaman bojeval, ker ako tega ne storimo, je naša vlada izgubljena. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi nam Evropa jednoetavno predpisovala, kako naj se pobotamo s poraženimi Grki. Na vojno odškodnino se tako ne moremo zanašati, kajti Grška sama ne zmore nič in bi toraj tudi v slučaju poroštva morali čakati cela desetletja, predno bi kaj dobili od nje. Najjednostavneje je toraj, da odstopi Grška prostovoljno priborjeno Tesalijo, Turčija pa naj ji tndi prostovoljno prepusti otok Kreto, ki je ravno dal povod sedanji vojski Otok prav iz srca privoščimo našim nasprotnikom, ker jim bo provzročal mnogo več preglavic, kakor Turčiji, kateri so na razpolago vsa bolja sredstva za pomirjenje (!) upornih Krečanov, in bode treba potem še pogosteje zvati na pomoč evropsko moč, kakor do sedaj". Tako je toraj „javno" mnenje Turčiji, kateri so se seveda že zdavnaj cedile sline po prijazni in ravni Tesaliji. Iiadovedni smo, kaj poreko k taki „potrebni uravnavi" meje mej Grško in Turčijo interesovane velevlasti-posredovalke
(Blagoslovljenje kipa sv. Cirila iu Metoda.) Včeraj blagoslovil je preč. gospod častni kanonik in dekan Janez Oblak v Kamniku v delavnici tamoš-njega podobarja Fran T o n č i č a kipa svetih bratov Cirila in Metoda za cerkev v Kraljeviči. Kipa prepeljeta se v Ljubljano, kjer bodeta nekaj dnij razstavljena v izložbi gospe Ane Hofbauerjeve, od koder se odpošljeta na Hrvatsko na odmenjeni kraj.
(Iz Rima) 13. maja. Poročam vam nekoliko kratkih notic za porabo. Mil. knezoškof lavantinski so v torek 11. t. m. srečno dospeli semkaj. Danes (13.) so jih sveti oče sprejeli v privatno avdijencijo. Mil. knezoškof so jim podarili krasno vezano knjigo Gesta et statuta" zadnje lavantinske sinode, nad katero so sveti oče izrazili posebno veselje. Posebej so pohvalili radodarnost lavantinskih škofljanov za afrikanske misijone in duhovnikov za semenišče v Atenah. Med drugim so v svojem nagovoru poudarjali veliko važnost temeljite filozofične izobrazbe za duhovski naraščaj v duhu Tomaža Akv. in pod vod stvom škofovim. Sveti oče so prav čvrsti. — V Petrovi cerkvi se delajo velikanske priprave za bližnje svečanosti in je zatorej cerkev popoludne vedno zaprta. Doslej je naznanjenih že čez 300 škcfov, ki pridejo h kanonizaciji. — Danes popoludne obiščejo milostljivi knezoškof avstrijskega poslanika grofa Re-vertero.
(Iz Spodnje Idrije) se nam poroča : „Slovenski Narod" od 10. maja 1897 je prinesel sledeče: Izjava. Podpisani izjavim, da je poročevalec v „Slovencu" štev. 93 z dne 26. aprila 1897 v dopisu iz Spodnje Idrije nesramen lažnjivec in obrekovalec. ter ga prosim, da mi naznani, ako ima še kaj časti v sebi, svoje ime, da mu lahko dokažem, da je lažnjivec. Proti lažnjivcem, katerih ne poznam, se drugače ne morem braniti. Iz Spodnje Idrije, dne 8. maja 1897. Matevž Kavčič, gostilničar. Kaj je temu možu padlo v glavo, da je poslal to izjavo, ne vemo. Ali je bil kje on imenovan v dotični notici ? Ali je on župan, da se bode potegoval za celo občino ? Ali misli, da je jedino on tako mogočen, da bode resnica precej laž in obrekovanje, če on to izjavi ? Mi svetujemo vredništvu, da vloži temu možu tožbo, da ne bode mislil, da sme govoriti kar hoče. Kar je nas od mokračev imenovanih katoličanov smo vsi pripravljeni s prisego potrditi, da je vse resnica, kar je prinesel dotični „Slovenec". Da je pri nas mokraška gostilna, pokazal je zopet 11. dan maja. Ali ni rudeča zastava — mokraška ? Taka je pa visela ta dan v jedni naših gostilnic. Ali se ni imenovala ta dan cesarska zastava — hudič in cunja? To pa zato, da se je bolj poveličevala — mokraška. Dasi smo zelo potrpežljivi, se vendar ne bomo pustili zmirjati z lažnjivci in obrekovalci. Mar mislite, da boste po nas hlode valili P Ce ne boste prihodnje dni dobre volje, vedite, da po slabi tovaršiji — tudi po mokraški — rada glava boli. Jeden v imenu vseh, ki so rajše gledali cesarsko zastavo, kakor ru dečo — mokraško.
