- .,,., Liu liana Sloven lij LETO 1992 • LETNIK L • ŠTEVILKA 2 Ljubljana, februar 1992 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS 65 Uvodnik 66 Jurij Diaci Učinek izbiralnih redčenj na različne sestoj ne parame- tre umetno osnovanega smrekovega gozda na ras- tišču predalpskega jelovo-bukovega gozda The Effect of Se!ective Thinnings in Different Forest Stand Parameters of an Artificially Founded Norway Spruce Forest on the Abieti-Fagetum Praea!pinum Natural Site 83 Marjan Zupančič Ohranjanje naravne genetske dediščine gozda v Slo- veniji The Conserving of Natural Genetic Forest Resources in Slovenia 87 Franc Gašperšič Preverba, prilagoditev in sprememba gozdnogospo- darskega načrta med njegovo veljavnostjo, poeno- stavljena in predčasna obnova načrta ter podaljšanje načrtovalnega obdobja The Verification, Adaptation and Alteration of a Forest Managing Plan white being in Force; a Simplified and Advanced Plan Revision and the Prolongation of a Planning Period 95 Iztok Winkler Denacionalizacija gozdov Forest Denationalization 102 Franc Perko Kam gredo zasebni gozdovi Slovenije? 105 Edvard Rebula Kako naprej? - Drugič 109 Boštjan Anko Gozdarstvo: nove vloge in stare povezave 112 Lojze Žgajnar Se bomo evropeizirali končno tudi pri načinu merjenja drobnega industrijskega lesa?! 115 Stališča in odmevi 116 Strokovna sreča nja 120 Aktualno 124 ln memoriam Naslovna stran: Hrvoje Oršanič : Šibek sij zimskega sonca STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev Inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik ; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag . Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 1 5 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Polletna individualna naročnina 300,00 SL 1 za dijake in študente 100,00 SLT Polletna naročnina za delovne organizacije 1500,00 SLT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 80,00 SL T Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Poleg nje denarno podpira izhajanje revije tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo Na podlagi Zakona o prometnem davku list RS, št. 4/92} daje Ministrstvo za informir< na vlogo mnenje, da šteje strokovna re GOZDARSKI VESTNIK med proizvode in mativnega značaja iz 13. točke tarifne štev 3, za katere se plačuje davek od prorr proizvodov po stopnji 5%. Tisk : Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Ir. je ja ,r- :e ta Zakon o denacionalizaciji V Sloveniji in s Slovenijo se v zadnjih letih godijo velike stvari. Plaz globokih sprememb je bilo pravzaprav pričakovati, brž ko so spone starega družbenega sistema pričele popuščati. Zahtevam ljudi po gospodarsko učinkovitejši družbeni ureditvi so se kmalu pričele pridruževati zahteve po vračanju lastnine! ki jim je bila odvzeta pred dobrimi štirimi desetletji ob oblikovanju pravkar preživelih družbenih odnosov. Popoln družbeni pretres - politično, pravno in socialno nadvse zapleten - je postal neizogiben. Vrtinec vseh družbenih sprememb je z vso močjo zajel tudi gozdarstvo. še več, zdi se, da so nov veter in stari spomini imeli v zvezi z gozdom in gozdarstvom še posebej veliko neporavnanih računov. Sprejem Zakona o denacionalizaciji v slovenski skupščini 20. novembra 1991 je bil tako na vsej zastavljeni poti družbenih sprememb pričakovan korak. V pogledu gozdov bi si želeli sicer bolj premišljenega, a v danem trenutku razplamtelih strasti je bil verjetnejši prav takšen. V strokovnem glasilu se do projekta denacionalizacije na- čelno ne gre opredeljevati. Ozrimo pa se po posledicah, ki jih bo imela takšna denacionalizacija, kot jo opredeljuje pravkar sprejeti zakon, za gozd in gozdarstvo. Za gozd pomeni povečan delež zasebnih gozdov, zlasti drobFJe posesti tistih lastnikov, ki dolgoročno niso življenjsko odvisni od gozda, nevarnost, za delavce v gozdarstvu pa so v Zakonu zapisani načini vračanja gozdov v primerjavi z načini vračanja drugih oblik lastnine krivični. Ni sprejemljivo, da je pri celjenju ran iz preteklosti usoda gozda in ljudi, ki delajo v gozdu ostala tako brezbrižno prezrta. Rane iz preteklosti bi morali reševati na načine, ki ne bi odpirali novih - niti pri ljudeh niti v okolju. V prim~ru gozda in gozdarstva je bilo ob sestavljanju in sprejemanju Zakona o denacionalizaciji temu posvečeno premalo truda. Kratkovidna za naš gozd in narod! Urednik G. V. 2/92 65 GDK: 242:174.7 Picea abies K. Učinek izbiralnih redčenj na različne sestojne parametre umetno osnovanega smrekovega gozda na rastišču predalpskega jelovo-bukovega gozda Jurij DIACI* Izvleček Diaci, J.: Učinek izbiralnih redčenj na različne sestojne parametre umetno osnovanega smreko- vega gozda na rastišču predalpskega jelovo-bu- kovega gozda. Gozdarski vestnik, št. 2/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 17. Sestavek obravnava rezultate analize različno negovanih smrekovih nasadov na zelo produktiv- nem rastišču . Parametri sestojev so bili ugotov- ljeni s kontrolno metodo. Podana je ocena opti- malne krivulje temeljnic. Posebna pozornost je posvečena mehanski stabilnosti sestojev. Ključne besede: smrekov nasad, redčenje, prirastek, mehanska stabilnost sestojev. 