(Iz Čemšenika.) 14. maja. [Sneg.] Zelo smo se veselili letošnje pomladi, ki je bila tako lepa. Upanje na prav dobro letino je naudajalo naše srce saj je pa tudi vse tako lepo kazalo, kakor si le človek sam želeti more. S hvaležnim srcem smo opazovali polje, na katerem je bujno rastlo žito; z ve eeljem in radostjo je naudajalo cvetoče drevje vsa koga, če bi bil tudi morda žalosten in čmeren. Ali zdaj bo pa menda vse naše lepo upanje segnilo pod
snegom, kajti 12. in 13. maja je neprenehoma padal sneg, kakor o božiču, in danes že tretji dan nale-tuje; bela odeja je pokrila naše polje in vrtove. Mnogo sadnega drevja je polomljenega, žito na polja je vse pod snegom. Občutno škodo nam je napravil že zdaj in če nam Bog kmalu ne pošlje toplejših dnij, ne bomo imeli letos kaj spravljati v žitnice. Bog se nas usmili!
(Iz Cerknega.) Po vsem Cerkljanskem nad 500 metrov morske višine je 12. t. m. zapadel sneg; v višini 800 metrov 2 pedi. Termometei kaže -f-3° C. 13. popoludne zopet sneži.
(Pred volitvami) Iz Klanjca: Ce bi prišel zdaj kakšen tujec v naše lepo Zagorje, bi mogel marsikaj čuti, a se tudi na svoje lastne oči prepričati. Povsod je govor o samih volitvah. Ja, še pred kmečkimi hišami, kjer je le par naših Zagorskih kmetov zbranih, ti ugajejo „kaj misliš, kdo bu pobedil?" — Oh! kako lepe želje se tu izražajo! Ubogi narod bi imel rad svoje lastne iz naroda in za narod ni-klih poslancev, ali vrivajo in nirivajo mu se poslanci, ki so še komaj le te dni videli, da še tudi kmečki narod eksistira. — Nekega dne sem šel po svojem poklicu na bregu kraj velike ceste, ki pelje v bližnje mestaiice Klanjec, ko zagledam v dolini lepe in krasne kočije, vse se peljejo v Klanjec. Kdo so bili ti gospodje ? Nihče drugi, kakor možje, ki bi radi našega seljaka v saboru zastopali in kadar bi bilo treba, se zanj potegovali. Hrvaški sabor je razpuščen in potrebuje spet novih in spretnih (?) delavcev. In kdo pošilja v sabor te delavce ? Večinoma masa naroda. Žito so se nipotili ti gospodje iz svojih divnih in dišečih soban k našemu zapuščenemu narodu. Po našem Zagorju, kam li po ostali Hrvaški, delajo ti gospodje svoje ribje sprehode, da bi vlovili spet svoje stare saborske stole. Zdaj trosijo in mečejo denarja za glasove, obljubu-jejo, vsega moreš imeti, samo, da jim ostaviš besedo, da bcš dal zanje svoj glas. — Takšna bi bila bolj splošna slika naših saborskih volitev. Ali kaj pa z vlado ? — Ta pa misli na vse kaj druzega. Čujemo, da so že odrejeni mažarski škadroni, bataljoni in celo regimenti, ki nas bodo se svojo navzočnostjo počastili in bojda tudi pred temi krutimi narodovci branili. Pri nas neki volitve niso slobodne, in zato nam želi vlada pomoči in nas varovati 1 — Lepši in bolj varno bo, ko bo vsakega posamnega birača ali pandur, žendarm, ali v potrebi tudi dva konjenika ob vsaki strani pred volilno urno spremljal. Zakaj bi moral sam iti in po svojem prepričanju pred urno svoj glas oddati! ? Naj bo tudi nekaj pompe. Dragi moj Zagorec, ko si boš zbiral svojega zastopnika v sabor — te pompa ne bo nič stala. D?a škadrona huzarjev prijašeta bodava v naš obronki Klanjec, v Krapino, Pregrado, Zlatar - Bistrico i. t. d. Vojaki gredo radi zastonj in ravno v mescu maju. Zakaj ne bi tudi oni kak lep izlet napravili po celi — beli Hrvaški ? — Kadar stopi lepega dne vojaštvo po prašnatih cestah, beži vse iz hiš, da si ogleda cvet možkega spola v blesteči opravi, tako bodo morda tudi naslednje dni vreli ljudje iz svojih kočic ob velikih cestah. Vprašali se bodo ljudje med seboj, kam pa gredo? Ali imajo kje svoje vojaške vaje? Zalibog, naš Zagorec si ne bo mogel tako odgovoriti. Ne, nimajo vojaških vaj, pač pa bodo kakšna dva ali tri dni oblegali naše kotarske oblasti, da se jim kaj zlega ne pripeti, — zapeljane in premamljene kmete pa bodo hočeš nočeš prisilili, da glasujejo za mažaronskega kandidata. — Zaporov bode tudi dosti. Prav zadnje dni so počeli vsi vladni, občinski . . . tajni in javni činovniki upornim opozicijonalnim duhovom prav pazljivo na prste gledati. Človek se že pred njimi ne more več prosto gibati, ker ti zvošejo povsod za teboj. Kaj se je pripetilo nedavno nekemu duhovniku ? Mladi gospod napoti se v nedeljo k podružnici, da bi tam opravil službo božjo in ljudstvo krepil z večnimi nauki. Kar se do zdaj še ni nikoli pripetilo, prišel je tudi kotarski pristav iz Klanjca za duhovnim gospodom po blatu in dežju na visoki breg h kapelici za gospodom k sv. maši. Zakaj neki ? Morda nima doma dosti sv. maš. Ce pa pridige toliko skrbno in rad posluša, kako, da ga v domači cerkvi ni prav nobeno nedeljo videti ? Pa že vemo. To so činovniki vladni, ki so dobili seveda privatno in tajno povelje od svojih višjih, naj siromašnemu Zagorcu tudi v spolnjevanji cerkvenih zapovedi lep izgled dajejo. Vneti in spre-obrnjeni činovnik hotel je pokazati svojim gospodarjem, kako temeljito se je poboljšal. Noče iti doma k službi božji, ampak raji prav daleč h ka-
peli, za pokoro prejšnjih zanikernosti. Tam bo nauk Božji gotovo bolj mičen, in če gre človek na Božjo pot, se ga božja beseda tudi bolj prime. Kaj, ko bi duhovni gospod pri podružnici morda tudi kaj o politiki zinol ? Iu da je dolžan vsak pošten kri-stijan dati svoj glas takšnemu kandidatu, ki je dober katoličan. Oh ! to bi bila res mična pridiga in posebno zdaj, ko so že volitve za sabor čisto blizo. Ja, če bode gospod kaj takega povedal, potem pa se bo pot, če tudi trudapolna, dobro splačala. Ali ubogi kotarski pristav se je zastonj po blatu in dežju mučil. Ce je bil pri sv. maši zbran in pazil na štiri dele sv. maše, morda ga ljubi Bog kaj odškoduje, ki je vladar tudi naše, če tudi zdaj tako žalostne in krivične politike. — Govori se, da je bil naš cpozicijonalni kandidat dr. Mozzura, ko je hotel obiskati Klanješki kotar na postaji Vel. Trgovišča častno pridržan. V tako zmedeni hrvaški kraljevini kaj lahko mogoče.
(V Zatičini) je umrl in je bil danes pokopan odvetniški koncipijent gosp. dr. Fr. Podobnik. Naj v miru počiva!
*
* *
(Izpreobrujenje knegiuje.) Ii Petrograda se poroča: Kueginja Wolkonska, ki je nedavno umrla, je na smrtni postelji izrekla željo po katoliškem duhovnu, da bi se odpovedala razkolu. Nje soprog bivši minister Wolkonski ji tega ni dovolil, ker se je bal kazni), ki zadenejo razkolnike-izpreobrnjence. A starejši sin je ustregel materini želji in pripeljal katoliškega duhovnika. Mati se je odpovedala razkolu, potem pa umrla. Pokopali so jo na katoliškem pokopališču. V katoliški cerkvi so bili veliki pogrebni obredi. Navzoči so bili najvišji državni dostojanstveniki. Car je izrečno ukazal, naj se opusti proti obi-telji zavoljo tega izpreobrnjenja vsako postopanje in vsaka kazen.
(Na dvoru) dunajskem bodo začeli varčevati. Posebno slugam bodo zmanjšali dohodke. Doslej so res živeli kakor v deveti deželi. Na leto so popili 15.000 litrov vina. Sedaj bodo pa za dve tretjini na slabšem. Izgubili bodo tudi dosedanjo pravico, da so se smeli vsega polastiti, kar je ostalo po pojedinah in dvornih banketih, za kar so vlekli po 40 do 50 gld. vsak. No, sluge pač ne bodo veseli, a k socijalnim demokratom jim ne bo še treba iti.
(Resnica nad vse.) Vojvoda Kozma Medici je bil velik prijatelj umetnostim, tudi sam se je poskušal v kiparstvu. Nekoč izkleše kip Neptunov iz dragocenega marmorja ter ga izpostavi na javnem prostoru. Kmalu na to vpraša umetnika Mihel Angela, kako mu je všeč njegov Neptun. „Bog Vam grehe odpusti," odgovori umetnik, „ker ste tako lep kos marmorja — skazili."
(Nezaslužeua pohvala.) Predsednik : Sodišče je sklenilo, da se radi prehitre vožnje obsodite na 10 gl. globe. — Izvošček: Kako ste dejali, radi prehitre vožnje. No to je prevelika pohvala za moje «taro kljuse, ta bo pa ponosno na to.
(Hudomušna tolažba) Krčmar: Kakšna smola, gospod zdravnik 1 V pretečeni noči so vlomili tatovi v mojo klet ter odnesli nič manj nego 10 steklenic vina. Ko bi le mogel izslediti, kdo so bili ti nič-vredneži. — Zdravnik : Le bodite brez skrbi, oče, -če bodo le Vaše vino pili, gotovo bodo rabili mojo pomoč.
*
* *
(Sejmi po Slovenskem od 17.—22. maja.) Na Kranjskem: 17. v Lukovcu, Idriji, Rovišah, Moravčah, v Kočevski Reki, na Vidmu poleg Krke; 20. v Mozelju; 22. v Tržiču, St. Lambertu. — Na Slov. Štajerskem: 17. v Gorenj. Sušici, Mu-reki, Sjseski, Vojniku, Pilštajnu ; 22 v Loki. — Na Koroškem: 19. v Celovcu. — Na Primorskem: 17. v Dolini, Voloskem ; 22. maja v Kastvi.
Društva.