1. UVOD Snovanje trajnih raziskovalnih ploskev je nujen pripomoček za intenzivno gospodar- jenje z gozdovi. S ploskvami spremljamo kazalce razvoja in rasti gozdnih sestojev, kot so : višina in struktura lesne zaloge, njena prostorska porazdelitev, zdravstveno stanje, kakovost drevja, prirastni potencial, učinke gozdnogojitvenih posegov, težnje razvoja sestojev ... Tako zbrane informa- cije v daljšem časovnem obdobju so upo- rabne na vseh področjih gozdarske dejav- nosti, še posebno pri gojenju in gozdnogo- spodarskem načrtovanju, ki bi se tako na- slonila na domače znanje. Večina naših gozdov ima precej poru- šeno naravno sestavo drevesnih vrst, veliko pa je tudi umetno osnovanih smrekovih sestojev na rastiščih drugih drevesnih vrst. Ti sestoji so vsestransko manj stabilni od naravnih, saj jih ogrožajo dejavniki biotske ~ J. D., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Nazarje, 63331 Nazarje, Slovenija 66 G. V. 2/92 Synopsis Diaci, J.: The Effect of Selective Thinnings in Different Forest Stand Parameters of an Artiti- cially Founded Norway Spruce Forest on the Abieti-Fagetum Praealpinum Natural Site. Go- zdarski vestnik, No. 2/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 17. The article deals with the analysis results of differently tended Norway spruce tree plantations in a highly productive natural site. Natural stand parameters were established by means of a control method. The estimation of the optima! basal area curve is given. Mechanical stability of forest stands is paid great attention to. Key words: Norway spruce tree plantation, thinning, forestry planning, increment, mechanical stability of forest stands. (gradacije lubadarja, rdeča trohnoba ... ) in abiotske narave (snegolomi, vetrolomi, žle- dolomi ... ). Poleg tega imajo negativen vpliv na stabilnost ter kakovost ekosistema in okolja. V takšnih sestojih mora biti goji- tvene ukrepanje dobro premišlj~no in teme- ljiti na izkušnjah, pot spreminjanja umetnih sestojev nazaj v naravne pa mora biti počasna. Zato je potrebno spremljati učinke različnih gojitvenih ukrepanj s trajnimi raz- iskovalnimi ploskvami tudi v umetno osno- vanih sestojih. Izsledki so nam v veliko pomoč pri izbiri optimalnih gojitvenih strate- gij. 2. OPREDELITEV PROBLEMA Namen raziskave je ovrednotiti učinek izbiralnih redčenj različnih jakosti na raz- lične sestojne parametre umetno osnova- nega smrekovega gozda na rastišču bukve in jelke (Abieti-Fagetum praealpinum ace- retosum). Z izbiralnim redčenjem pospešujemo in razvijamo pozitivne lastnosti posameznih osebkov v sestoju na ta način, da jim odstranimo enega ali več konkure~tov, odvisno od jakosti redčenj (MLINSEK 1968}. Pravilno izbrani nosilci funkcij reagirajo na povečan rastni prostor in dotok svetlobe s krepitvijo splošne kondicije in z večjimi prirastki. Podoben, vendar manjši vpliv ima izbiralno redčenje tudi na druga drevesa v sestoju. Z raziskavo smo skušali odgovoriti na naslednja vprašanja: 1 . Kakšen je vpliv jakosti izbiralnega red- čenja na razvoj sestojnih parametrov, še posebej stabilnosti? 2. Kakšne so reakcije nosilcev funkcij v se sto ju? 3. Kakšne so značilne vrednosti zarasti (naravne, optimalne in kritične zarasti)? Rezultati analize so prikazani v dveh delih, in sicer: kot učinki redčenj različnih jakosti na ves sestoj in kot učinki izbiralnih redčenj različnih jakosti na nosilce funkcij. 3. RAZISKOVALNI OBJEKT Raziskovalne ploskve ležijo na severoza- hodnem pobočju Krašice (GG Nazarje}, na nadmorski višini od 900-930 m. Zasnovane so v enodobnem smrekovem gozdu, ki je nastal z umetno obnovo po goloseku je- lovo-bukovega gozda na večji površini leta 1952. Gostota sadnje je bila ca. 8000 sadik na hektar. Geološka podlaga je apnenec, talni tip so srednje globoka in srednje vlažna pokarbonatna rjava tla. Rastišče spada v asociacija Abieti-Fagetum praeat- pinum aceretosum (M. Warber 1964). Po saditvi smreke so izvajali še nego mladja (žetev) in nego gošče (čiščenje}. Nato pa do leta 1983 ni bilo nobenih gojitve- nih ·ukrepanj več. Takrat sta bili izločeni dve trajni raziskovalni ploskvi velikosti 0.5 ha. Tretjo- kontrolno ploskev smo izločili v letu 1990. Zaradi neugodne konfiguracije terena in že opravljenih gojitvenih del v okolici obsega samo 0.188 ha nenegovanega go- zda. Ploskve ležijo ena ob drugi, s čimer je v znatni meri zagotovljena homogenost rastišč. ·sestoj je večkrat poškodoval snegolom, tako da je mreža nosilcev funkcij deloma porušena. Najmočnejši je bil leta 1980 (pred redčenjem). 4 . METODOLOGIJA DELA Spomladi leta 1983 je bilo na ploskvah ugotovljeno ničelno stanje kot izhodišče za nadaljnje raziskave. l:zmerjena je bila po- vršina ploskev, vsa drevesa so bila oštevil- čena in na njih je bila označena prsna višina. V tej višini je_ bil izmerjen premer s plastičnim rr-trakom na mm natančno. Upo- raba rr-traku je upravičena, ker je pri manj eliptičnih temeljnicah izračun temeljnice s premerom, izračunanim iz obsega drevesa, teoretično natančnejši, kljub sistematični pozitivni napaki v primerjavi z meritvijo najmanjšega in največjega premera dre- vesa s klupo in uporabo formule za elipso g = 1/4 · rr ·O· d (ASSMANN 1961 ). Poleg prsnega premera so določili še drevesno vrsto in s sistematiQnim vzorcem ocenili srednjo višino sestaja. Na obeh ploskvah so izbrali nosilce funk- cij in konkurente. Nato so izbiralno redčili z različno jakostjo. Na raziskovalni ploskvi KRAŠ ICA 1 z ja kostjo 25.6% (v nadaljeva- nju analize je označena kot sestoj A} in na ploskvi KRAŠ ICA 2 z ja kostjo 9.8% (v nadaljevanju analize je označena kot sestoj B) . Jakost redčenja je podana kot razmerje med seštevkom temeljnic posekanih dreves in prvotno temeljnico sestaja. Meritve smo pono~ili _ v februarju leta 1990. Uporabili smo enake metode kot pri prejšnjih meritvah . . Za oceno srednje in zgornje višine sestaja smo uporabili siste- matični vzorec. Pozno jeseni leta 1990 smo izločili še tretjo (kontrolno) ploskev. Pri meritvah smo uporabili enako metodologijo kot pri prvih dveh ploskvah. Zaradi primerljivosti rezulta- tov med ploskvami smo ocenili debelinski prirastek dreves s sistematičnim vzorcem (redukcija meritev na -letcJ 1983 in 1990). Drevesa smo povrtali izmenično glede na glavne strani neba. Sestoj je nenegovan. V nadaljevanju analize je· označen kot sestoj C. V obeh negovanih sestojih smo ocenili tudi nekatere kakovostne znake nosilcev funkcij . Za oceno združbenih razmer se za prira- stoslovne namene največ uporablja petsto- penjska ASSMANN-ova klasifikacija, ki jo je delno prevzel po KRAFTU in smo jo zato uporabili pri naši raziskavi. G. V. 2/92 67 A. ZORUŽBENE RAZMERE 1 . nadvladajoča drevesa 2. vladajoča