(Pevsko društvo „Slavec") priredi na binkoštno nedeljo dne 6. junija veliko ljudsko veselico na Koslerjevem vrtu. Nadalje je odbor ukrenil, ker je k društvu pristopilo mnogo novih članov, priporočati društvenikom, v slučaju nabave raznih potrebščin, da se v prvi vrsti ozirajo na svoje sobane, katerih imenik je v društveni sobi vedno na upogled. Gospod F. Ksav. Stari, slikar v Ljubljani, pa je pristopil k društvu kot ustanovnika svoto 40 kron. Glede sokolske slavnosti v Celji, je odbor vse potrebno uredil in se je „Slavec" udeleži kor-porativno z društveno zastavo.
(Sen tj akobsko-trnovska ženska podružnica družbe sv. Cirila i n M e-toda) je imela 9. t. m. svoj občni zbor v damskih
prostorih »Narodnega doma«. Novo podružnično načelnietvo se je sestavilo takole: Predsednica: gospa Ivana Zupančičeva. Podpredsednica: gospa Marija dr. KuSarjeva. Tajnice: gospa Gabrijela 2u-žekova, gospici Brigita in Vera Souvanova. Tajnici — namestnici: gospici Marijanica Prosenčeva in Ivanka Vidmarjeva. — Blagajničar ci: gospica Jelica Lozarjeva in gospa Helena Vidmarjeva. Blagajni-ćarici — namestnici: gospa Trtnik-Petrovčičeva in goapica Leopoldina Trtnikova. — Odbornice: gospa dež. odbornika soproga Franja dr. Tavčarjeva, gospa županja Milica Hribarjeva, gospa veletržčeva Uršula Souvanova, gospa trgovčeva Jelena Naglasov», gospa posestnikova Terezina Debevčeva, gospici mestni učiteljici Minka Maroltova in Ivana Pra-protnikova.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v L j u -bljani) so v z a d u 11 h dveh tednih darovali: Gdč. Ljudmila Rjblek v Litiji mesto venca na krsto gospe Ane Oblakove 2 gld. Mala družba po pogrebu č. g. Iv. Bolte, župnika v Ledinah 3 gld. 73 kr. Iz nabiralnika pri g. Ivanu Pignatariju v Črnučah pri Gorici 1 gld. 51 kr. G. Janko Jeglič, nadučitelj pri sv. Križu pri Litiji svoto 1 gld. 30 kr., nabrano v M klavčičevi gostilni za izgovorjene ptujke med slovenskim pogovorom. Slavna posojilnica v Konjicah 25 gld. Ii nabiralnika v A. Sfetinovi gostilni v Z rovnici 2 gld. 50 kr. Ženin iz Trnovega v Ljubljani 1 gld. C. g. Eranč. Jeršič, vpok. župnik pod St. Jurijem v Izlakah, za velikovško šolo 2 gld. C. g. A. Tolminec v Gradcu, mesečni donesek 5 gld. Briška podružnica v B ljani po g. F. S mčiču 30 gld. Cisti dohodek zabavnega večera šenklavško-frančiškanske ženske podružnice v Ljubljani 80 gld. 46 kr. Gospodje ljubljanski bogoslovci pokrovitelj-nine 102 gld. 32 kr. Slavna posojilnica v Ribnici 20 gld. B jg plačaj vsem milosrčnim dobrotnikom ! Opozarjamo vse častite gg. podružnične blagajnike iu blagnjnice, da bi začeli pobirati udnino. Letos je dobodkov za dober tisočak manj, kakor jih je bilo lani osovrej. Slovenci, ne nazaj, ampak uaprej!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Grško-turška vojska.
Atene, 15. maja. Brzojavno poročilo iz Arte javlja, da se je pojavil včeraj mej Grki in Turki krvav boj pri Gribovem na poti v Filipiado. Na ofceh straneh je izguba velika. Podrobnosti niso znane.
Atene, 15. maja. Bivši ministerski predsednik Delyannis je grajal nasproti nekemu diplomatu odzvanje grških čet s Krete ter izjavil, da vlada nikdar ne bo privolila v vojno odškodnino, ker sicer bi zbornica zavrgla vsak tak predlog.
Carigrad, 15. maja. „Sabah" objavlja brzojavko, v kateri se glasi, da so turške divizije, prišedši iz Farzala, vzele vasi Hadži-Amar, Bekriler, Karalar, Purnali in Vardali in potem prodirale dalje proti Domokosu, kateri pade v kratkem v turško last.
Carigrad, 15. maja. Vedno dohajajo nove turške čete proti Domokosu. Grška posadka je sicer precej močna, toda ako jo Turki obkolijo od vseh strani, je premagana.
Carigrad, 15. maja. Zunanji minister je naznanil starosti poslanikov, da ob kratkem dojde odgovor turške vlade ter da je D o m o k o s po slabem uporu od grške strani postal posest turške armade in da se je grška armada umaknila daleč nazaj.
Carigrad, 15. maja. V trenutku, ko se je hotel včeraj ministerski svet posvetovati o odgovoru na noto velevlastij, ki žele, da turška vlada takoj ustavi vojno akcijo, je došlo brzojavno poročilo, da je pristalo 3000 Grkov na severu od Prevese. To poročilo je napravilo neugoden utis. Poslaniški krogi izjavljajo svojo nevoljo nad takim postopanjem Grške, ki pričenja z ofenzivno akcijo v tre-notku, ko se gre za sklepanje premirja, in so mnenja, da bo to zelo oviralo podjetje velevlastij.
London, 15. maja. Sultan je naznanil angleški vladi, da odpošlje v London povodom jubilejske slavnosti kraljice Viktorije posebno odposlanstvo.
Pariz, 15. maja. „Agence Havas" poroča: Zatrjuje se, da bo Turčija zahtevala vojno odškodnino v približnjem znesku 78 milijonov frankov. Velevlasti ne bodo Grške silile, naj izroči svoje brodovje mesto denarja. Ako bo pa hotela Grška plačati odškodnino v gotovini, tedaj bodo velevlasti ukrenile, da bodo starejši upniki zavarovani.
Kaneja, 15. maja. Angleški konzul in angleški admiral sta že v drugo objavila neko proklamacijo na Krečane brez vednosti tovarišev.
Telegrami.
Praga, 15. maja. „Narodni Listy" pišejo povodom objavljenja adresnega načrta: „To je prva zastava zbornične večine, ki je stopila v organizovano bojno vrsto in ima trdno voljo, priboriti veljavo vsem v adresi označenim zahtevam."
Cetinje, 15. maja. Princ battenberški, več velikih knezov in velikih kneginj ter princ Karageorgievič so dospeli sem včeraj zvečer.
Rim, 15. maja. Vpoučenih krogih se širi vest, da pride jeseni ruski car v Rim in da o tej priliki obišče tudi sv. očeta.
Rim, 15. maja. V poslanski zbornici se je pričela včeraj razprava o interpelaciji glede Afrike. Socijalistični poslanec Marinis je zahteval, naj se odzovejo iz Afrike vse italijanske čete, posl. Imbriani in tovariši pa so zahtevali, naj se Eritreja sploh opusti.
Pariz, 15. maja. Duhovnega opravila po pokojni vojvodinji Aleneon v cerkvi svetega Filipa so se udeležili papežev nuncij, vsi člani diplomatičnega zastopstva, grofinja Trani in vsi odličneji člani rojalistične stranke. Vojvodo Orleanskega je zastopal pooblaščenec. Krsto so na to prepeljali v prvotno odločeno sobo in so jo danes odpeljali v Dreux.
V sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže 53 (16) 3
w tlorševo med. ribje olje
je ugodnega okusa in lahko prebavljivo. — Cena steklenici 50 kr., dvojna steklenica 1 gld. Priporoča
lekarna L. Leustek v Ljubljani,
Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Gosp. lekarnarju lMccoli-ju
v LJubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
Provincijal brat Emanuel Leitner.
232 100—15	nadzdravnik.
Umrli s»:
13.	maja. Uršula Pust, posestnikova /.ena, 40 let, Hra-deckega vas 12, jetika. — Anton Makovec, delavec, 77 let, Klademe ulice 20, ostarelost.
14.	maja. Miklavž Preželj, posestnik, 50 let, Hrenove ulize 15, morbus Maeoloms Werthofli.
Meteorologidno porodilo.
S	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
14	9. zvečer	733'5	l-i	si. jvzh.	oblačno	
15	7. zjutraj 2. popol.	732 3 732-0	6-6 8-9	sr. jvzh. si. sszah.	oblačno dež	1-7
Srednja včerajšnja temperatura 6 9°, za 7 0° pod normalom.
VABILO
na
izvanredni občni zbor
I. ljublj. del. konsumnega društva
ki bode
v nedeljo, dne 30. maja ob 2. uri popoludne
v mostni dvorani (na rotovžu).
Ys p o re ti:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo nadzir. sveta in odobritev računov za poslovno leto 1896.
3.	Volitev odbora in nadziralnega sveta.
4.	Posamni nasveti.
33s l-i	Načelstvo.
/[ngelo Savn^k
c. kr. finančni foncipisi
Zofija Savnik r°J- Pomladiš
poročena.
Ljubljana,	Jlir. fi&rica,
dne 15. maja 1897.
336 1-1
•Josip Cvetrečnik,
sobni slikar, Karlovska cesta št. 2,
priporoča se v vsakovrstna v sobnosllkarskl obrt spada-	rn»„i,,____t
joča dela. 9 32-15	,KatOl. Т18КаГШГ
Koverte s firmo
priporoča
lOOOOOOJ
Prečastiti duhovščini in p. n. občinstvu naznanjam najudaneje, da sem se preaelll s svojo krojaško delavnloo s Kongresnega trga št. 3 na
Dunajsko cesto št. 14
(Mathianova hiša).
Zahvaljujoč se najtopleje za dosedaj izkazano mi zaupanje prosim, da se mi isto tudi nadalje ohraniti blagovoli, in si bodem prizadeval postreči cenjenim odjemalcem s solidnim dolom in nizkimi cenami.
Proseč za mnogobrojna naročila bilježim
velespoštovanjem
337 2-1
ЈГ. 14. r^otočnili,
krojaški mojster.
Proda ee dobro ohranjen
b s
po nizki oeni.
Vtč pove upravništvo „Slovenca". 335 3—1
h w> Л o —
«J w o
2 a°
g, s«
.iT4 m 3 3 -O
B,
c3 o
A s-5
C iB.2
ТтН
Д-1 Л O «e
W N
a
ta
S g
3 M
e* d
>
M s П
g 2£ o
3 fe»
C5 »i 0
aj	i—i
t»	■>
®	n
S	*
.J .