drevesa 3. sovladajoča drevesa 4. obvladana drevesa 5. potisnjena drevesa Za oceno velikosti in utesnjenosti krošenj pa smo uporabili klasifikacijo za razisko- valne ploskve (KOTAR 1982). B. KAKOVOST KROŠNJE 1. nenormalno široka, vsestransko ena- komerno razvita in gosto olistana krošnja 2. nbrmalno široka, skoraj enakomerno razvita, precej gosto olistana krošnja 3. srednje široka, neenakomerno razvita ali manj gosto olistana krošnja 4. ozka, močno deformirana in zelo redko olistana krošnja 5. zelo ozka, propadajoča in zelo redko olistana krošnja. C .. UTESNJENOST KROŠNJE 1 . vsestransko prosta krošnja, krošnja ni nikjer v dotiku s krošnjami sosednjih dreves 2. krošnja se dotika na eni strani s kro- šnjo ali krošnjami sosednjih dreves 3. krošnja je utesnjena z dveh strani 4. krošnja je utesnjena s treh strani 5. krošnja je utesnjena z vseh štirih strani ali pa je zastrta od zgoraj 4.1. Izračun višine lesne zaloge Višina lesne zaloge leta 1983 in leta 1990 je izračunana kot vsota volumnov posameznih dreves. Ti pa so izračunani prek dvovhodnih deblovnic (BAUER 1898). Kot vhod v deblovnice so nam služile višine, izračunane iz višinske krivulje, in merjeni prsni premer. Volumen v odvisnosti od prsnega premera in višine je podan s funk- cijo naslednje oblike: V h b1 db2 (b3 ·h ·d+b4 ·d 2 +b5 ·h 2 +b6 ·h) ( 1) =ao· . ·e h =višina drevesa v m d = prsni premer drevesa v cm e = osnova naravnega logaritma Vrednost parametrov funkcije za smreko: 8 0 = 0,00001759 b1 = 1 .30779093 68 G v. 2/92 b2 = 2. 0305658 b3 = -0.00006776 b4 =-0.00004057 b5 = -0.00061408 b6 = -0.00001019 Ker so za izračun volumna uporabljene prilagojene višine, ki so obremenjene z vzorčno napako, so volumni, volumenski prirastki in lesne zaloge samo ocene za dejanske vrednosti v populaciji. Zato smo v analizi učinkov redčenj uporabljali pred- vsem temelj nico in premer ter njuna priras- tka. Za izračun lesne zaloge sestoja C leta 1983, prek dvovhodnih deblovnic, smo upo- rabili združeno višinsko krivuljo sestojev A in B iz leta 1983 (sestoja še nista bila redčena) in premere, izmerjene leta 1990 in reducirane za osem rastnih period. Upo- raba višinske krivulje je upravičena, saj z analizo kovariance nismo odkrili razlik v odvisnosti višin od premera leta 1983 med sestojema. (F = 2,33, znač. = 0,00). 5. UČINKI REDČENJ 5.1. Drevesna sestava Iz preglednice 1 je razvidno, da prevla- duje v vseh sestojih smreka. V obdobju med meritvama se je v sestojih zmanjšal delež jelke; bukev in ostali listavci so delež povečali. Sprememba v drevesni sestavi je deloma posledica redčenja, deloma pa raz- lične mortalitete drevesnih vrst. Zanimivo je, da zavzemajo, kljub umetni obnovi s smreko in nenegovanosti sestojev (sadnja ca. 8000 sadik/ha), druge drevesne vrste delež do 1 O%. To pomeni, da bi lahko s pravočasno nego sestojev dosegli tudi bolj ugodno zmes v korist listavcev. 5.2. Jakost redčenja Jakost redčenja lahko podajamo na več načinov. V praksi je najbolj uporabljen od- stotek od lesne mase. Pri raziskavah pa se po navadi uporablja količnik med vsoto temeljnic posekanih dreves in sestojno te- meljnico pred posekom. Dostikrat uporab- ljen kazalec jakosti redčenj je tudi količnik l Preglednica 1: Drevesna sestava na raziskovalnih ploskvah Število Smreka Jelka Bukev Ostali listavci Leto Sestoj dreves število o/o število % število o/o število 0/o 1983 A 2534 2454 96,8 30 1,2 6 0,8 44 1,7 B 2248 2036 90,6 108 4,8 18 0,3 86 3,8 c 2554 2370 93,1 100 3,9 26 1 ,O 49 1,9 Posek. A 892 868 97,2 12 1,4 o 0,0 12 1,4 8 372 320 86,0 36 9,7 2 0,5 14 3,8 Mart al. A 224 212 94,6 8 3,6 o 0,0 4 1,8 B 156 136 87,2 16 1,0 o 0,0 4 2,6 c 450 430 95,6 15 3,3 o 0,0 5 1 '1 1990 A 1418 1374 96,9 10 0,7 6 0,4 28 2,0 B 1720 1580 91,9 56 3,3 16 0,9 68 3,9 c 2104 1940 92,3 85 4,0 26 1,2 53 2,5 Preglednica 2: Različni kazalci jakosti redčenj Leto 1983 Leto 1990 Sestoj Nizbr./Nses!. G/Gs N(zbr./Nsest Gk/GI SestajA 0,37 0,51 0,43 0,58 Sestoj B 0,29 0,45 0,32 0,49 Preglednica 3: Maksimalna, optimalna in kritična temeljnica Sestoj %odLZ %odG Gs SestajA 23,6 25,6 46,9 Sestoj B 8,3 9,8 45,5 Sestoj C 53,2 med srednjo temeljnico redčenega sestaja in srednjo temeljnico neredčenega sestaja (naravna zarast). Srednja temeljnica je arit- metična sredina med temeljnico po redče­ nju in temeljnico pred redčenjem. Za izbi- raina redčenja pa je najbolj umestno poda- jati jakost redčenja v odnosu med konku- renti in nosilci funkcij. Tako lahko jakost redčenja podamo kot količnik med številom (temeljnico) posekanih konkurentov in šte- vilom (temeljnico) kandidatov (KOTAR 1979). Iz preglednice 3 je razvidno, da je v rastni periodi sestaja od 33 do 40 let optimalna temeljnica enaka maksimalni naravni te- meljnici. Kritična zarast pa znaša 92% maksimalne temeljnice (grafikon 1 ), to je 48,9 m21ha. Drugi avtorji (ASSMANN 1960) navajajo nižje vrednosti kritične zarasti: od 0,75 do 0,80 za smreko. Nižje vrednosti veljajo za mlajše sestoje, višje za starejše. Do razlike je prišlo zaradi snegoloma, ki je redčena sestaja bolj poškodoval. Pri tem je bila lesna masa odvzeta v večjih luknjah in ne difuzno kot pri redčenju. Tako preostala drevesa v sestoju s povečanim prirastkom niso mogla zapolniti vsega rastnega prosto- Zarast iv Nk/N; Gk/G; 88% 88% 0,38 0,25 86% 86% 0,12 0,06 100% 100% ra, optimalna krivulja pa ima strmejši padec (grafikon 1 ). 5.3. Vpliv izbiralnega redčenja na skupno proizvodnjo in na razvoj sestojnih parametrov Iz analize je razvidno, da so imeli sestoji v letu 1983 podobne srednje vrednosti Grafikon 1: Optimalna krivulja temeljnic za rastno periodo od 33- 10 - Prilagojeno o Izmerjeno 10 , -~ " ~ o ~ CC• o 20 30 ' 40 prsn i premer [cm) Grafikon 4: SESTOJ C: Odvisnost višine od prsnega premera leta 1983 25 I 15 ~ ;;ji ·:;; 10 Prilagojeno c Izmerjeno 10 20 o c < prsn i premer (cm] 30 40 Grafikon 5: SESTOJ A: Odvisnost višine od prsnega premera leta 1990 K "' c ;u; > 25 20 15 10 Prilagojeno Izmerjeno 10 20 30 rrsn i premer [cm] 1 J ~ J - 1 40 Grafikon 6 : SESTOJ 8: Odvisnost prsnega premera leta 1990 višine od 25r·· l - Prilagojeno o Izmerjeno 20 10 ., "~ o ·~··> .