50 -73 2
g H
^ O C
-U
S
® s
j цји
o ce
M
O
i—I rt
a> -M «
■a-s?
'M
a» ^ — u
■W » o -M
a» >
io
2iw
S O o C <u "-s
w
• W »Г2
Si
>СЛ m i
39
ia
častiti p. n.
duhovščini
naznanjam uljudno, tla sera se kot dolgoletni sodelavec pokojnega g. K. Sohirmerja (tudi slovitega tirolskega zavoda za slikanje na steklo) naselil v
Gradcu. Proseč za blago-naklonjenost bilježim velespoštovanjem
Ed. Stuhl
specijalist za slikana cerkv. okna,
Annensrt.35.
l^jipi ■vjflsy
a j v ečj i izbor g elegantnih
solnčnikov Š
priporoča po najnižjih cenah 'i
L. Mikuseh
v LJubljani, Mestni trg; IS.
I
«o o e«
V lekarni se tudi dobiva: Pristno francosko žganje v originalnih steklenicah po 60 in 40 kr., med. konjak, med. malaga, najboljša, vso po najnižjih cenah. Želez-nato klneško vino, sagrada vino (odvajajoče) itd.
Splošno priznan je
kina-železnati malaga
kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam;
Steklenica gld. 180, pol stekl. gld. 1 —
Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju
lekarne „pri zlatem orlu"
J. Svobode nasl. (Mardetschlaeger)
v Ljut»lju.nl
kateri naj se dopoSiljnjo naročila. Ondi dobć se tudi vsa homoopatična zdravila.
Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo se radovoljno in brezplačno.	61 52—18
I »dO pij*	# ^ л v
Vsak
kdor ljubi okusno kavo, hoča zdrav ostati in si kaj prihraniti.

804 20—8
114 6
Staropreizkušeno dijet. kosmet. evedstvo (vribalno) za okrepčavo in utrjenje žil in mišic človeškega telesa.
Kwizdov fluid
Znamka: kača (hribolažki fluid).
Z uspehom ga rabijo hribolazei, biciklisti in jahači, da se utrde in okrepčajo po dolgem naporu. — Cena steklenici I gld., pol steklenice 60 kr. Pristen ee dobiva v vseh lekarnah. Glavno zalogo ima
okrožna lekarna v Korneuburgu
pri Dunaju.
Vse stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane cene!
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje ln zelenjavo. — Skropiluloe proti peronosperl, zboljšani sestav Vermo'erov. — Mlatiinice, mlini za žito, stiskalnioe (preše) za vino in sadje
različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznice, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stiskalnice za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLER na Dunaju,
II/2 Fraterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
182 1 Zastopniki se iščejo. 265 20-2

LUDOVIK BOROVNIK
= puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in etrolce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vso puške so na c. kr. preskušcvalniei in od mene preskušene.	655 52—34
Slovenski in nemiki ilustrovani ceniki zastonj.
Štajersko deželno kopelišče
Postaja južne železnice PollFane. SezOna od 1. maja do 1. oktobra.
Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom.
Prospekte razpošilja ravnateljstvo.
Svetovnoslovitl glavberjevo - solnato - klsli-kastl vreloi, priporočeni od prvih zdravniških avtoritet proti obolenjem prebavnih in dihalnih organov, in sicer:
Tempeljski vrelec, nBgS°svežuio5a
WiviM.a irnnlnn preizkušeno zdravilno sred-
£Htyiia YILILL, stV0i 230 20-8
razpošilja vselej sveže napolnjena
deželna glavna zaloga v deželni hiši v Gradcu in kopeliščno oskrbništvo v Rogatec-Siatini. Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mih. Kastnerju in P. Lassniku.
Alojzij Večaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij
v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice
priporoča lepo svojo zalogo
2 26-17
ih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih рл tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljioe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke.
Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje._
% Najboljše sredstvo proti stenioam, bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-ljem, zajedalkam domačih živalij.
/>• /
„Sgsicltcrlin"
učinkuje čudovito! Usmrti — kot nobeno drugo sredstvo
vsakovrstno golazen — in ga radi tega milijoni odjemalcev zahtevajo. Njega znaki so: 1. zapečatena steklenloa, 2.ime ,Zaoherl'.
Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani :
Ivan Fabian, Josip Kordin, A. Scharabon, Karol J. Holzer, Anton Krisper, Viktor Scbiffer, Ivan Jebačin, Peter Lassnik, Jakob Spoljarič, Anton Ječminek, Mihaela I^avriča A. Stacul, Jeglič & Leskoric, nasl. F. Orošel, M. E. Supan, G. Karinger, Alojzij Lenček, Franc Terdina, Mihael Kastner, Ivan Perdan, Uradniško kon-J. Klauer,	Karol Planinšek, sumno društvo,
Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičab, Kočevju, Krškem, Hribu Fr. Kovač, Idriji, Kranju, Kostanjevici, Litiji, Mokronogu, Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, v Tižiču, v Radovljici, Ribnioi, Radečah, Zagorju, Žužemberku, Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu, Cirknici, Ložu, Kamniku, Vipavi. V Škofji Loki: M. Zigon in G. Burdych.	202 16-8
f
I
i"
Ш
Г#

Zobozdravnik Avgust Schweiger
K t U 11 u. j o
v Ljubljani v hotelu pri Maliču, II. nadstropje št. 25—26.