~.',,-: , t;."::; l 0:~~· 20 prsn1 premer [cm) 1 .. ,___..-~--~-i--=1 30 40 Grafikon 7: SESTOJ C: Odvisnost višine od prsnega premera leta 1990 I "' c: .:v; ·:;; 25 20 15 10 Prilagojono " Izmerjeno 0: J c " 10 / -- - -~~l 20 30 40 prsni premer [cm) G. V. 2/92 71 dvigovanja višinske krivulje s starostjo, kar se ujema z izsledki drugih avtorjev (AS- SMANN 1961 ). Večji pomik višinske krivulje močno redčenega sestaja v primerjavi s šibko redčenim sestojem po ordinatni osi pa je v nasprotju z dosedanjimi spoznanji, lahko pa ga razfožimo z razliko v rodovitno- sti rastišč. S t-testom nismo odkrili razlik med oce- nama srednjih višin sestojev v letu 1983, v letu 1990 pa razlike obstajajo (preglednica 3). Ker pa je višina v tesni korelacijski povezavi s prsnim premerom, vzorci pa imajo različno debelinsko strukturo, smo vpliv različne debeline dreves na srednjo višino odpravili z modelom analize kova- riance; za kovariantno spremenljivko smo uporabili prsni premer. Model ni pokazal značilnih razlik med prilagojenima srednjima višinama za leto 1983 (F = 0,404), prila- gojene srednje višine iz vzorca leta 1990 pa se značilno razlikujejo (F = 20,64"**). Zato lahko zaključimo, da jakost redčenja vpliva na višinsko rast dreves. Z redčenji namreč manjšamo srednjo višino sestaja, kar pomeni, da drevesa v redčenih sestojih reagirajo na povečanje rastnega prostora s povečanjem deleža debelinskega prirastka proti višinskemu glede na volumenski prira- stek. 5.5. Vpliv redčenj na srednje vrednosti sestojnih parametrov Učinek izbiralnih redčenj smo ugotavljali s primerjavo sestojnih parametrov pred red- čenjem in po njem. Veliko homogenost sestojev pred redčenjem nakazuje primer- java srednjih vrednosti posameznih sestoj- nih parametrov. Z analizo variance nismo odkrili razlik med srednjimi premeri, temelj- nicami in volumni v letu 1983 pred redče­ njem (preglednica 6). V letu 1990 pa razlike med srednjimi vrednostmi obstajajo. Te razlike so le deloma posledica moč­ nejšega priraščanja preostalih dreves v močno redčenem sestoju, deloma pa so posledica računskega priraščanja srednjih vrednosti, do katerega pride zaradi različne Prilagojene višinske krivulje imajo naslednjo obliko: Sestoj A: h = 5,18484 · d0•349575 Sestoj B: h = 22,378 - 14~243 Sestoj C: h = 4,45207 · d0·399191 Sestoj A: h = -4,15698 + 4,7271 · d112 . 177 45 SestoJ B: h = 25,4285 + -d-'- Sestoj A : h = 2,61092 · d0 ·635325 h višina dreves (m) d prsni premer (cm) Leto 1983 Leto 1990 Preglednica 5: Ocena srednjih višin sestojev Leto Sestoj A Sestoj B 1983 hzg 1983 hsr 14,5 14,6 1983 *hsrp '14,6 14,4 1990 hzg 21,7 21,5 1990 hsr 16,4 15,6 1990 •hsrp 16,6 15,2 ·hsrp = srednja višina, popravljena z analizo kovariance 72 G. V. 2/92 Sestoje 22,3 16,5 17,2 R = 0,834 R = 0,860 R = 0,827 R = 0,896 R = 0,921 R = 0,863 Test 1,208 0,404 F 1,100 F 20,648*•• Preglednica 6 : Primerjava srednjih vrednosti nekaterih sestojnih parametrov med sestojema v letu 1983 in letu 1990 Sestoj Leto 1983 Leto 1990 A B c F A B c F da (cm~ 14,7 14,5 14,3 1,17 19,5 17,8 17,4 18,3'"*" 9a(cm) 185 187 179 0,93 330 285 267 15,1*d Va (m3) 0,125 0,124 0.119 0,64 0,300 O, 232 0,239 18,7*u N (N/ha) 2534 2248 2554 1418 1720 2104 G (m2/ha) 46,9 42,0 45,7 46,8 48,9 56,1 V(m3/ha) 317,3 278,1 304,2 425,4 398,7 502,5 * z da, 9a in va so označene aritmetične sredine ustreznih srednjih vrednosti Preglednica 7 : Redčenje leta 1983 Sestoj A Sestoj B % kon k. indif. % kon k. indif. N (N/ha) 892 35,2 238 654 372 16,5 68 304 V (m3/ha) 74,9 23,6 30,8 44,0 23,2 8,3 6,4 16,8 G (m2/ha) 11,9 25,5 4,63 5,36 4,27 10,2 1,1 3,2 Preglednica 8: Primerjava vrednosti nekaterih sestojnih parametrov po redčenju leta 1983 in prilagojene srednje vrednosti z a_n_a_li_z_o_k_o_v_ar_ia_n_c_e_v_le_t_u_1_9_9_0 __________ _ Sestoj Sestojni parametri po redčenju (1983) Prilagojene srednje vrednosti (1990) A B C A B C F da (cm~ 15,7 15,1 14,3 18,2 17,9 18,1 14,2'"' 9a(Cm) 212,7 201 ,3 179,0 300,1 285,5 288,9 19,1 HW Va (m3) 0,14 0,136 0,119 0,265 0,234 0,261 43 , 9 *'~ N (N/ha) 1642 1876 2554 1418 1720 G (m2/ha) 35,01 37,776 45,7 46,8 48,9 V (m3/ha) 242,38 254,90 304,2 425,4 398,6 Tabelarna kritična vrednost za F porazdelitev pri tveganju a = 0,001 in m 1 = 2, m2 = 1562 stopinjami prostosti znaša 10,87. jakosti redčenj. V sestoju B je bilo poseka- nih več tanjših dreves z manjšo temeljn.ico in volumnom (preglednica 6). Iz primerjave srednjih višin, ocenjenih leta 1983, in zgornjih višin, ocenjenih leta 1990, med ploskvama lahko zaključimo, da med rastišči sestojev obstajajo majhne raz- like v pogledu rodovitnosti. Nekoliko bolj izstopa le sestoj B. Da bi ugotovili vpliv same jakosti redče­ nja na srednje vrednosti sestojev, je zato potrebno primerjati med seboj srednje vred- nosti po poseku in srednje vrednosti leta 1990 (preglednica 7). Srednje vrednosti so značilno različne že po poseku. Zato smo jih uporabili kot kovariantne spremenljivke v modelu analize kovariance. Na ta način smo korigirali srednje vrednosti leta 1990 glede na izhodiščne vrednosti po redčenju. Razlike med srednjimi vrednostmi sestojev leta 1990 lahko vzamemo pretežno za po- sledico gojitvenih ukrepanj. Torej z redčenji večamo srednje vrednosti sestojev. Najbolj narašča srednji premer, najmanj pa srednji volumen. To je posledica upočasnjene vi- šinske rasti redčenih sestoj ev. Težnja naraščanja srednjih mer v odvi- snosti od jakosti redčenja je statistično značilna in nakazuje pozitivno linearno odvisnost. 5.6. Razvoj debelinske strukture Razlike v debelinski strukturi sestojev smo ugotavljali s Snedecor-Brandtovim te- stom. Razlike med strukturami sestojev so značilne za obe leti : Leto 1983 Leto 1 990 l = 34,238*** l = 35, 571 *** Razliki v strukturi sestojev sta bili značilni že pred redčenjem. Z redčenjem smo raz- like povečali, delno zaradi različne strukture poseka, kar je razvidno iz grafikonov 8, 9, G. V. 2192 73 1 O, 11, 12 in 13, delno pa zaradi hitrejšega preraščanja debelinskih stopenj v sestoju A. Z z-testom smo ugotavljali razlike v de- _ležu dreves, debelih nad 20 cm, takoj po redčenju in leta 1990 (preglednica 8). P1%-p2% z = --~==~========~==~ P1 % · q1 % P2% · q2% ------:c---+------:--n1- 1 n2 - 1 p% . . . . ocena strukturnega deleža, izračunana lz podatkov vzorca n število enot v vzorcu Preglednica 9: Razlike v deležih dreves, debe- Jejših od 20 cm Leto SestajA Sestoj B SestojC 1983 1990 12% 46% 14% 35% 13% 34% Razlike v deležu dreves, debelejših od 20 cm v letu 1990, so značilne, leta 1983 pa test ni odkril razlik v deležu debelih dreves takoj po redčenju. Torej lahko dom- nevamo, da jakost redčenja vpliva na delež debelih dreves v sestoju. Grafikon 8 : SESTOJ A: Debelinska struktura (1983) 12 10 . 8 o o 2 o . /\ j\ /· \ 1_ ,-:---~\·\·. 1 ( . . :\\ / / . . 1 r 1 :: ·\ Q posek CJ indif. [J . izbranci 11' .. 1\ ~ 1/ . /'\\ 1 . / . \~ . . !. ./ ~ , . 1 'L_ le---J ____ _: .. . : ~=~ ·- -·- .. L_'---J..._,__...__,__,__L-i.._.__L......L.-l._jL_j_...L......J--'-....1-..J._l_j o 2 6 8 10 debelinske stopnje 74 G. V. 2/92 5-.7. Učinek jakosti redčenja na debelinski, temeljnični in volumenski prirastek sestoja Prirastek lesne zaloge sestaja v periodi dobimo, če od lesne zaloge sestaja na koncu periode odštejemo lesno zalogo na začetku periode, zmanjšano za lesno za- logo posekanih in odmrlih dreves. Še eno- stavnejši način pa je, da od volumna vsa- kega preostalega drevesa na koncu pe- riode odštejemo volumen, ki ga je imel na začetku periode. Periodični prirastek lesne zaloge je enak vsoti prirastkov posameznih dreves. Tekoči letni prirastek pa je enak periodičnemu prirastku, deljenemu s števi- lom let v periodi. Razlike med srednjim premerom, temelj- nico in volumnom sestojev pred redčenjem leta 1983 niso bile značilne. Ko smo v sestoje posegli z izbiralnim redčenjem raz- ličnih jakosti, so se srednje vrednosti para- metrov povečale (računsko priraščanje), razlike med njimi pa so postale značilne. Srednje vrednosti so v tesni korelacijski povezavi s prirastki, zato je potrebno od- straniti razlike med prirastki, ki so posledica različne debelinske strukture. Iz tega raz- loga smo učinke izbiralnih redčenj različnih Grafikon 9 : SESTOJ B: Debelinska struktura (1 ~63) 12 ; 10 8 8 ~ 6 : o .l 4 2 o .. o 2 O ... pos~k· [J indif. [J .. i~branci L 4 6 8 debelinske stopnje 10 jakosti na debelinski, temeljnični in volu- menski prirastek ugotavljali z analizo kova- riance. Kot kovariantno spremenljivko smo uporabili premer dreves na začetku pe ri ode (preglednica 9). Vsi prilagojeni tekoči prirastki v redčenem Grafikon 10: SESTOJ C: Debelinska struktura (1983) 'l 10 /\ 1 \ 1 \ 8 1 \ 1·· 1 o 1 \ .1 ~ ! . \ ~ 1 \ 1 6 \ .Q ·s;. ·* 1 ·\ 4 .. \ i. 2 t \ . __ :~-~---o o 2 4 6 8 10 debelinske stopnje Grafikon 11 : SESTOJ A: Debelinska struktura (1990) 12 10 TJ indif. .. '.izbranci : 8 o ~ ~ 6 .Q ·s; .. ~ 2 ·- o o 2 8 8 10 debelinske stopnje sestoju so značilno višji od prirastkov ne- redčenega sestaja. Najnižji so prirastki v šibko redčenem sestoju, ki je na nekoliko slabšem rastišču. Torej ima rastišče dosti močnejši vpliv na srednje prirastke kot red- čenje. Grafikon 12: SESTOJ B: Debelinska struktura (1990) 12t- f 1J 8 o ~ ~ 6 .. .Q ·s; ~ 4 2 : o o 2 4 [J· indif. CJ · izbranci 6 debelinske stopnje 8 10 Grafikon 13: SESTOJ C: Debelinska struktura (1990) 12 10 ] 8 o ~ ~ 6 .Q ·:;: Cl) .;;; 4 ]"-.'-... /- -,~ 1 ""\ 1 \, 2 1 \ / \ r.. \ 1. ' o \ -~-_.;- . -:;:;.-..~ o 2 4 6 8 10 debelinske stopnje G. V. 2/92 75 Preglednica 1 O: Primerjava tekočih letnih pri- rastkov in srednjih prirastkov med sestojema Sestoj A Sestoj B Sestoj C F 28,1 21,6 32,3 2,03 1 ,82 2,13 0,020 0,013 O, 15 14,3 10,6 10,1 0,43 0,33 0,34 50,54*** 7,92*** 7,83"* * ·;v (m3/ha/leto) ... tekoči letni volumenski prirastek *i9 (m 2/ha/leto) tekoči letni temeljnični prirastek *iav (m3/drevo/leto) .. . aritm. srednji volumenski prirastek *i39 (cm 2/drevo/leto) . . . aritm. srednji temeljnični prirastek *iad (cm/drevo/leto) . .. aritm. srednji debelinski prirastek Odvisnost debelinskega prirastka od prsnega premera lahko ponazorimo z na- slednjimi funkcijami : Sestoj A id= -0,555173 + 0,063531 d-0,000588d2 R2 = 0.761 Sestoj 8 id= -o,444193 + 0,055828d-0,000594d2 R2 = 0,743 Sestoj C id= -o,000141 * d2.33555 R2 = 0.778 Iz poteka krivulj (grafikon 14) je razvidno, da drevesa istih debelin v močno redčenem sestoju bolje priraščajo . Deleži izkoristka lesne zaloge so nave- deni v preglednici 11. Preglednica 11. Jzkoristki lesne zaloge v prou- čevanih sestojih LZa3 lZgo izkor. SestajA 228,5 425,4 1,86 % Sestoj B 246,9 398,7 1,61% Sestoje 276,4 502,5 1,82% Lesna zaloga leta 1983 je brez redčenj in mortalitete. Izkoristek lesne zaloge pove, kolikšen je odstotni delež periodičnega pri- rastka v odnosu do lesne zaloge stoječih dreves. Najboljši izkoristek ima lesna za- loga močno redčenega sestaja. 