Plombovanje v zlata in platini.
Nova emajl-plomba, barve zobem slične, je jako trpežna ter se ne obrabi niti tekom let, ter ne povzroča nikakih bolečin po plombovanji.
Umetni zobje v zlatu (samo amerikanski) brez nebesa, stranice iz kavčuka z zlatom obrobljene. — Za vse izvršitve popolna garancija.
Pozornost vzbujajoče: Kapljice Za zobe, lastne izumbe, ^ olajšajo takoj zobne bolečine.	307 3
®S" Bivanje stalno. "žS
sa
Ii
i
*
A i
ГСГ4
kacih 14 do 15 let star, se išče z*	trgovino z mešanim blagom.
Vsprejme se do I. junija tek. leta	pri Luki
Brus-u v Spodnji Idriji.	328 3-2
Hlllllllll n........——— ■—■——■»
na mesec lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma.
Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapest VIII, Deutschegasse 8 284 10-4
C. kr. priv. zavarovalna družba
RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA
v Trstu
(ustanovljena leta 1838)
vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombi nacijah, kakor: kapitalov in rent, plačilnih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd.
Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun
družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIDIONALE' v Trstu.
c. kr. priv. „RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA" na Dunaju
v lastni hiši družbe, I., Welhburggasse. 40 12-11 Zastopstva v vseh glavnih mestih in večjih krajih Avstro-Ogerske
Pomladni Glasi
llllll
posvečeni slovenski mladini
S 4 slikami. Uredil in založil
E. Lampe
V Ljubljani 1897.
I
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti
llllll si®
Krasna mladinska knjižica!
XX

if
7. zvezek.

__,
Cena broširanim 30 kr., v pol platno vezanim 40 kr., v celo platno vezanim 55 kr., krasno
vezanim 90 kr., po pošti 5 kr. vež. Dobe se v ljubljanskem semenišču, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pri Jan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se dobe prejšnji letniki razven prvega. — Izvirne platnice izdelu je F Breskvar, knjigovez vLjubljani.
$
iiiiiMiiiiuiiuiiiiiii
Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah!
Illllllllinillllllllllllllllllllllll
miin		I. kranjski ^laneno-oljnati flrnež. s Ж. Icranjeko čisto laneno olje. Sieea tir-£1 (sušilo) priporoča najceneje 59 104—50
Najl	1 ■ v ■	
ffti	lat!	
		cftdolf dVaupfmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
ШШШ Ж lis	Bi	
Prevzetje restavracije.
Dovoljujem si p. n. občinstvo uljudno naznanjati, da sem v dan 1. mejnika prevzel
restavracijo g. I. N. Potočnika
v Domžalah
katero bodem imel na svoj račun.
Točil bodem dobro znano Budejeviško pivo, kakor tudi dobra tirolska in dolenjska vina. Za slastna jedila in dobro postrežbo pri zmernih cenah bodem skrbel kar najbolje. P. n. cenjenim gostom je tudi v razpolago krito kegljišče.
Končno priporočam se tudi vsem ljubljanskim izletnikom, kateri so ine v Kamniku s svojim obiskom počastili, da me blagovole posetiti i tako v Domžalah.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
305 3 3	Milan Keržišnik.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno iu pošteno po najnižji ceui bandera iu vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 52-19
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Gledališke ulice 4.
Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
nrar,
105 26—26
na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
ir žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in hudilnih ur
in le dobre do najfiuejše kakovosti po najnižjih cenah.
Specijatitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvrSujejo.
MrfVuVammimmiViimifWViimim ifim mMmmtfVinimmmmm^n
1 F. P. Yidic & Comp.
v Ljubljani
ponudijo po najnižji ceni poljubno množino
pr §tavbiiiike opeke,
zarezne strešne opeke
(izdelane iz najboljše vrhniške ilovice) in tem pripadajočo
strešna okna iz litega železa.
Peči in štedilna ognjišča
(lastni izdelek).
Koman- cement, dovski Portland-cement
pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete.
ТЧајnižje cene! H 201 15
Ustanovljeno leta 18ГО.
Izdelava perila
za gospode, gosp6 in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
O
m
o
5 ©
£
B
O <
O «2. S
<x K
(D
в> O
Srajoe sa gospode, i
bdi ohiffon, gladke n» priih, brei ovratnika, brei mani.t, 17 vnt ledna od gld. 1 10 do » T» leet , „ e » „ 15 — Brajo* za deSke, T4 velikostih, sicerkakor gorni«
iedna od gld. 1 — do 140 e»» „ „ 5-7» ,. 7-76 Bvltloe za groapoda, в vret
Jedne 80 kr. do gld. 140 ieet gld. 4-50 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov
od gld. 1-80 do 8 80. Dvanajst maniet
od gld. S SO do 4-60.
IS predlog;	7
(Vorbec-Jen) od gld.SHdoS —
Za kroj^brez graje in za točno poetrežbo
jamči tvrdka
«J. O. Hamami
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. ln kr. mornarico.
ДјГ Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 6(5 17
Prečast. duhovščini, oerkvenlm predstojnikom ln dobrotnikom priporoča podpisani
svoje lepe izdelke
cerkvenih posod in orodja.