76 G. V. 2/92 5.8. Vpliv jakosti redčenja na stabilnost sestoje v Pravočasna in pravilna redčenja izboljšu- jejo stabilnost sestojev. ln sicer do srednje višine 1Om uspešno, ko pa je sestoj višji od 15m, na stabilnost sestojev z redčenji ne moremo več bistveno vplivati (KOTAR 1982b). Obravnavana smrekova sestaja sta bila večkrat poškodovana zaradi snegolo- ma. Zanimalo nas je, ali je z večjo jakostjo redčenja možno povečati stabilnost sesto- jev kljub poznemu posegu - hsr v času redčenja je že presegla 14m (preglednica 5). Za merilo stabilnosti sestojev smo upora- bili dimenzijsko razmerje dreves (vitkost): h R ~ R dimenzijsko razmerje h ... višina drevesa (m) d1,3 . .. prsni premer drevesa (m) Razni avtorji (ELERŠEK 1983 po BUR- SCHELU), ki so proučevali stabilnost sesto~ jev, so prišli do naslednjih ugotovitev za mlajše smrekove nasade (R - srednja vit- kost): R<60 R = 60-80 R = 80-100 R->JOO zelo stabilni stabilni nestabilni zelo nestabilni KOT AR (1982) pa navaja, da so sestoji stabilni, če ima več kot polovica dreves vitkost nižjo od 90. Pri uporabi vitkostnega razmerja kot me- rila za stabilnost sestojev je potrebno opo- zoriti na dva dejavnika, ki s staranjem sestaja vplivata na razvoj vitkostnega raz- merja. Prvi je računsko zmanjševanje vitko- sti zaradi relativno vedno nižjega mesta meritve prsnega premera na drevesu (»prsna višina« pomeni pri 1Om visokem drevesu 13% višine, pri 20m pa 6,5% ). Drugi pa je dvigovanje višinske krivulje sestaja. Ko so sestoji v starosti po kulmina- ciji višinskega prirastka, ki je pred kulmina- cijo debelinskega prirastka, se vitkostno razmerje samo še zmanjšuje. Da bi ugotovili razlike med sestojema glede stabilnosti , smo primerjali ocene srednjih vrednosti dimenzijskega razmerja (preglednica 11) in ocene deleža dreves z dimenzijskim razmerjem, večjim od 90 (pre- glednica 12). V vzorec smo vzeli vsa dre- vesa z izmerjeno višino. Preglednica 12: Ocene deležev dreves z vitkos- tjo R > 90 v letu 1990 Leto Sestoj A 1983 23,1% 1990 33,3% Sestoj B 3,1% 13,7% Sestoj C 65% Preglednica 13 : Ocene srednjih vitkosti Leto Sestoj A Sestoj B Sestoj C 1983 79,4 74,0 1 1990 87,8 78,1 93,2 Ugotovimo lahko, da je stojnost vseh treh sestojev ogrožena. Najbolj je ogrožen kon- trolni sestoj. Preseneča, da ima sestoj A manj ugodno vitkostno razmerje kot manj redčen sestoj. Vzrok je v večji proizvodnosti rastišča sestaja A, zaradi česar so drevesa istih premerov nekoliko višja. Kljub redčenju obstaja v vseh sestojih težnja naraščanja dimenzijskega razmerja. Indeks naraščanja vitkosti je najnižji v močno redčenem sestoju . Višinski prirastek sestaja torej še ni kulminiral. Z močnejšimi redčenji dvigamo dimenzijsko razmerje se- stoja in izboljšujemo stojnost ne glede na relativno pozen poseg. 5.9. Primerjava sestojev s švicarskimi (EAFV 1968; Sl50 = 26) in češkimi dono- snimi tablicami (S1 100 = 34) Srednje vrednosti obeh sestojev so pre- cej podobne vrednostim, ki jih izkazujejo švicarske donosne tablice za smreko z zgornjo višino 26 m pri starosti 50 let S 1 = 26 ( EAFV 1968). Višje vrednosti pa zavze- majo lesna zaloga, temeljnica in tekoči volumenski prirastek (preglednica 12). Vzrok razliki je v večjem številu dreves na ha v obeh sestojih pri isti zgornji višini in starosti v primerjavi s tabličnim sestojem (višja raven proizvodnosti). Primerjava sestojev s češkimi donosnimi tablicami (SI = 34) za nižinsko smreko pokaže, da imajo sestoji manjšo gostoto in višje srednje vrednosti od tabličnih. Tudi lesna z.aloga, prirastek in temeljnica so višji. Tablični sestoji imajo nižjo skupno produkcijo> Zato, zgornja višina pri mlajših sestojih ni zanesljiv pokazatelj rodovitnosti rastišča. Na podlagi analize sklepamo, da uporaba tujih donosnih tablic za mlajše nasade na področju Krašice ni upravičena. Velika pomanjkljivost obeh donosnih ta- blic je v tem, da ne podajajo razvoja nered- čenih sestojev. Parametri naravi prepušče­ nih sestojev so bolj primerljivi, saj ne zdru- žujejo vpliva rastišča in nege sestojev, ki se od dežele do dežele zelo razlikuje . 6. VPLIV JAKOSTI IZBIRALNIH REDČENJ NA NOSILCE FUNKCIJ 6.1. Primerjava debelinske strukture med sestojema Razlike v debelinski strukturi izbrancev smo ugotavljali s Snedecor-Brandtovim te- stom. Razlike pred redčenjem in po njem niso značilne: x2 = 5,661 (leto 1983, m = 3, izraču­ nan preko Snedecor- Brandtove formule, KO- TAR 1977) l = 6,068 (leto 1990, m = 5) Razvoj debelinske strukture kandidatov je razviden iz grafikonov 15 in 16. Preglednica 14: Primerjava sestojev A in 8 s švicarskimi tablicami (EAFV 1968) in češkimi tablicami Nivo Star. Štev. hzg hsr dsr G LZ i proizv. (1) (N) (m) (m) (cm) (m2/ha) (m3/ha) m3/ha/l) Tablice 1 40 1193 21,2 17,6 19,3 35,1 311 21,5 EAFVSI26 1 Sestoj A 40 40 1418 21,7 16,4 19,5 46,8 425 28,1 Sestoj B 40 40 1720 21,5 i5,6 17,8 48,9 399 21,7 Sestoj C 40 40 2104 22,3 16,5 17,4 56,1 503 32,3 Češke 1 40 1895 20,7 17,1 15,6 35,5 271 15,2 tablice 2 40 2205 20,7 17,1 15,6 41,3 316 17,5 Sl34 3 40 2514 20,7 17,1 15,6 47,0 360 19,8 G. V. 2/92 77 Preglednica 15 : Primerjava srednjih mer nosilcev funkcij med sestojema Ain B v letu 1983 in letu 1990 Leto 1983 Leto 1990 Sestoj A Sestoj B t SestajA Sestoj B t hsr(m) 14,49 14,46 0,225 18,72 17,51 8,672**y da (cmr 19,06 19,36 1,130 23,57 23,19 1,139 ga(cm )* 292,46 304,16 1,386 447,67 436,88 0.852 Va (m3)* 0,209 0,218 1,085 0,426 0,387 2,681 ** N (N/ha) 616 560 1 606 544 G (m2/ha) 9,0078 8,1564 1 13,5643 12,1015 V (m3/ha) 64,65 61,07 1 129,01 107,21 * z da, 9a in va so označene aritmetične sredine ustreznih drevesnih mer. 6.2. Vpliv jakosti .izbiralnih redčenj na srednje mere dreves nosilcev funkcij Učinke jakosti izbiralnega redčenja na srednje mere nosilcev funkcij smo ugotav- Grafikon 14: Odvisnost tekočega debelinskega prirastka od premera , _,L. c 1 ~ ·~ o 3 i.- o} - seo iOJA 10 20 30 40 p1 ]: t ... ~ -:<:·· 1 "' 0.8 - • . -:: . • - ~a.~ , 061·- _ •• · ··,·./ J,. ~ ~ f / <. J g 0.41- ~ ~ f ~ J ; ' 0.2 ~ ~. ~ ~ -~ • / • 1 [ ' ,'' j o L ..l_· ~~- ' ·---- ··-·-L-~_ .... _.~ 10 20 30 40 prsn, premer ]cm) 80 G. V 2/92 Grafikon 18: SESTOJ B: Odvisnost debelin- skega prirastka od prsnega premera po razre- dih utesnjenosti krošnje (kandidati) 10 20 JO 40 prsor premer [cm] - zmanjšali so se prirastki, lesna zaloga in skupna proizvodnja; - povečal se je srednji premer (v skupni proizvodnji); - zmanjšala sta se srednja višina in- volumen (v skupni proizvodnji); - optimalna temeljnica je enaka maksi- malni naravni temeljnici; - kritična zarast znaša 92% maksimalne naravne temeljnice. Zaradi kakovostnega rastišča je nastopila kulminacija sestojnega rastnega pospeška že pred triintridesetim letom. Z začetkom redčenj smo zamudili dobo odpiranja rastiš- čne kapacitete in tako z redčenji nismo povečali volumenskega priraščanja redče­ nih sestojev. Večanje prirastka na razpolož- ljivo rastno površino je bilo manjše, kot je bilo upadanje prirastka zaradi zmanjševa- nja števila osebkov (redčenje) . Primerjava sestoj ev z modeli iz švicarskih in čeških donosnih tablic je pokazala, da so švicarske tablice glede razvoja sestoj nih srednjih vrednosti ter tudi jakosti redčenja primernejše. Manjkajo jim le različne ravni rodovitnosti. Češke donosne tablice za ni- žinske smrekove gozdove se pri istem site indexu (SI) ne ujemajo s parametri analizi- ranih sestojev. Donosne tablice za gorske smrekove gozdove (GUTIENBERG 1903) pa imajo pri istem SI precej nižje srednje vrednosti, lesno zalogo, prirastek in skupno proizvodnjo. V pestrih rastiščnih razmerah štajerskega visokega krasa, se je uporaba tujih rastiščnih tablic pri mlajših smrekovih nasadih izkazala za neprimerno. še bolj so izraziti učinki redčenj različnih jakosti na nosilcih funkcij. V močno redče­ nem sestoju imajo nosilci funkcij večje sred- nje mere in prirastke. Velike razlike obsta- jajo med izbranci sestojev redčenih z raz- lično jakostjo v pogledu njihove kakovosti in kakovosti krošenj. Posledice močnega redčenja so kakovostnejše in manj ute- snjene krošnje izbrancev. Razlike v debelinskem prirastku med no- silci funkcij iz prvih treh socialnih položajev so manjše kot razlike med nosilci funkcij z različno kakovostjo krošnje. V močno redčenem sestoju obstajajo razlike med prilagojenimi srednjimi debelin- skimi prirastki nosilcev funkcij z različno utesnjenimi krošnjami, v šibko redčenem sestoju pa jih preizkus ni odkril. Druge raziskave smrekovih nasadov v optimalni fazi na področju Krašice nam kažejo, da je silovita rast značilna za rela- tivno kratko obdobje do ca. 80 let starosti. V optimalni fazi se rast zelo upočasni in se spet precej oddalji od pričakovanih vredno- sti iz donosnih tablic . Vzroki so lahko eko- fiziološke (suša . .. ) ali gojitvene narave (zakasnela redčenja). Odgovore pa bomo našli le z nadaljnjimi raziskavami. THE EFFECT OF SELECTIVE THINNINGS IN DIFFERENT FOREST STAND PARAMETERS OF AN ARTIFICIALLY FOUNDED NORWAY SPRUCE FOREST ON THE ABIETUM- FAGETUM PRAEALPINUM NATURAL SITES Summary Artificial plantation of the Norway spruce tree of the first generation in an Abieti-Fagetum natural site yields a very high timber supply at the age of 40 (from 399m3 /ha to 503m3/ha) and current increments (from 32,3 m3/ha/year to 23,4m3/ha/ year) . ln comparison to natural and tabular forest stands of similar age and natural sites it develops very quickly. Hich increment values do not mean quality and stability. High productivity of timber supply goes most probably on the account of the impoverishing of other components of the ecosy- stem (ODUM 1971) because of which the forest loses its stability. This has already been expres- sed by the destroyed mechanical resistivity of the forest which can be proved by analysis results showing a high degree of forest imperilment. The mean slenderness value increases and the incre- ment index is sma\ler in the forest stands where thinnings have been carried out. ln a noncultiva- ted forest stand almost all trees belonging to the first three social positions had a broken or dama- ged tree top. Greater biotic damage of forest stands were not noticed. A natural site also loses its fertility due to the negative influence of Norway spruce tree litter on pedogenetic ground processes. ln horizon A, these effects can already be percieved in the first generation of the Norway spruce in an Abietum- Fagetum (PERKO 1989). Research plots are situated one beside another yet they slightly diH er according to the productivity and the measurings cannot be directly compared (the application of the covariance analysis). The reason for this must lie in small areas and diverse, mosaic nature of the karst region. ln similarfuture researches the test is recommended to be carried out in partial blocks (WINER 1970). The total area would thus remain the same, only the slender- ness, distribution and the number of plots would change. The forest stands had not been cultivated until the age of thirty-three. ln spite of this, the share G. V. 2/92 81 of decidious trees is surprisingly high. Timly cultivation could increase the share of deciduous trees and improve the ecologic stability of the forest. The influence of selective thinnings of the intensity of 26 % and 1 O% of the basal area on the development of forest stand thinning parame- ters is the following : - the increments, the timber supply and total production have been reduced ; - the mean diameter (in the total production) has increased ; - the mean height and volume (in the total production) have been decreased; - the optima! basal area is identical to the maximum natural basal area; - the critical covering amounts to 92% of the maximum natural basal area. Due to a quality natural site, a culmination of forest stand growing acceleration set in already before the thirty-third year. The beginning of thinnigs missed the period of forest stand capacity opening, the consequence of which was the absence of the increase in volume incrementing of the thinned forest stands. The increase of the increment per disposable growing area was smal- ler than the decreasing of the increment due to a smaller number of tree subjects (thinnings). A comparison of forest stands with the models from Swiss and Czechoslovakian yield tables has shown that Swiss tab/es are more appropriate as to the development of forest stand mean values and the thinning intensity. The only thing they do not contain is ditferent levels of fertility. Czech yield tables for flat /and Norway spruce forests do not tally with the parameters of the analysed forest stands at the same site index (SI}. Yet yield tab/es for mountainous Norway spruce forests (GUTTENBERG 