Že izgotovljene reči. katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštrano, kellhov, svečnikov, kandelabrov za velikonočne sveče, lestenoev itd., prodam 20% nižje od prejšnje cene.
Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo.
Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko.
Z največjim spoštovanjem
Lcop. Tratnik,
153 20—10	pasar - srebrar,
Sv. Petra cesta štev. 27.
P
N H H
u
:жа Solidno blngo, g;
mizarski obrt
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 15
(v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 60 kr.,pulte za mašne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko.	322 35—2
m
g ae ae as a Najnižje cene, ежаеа
Ana Rupnik
izdelovalka umetnih evetlic v Ljubljani, Sv. Petra cesta št 13
priporoča ee prečast. duhovščini in slav. občinstvu
v izdelovanje vsakovrstnih Šopkov za cerkve in altar je, vencev za bandera inraznecerkveneslovesn^
kakor tudi	321 6—3
popolne oprave za nove maše.
Zalivala in priporočilo.
Podpisani se tem potom prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu najprisrčneje zahvaljujem za obilni obisk v domu katol. rokodelskega društva v Komenskega ulicah ter se prav ponižno priporočujem v blagovoljno nadaljno naklonjenost v moji sedanji gostilni
v Rožnih ulicah štev. 19.
Za naravna in zdrava vina, kakor za vedno svežo pivo ter za okusna gorka in mrzla jedila ee bode vestno skrbelo, da bodem tako zamogel v vsakem oziru vsem častitim gostom najbolje postreči. Z velespoštovanjem
320 4 4
Jtlkob Sterle, gostilničar.
i'iVii' .V» .V» .V .V iV iV	i^* i» iV a'^	лv* A A v;^
b а^УГГбаШ*
krojač v Ii{ubljani, Valvazorjev trg št. 4 nasproti c. kr. gimnaziji
se priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v naročila na izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obredne in duhovniške civilne obleke
pa tudi poljubne drugačne obleke za svetno gospodo, izvršene po poljubnem kroju, zagotavljajoč trpežno delo iz dobrega, zanesljivega blaga, uljudno postrežbo in kar možno nizke cene.
Prečast. duhovščino in gg. klerike opozarja, da je bil preizkušen v izdelovanji talarjev in vseh obrednih oblačil.	278 3-3
• У Л лК 'J^ .LV- 'J- '.>. .> '.K '.> Vi V. V. V- 'Л V- V. V- V- 7- V- V -1
Pleskarski in lakirarski obrt
tvrdke
Josip nakovec v Ljubljani
= na Bregu štev. 20 =
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno izvršeno imltaoljo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni.	390 62—31
I
[(j Velika izbera lepih, porabnih priložnostnih darili [HJ
ure po Minil cenat
Popravila zanesljivo pod jamstvom.
verižic, uhanov in prstanov.
Zaloga Styria-kolcs in raznih drugih zistemov.
ryl	Mehanična delavnica na Poljanah it. 31 v lastni hiši. ryi
Ta	Ceniki so franko na razpolago. l J
U]	Novost: M" Stenske (Pendel-) ure z godbo rjjj
J J	po jako nizki ceni. -«a 711 30 L J
M Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu. [Hi
Dunajska borz a.
Dn6 14. maja.
Sknpni drtavni dolg v notah.....
Skapni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4 %......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemški dri. bankovci xa 100 m. nem. dri. velj.
tO mark............
10 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
0. kr. cekini...........
101 gld. 90 ki.		
101		90 .
122		70 .
101		
122		40 .
99		80 .
954		
362		76 .
119		60 .
58		67',,.
11		73 .
9		62'/,.
45		36 ,
6	•	65 .
Dn6 14. maja.
4* driavne srečke 1. 1864, 250 gld. . . b% državne sreCke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke I. 1864, 100 gld.....
4 % zadolinice Rudolfove želei. po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Donavsko rranavno posojilo i. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
kranjsko deielno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice driavne železnice . . „	„ južne ieleznice 3% .
.	„ južne železnice 6 % .
.	, dolenjskih Ieleznic 4 it
155 gld. 25		
158		25
192		50
99		35
141		—
128		—
108		50
112		60
98		76
99		80
177		20
126		50
99	•	60
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld.	—	kr.
4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld.	150	„	—	,
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	,	10	.
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	.	—	,
Salmove srečke, 40 gld................70	.	25	.
St. Genćis srečke, 40 gld.......74	,	—	.
Waldsteinove srečke, 20 gld. .....	60	.	—	,
Ljubljanske srečke.........22	,	25	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	155	.	50	»
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl.st.v.	3500	.	—	.
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. ...	374	.	—	.
Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. . . .	76	,	80	*
Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba .	—	.	—	.
Montanska družba avstr. plan. ....	89	.	75	.
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	164	,	76	,
Papirnih rabljev 100 ................127	.	12	.
ЖГ Nakup in prodaja vsakovrstnih drftavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri irebanjih, pri iižrebanjt najmanjšega dobitka. K a i a n t n a izvršitev naročil na boril.
Menjarnlćna delniška družba
„H EBC1J
iollzeile it. 10 DnnaJ, liriiMIfiritrassi 74 B.
66
Pojasnila IS v vseh gospodarskih in Inanftnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|sklh vrednostnih papirja« in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti И0Г naloženih er lavni o. Ш