1903) evidence considerably smaller mean values, timber supply, increment and total production at the same site index (SI) . ln diverse natural site conditions of the štajersko high karst, the use of foreign site tab/es proved inappropriate in young Norway spruce tree plan- tations. Even more explicit are thinning effects of va- rious intensities on the function carriers. ln a highly thinned forest stand, function carriers have greater mean measure values and increments. There are great differences as to quality and tree crown quality between the selected trees of forest stands which have undergone the thinnings of different intensities. The consequence of a heavy thinning is tree crowns of higher quality and with more space. The differences in diameter increment between function carriers from the first three social posi- tions are smaller than the differences between the function carriers of a different tree crown quality. ln a forest stand where a thinning of high intensity has been carried out , there are ditferen- ces between adapted mean diameter increments of function carriers with tree crowns having diffe- rent large space. But in a forest stand of uninten- 82 G. V. 2/92 sive thinning, they have not been established by the test. Based on other researches of o/der Norway spruce tree p!antations in the optima! phase in the territory of Krašica, a supposition arises that vigorous growth is characteristic of a re!ative!y short period, c. until the age of 80. During the optima! phase the growth is slowed dawn consi- derably and again ditfers greatly from the expec- ted values of yield tables. The reasons may be ecophysiological (drought, ... ) or of silvicultural nature (delayed thinnings, . .. ), The answers, however, can be found only in future researches. LITERATURA 1. Assmann E.: 1961. Waldertragskunde. Bayr. Landw. Verlag Munchen. 2. Eleršek, L., Piskernik M.: 1983. Vpliv ras- tišča na višinsko rast mlajših smrekovih nasadov v Sloveniji. Zbornik lesarstva in gozdarstva št. 32. Ljubljana. 3. Ferguson G.: 1966. Statistical Analysis ln Psychology And Education. McGraw-Hills. Lon- don. 4. Kotar, M.: 1985. Povezanost proizvodnih zmogljivosti sestaja z njegovo gostoto. Spominski zbornik gozdarstva in lesarstva št. 26, Ljubljana. 5. Kotar, M.: 1984. Prirastoslovje. BTF, VTOZD za gozdarstvo Ljubljana. 6. Kotar, M. : 1982. Redčenje z vidika prirasto- slovja in donosnosti gozdov. GV Ljubljana, št. 5, str. 193-203. 7. Kotar, M.: 1982. Redčenje v starejših sesto- jih smreke in bukve. GV Ljubljana št. 9, str. 365-373. 8. Kotar, M. : 1980. Rast smreke Picea abies (L.) KARST na njenih naravnih rastiščih v Slove- niji. Disertacija, Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 9. Kotar, M.: 1977. Statistične metode. Izbrana poglavja za študij gozdarstva. BTF, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 1 O. Mayer, H. : 1984. Waldbau aut sociolo- gisch-oekologischer Grundlage. Gustav Fiscer Verlag . Stuttgart, New York. 11. Mlinšek, D.: 1968. Sproščena tehnika goje- nja gozdov na osnovi nege. Ljubljana. 12. Odum, E. P.: 1971 . Fundamentals of Eco- logy. W. B. Sanders Company, Philadelphia, Pa. 13. Perko, F.: 1989. Ekološka niša in in gospo- darski pomen smreke na jelovo-bukovih rastiščih visokega krasa. GV Ljubljana št. 9, str. 353-379. 14. Snedecor, G.: 1967. Statistical Methods. The YOWA STATE UNIVERSITY PRESS AMES. 15. Winer, B. J.: 1970. Statistical Principles in Experimental design. McGRAW-HILL. London. 16. 1980. Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik . Priredil M. Čok l. BTF, VTOZD za go- zdarstvo, Ljubljana. 17. 1952, 1962, 1972, 1982. Gozdnogo- spodarski načrti za gozdnogospodarsko enoto NAZARJE družbeni gozdovi. GG Nazarje. GDK: 163(497.12) Ohranjanje naravne genetske dediščine gozda v Sloveniji Marjan ZUPANČIČ* Izvleček Zupančič, M.: Ohranjanje naravne genetske dediščine gozda v Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 2/1992. V slovenščini s povzetkom v anglešči­ ni, cit. lit. 5. Ohranjanje naravne genetske dediščine je nu- jen pogoj za sonaravne gospodarjenje z gozdom, kakršnega si želimo. Umetno žlahtnjenje goz- dnega drevja po kmetijskih načelih je nujnost plantažnega gozdarstva, ki pa za Slovenijo ni sprejemljivo. Genetsko dediščino gozda najbolje zavarujemo pred propadanjem z negovalnim go- jenjem gozdov, ki mora nujno vključevati tudi naravno pomlajevanje gozda. Ključne besede: genetska dediščina, sana- ravno gospodarjenje z gozdom, naravno pomlaje- vanje gozda. NAJ SE GOZDARSKA GENETIKA ZGLEDUJE PO KMETIJSKI? Gozdarstvo je že pogosto ubralo pot nenaravnih gozdov in se oprijelo kmetij- skega načina gospodarjenja. Tako so na- stale drevesne monokulture, nasadi ipd. Izziv za gozdarstvo so tudi veliki uspehi genetskega žlahtnjenja rastlin v kmetijstvu. Kot imamo v kmetijstvu razne visokodono- sne sorte poljščin, sadnega drevja itn., tako naj bi tudi v gozdarstvu drevesne vrste genetsko preoblikovali po svojih željah. Vendar ne smemo spregledati nekaj bistve- nih razlik med kmetijstvom in gozdarstvom ter med žlahtnjenjem rastlin v eni in v drugi panogi. Kmetijskim rastlinam pomagamo z obdelavo tal, gnojenjem, kemično zaščito. ·Pri gozdnem drevju o čem podobnem ne more biti govora. Kmetijske rastline so v glavnem zelo kratkožive in zato manj ogro- * Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija Synopsis Zupančič, M.: The Conserving of Natural Gene- tie Forest Resources in Slovenia. Gozdarski vest- nik, No. 2/1992. ln Slovene with a summary in German, lit. quot. 5. The conserving of natural genetic resources is a preliminary condition for the exercising of forest- ry on natural basis, which is tried to be put into practice. Artificial tree-breeding according to agri- cultural principles is necessary for plantation fo- restry, which is, however, unacceptable for Slove- nia. Genetical resources are best protected from degenerating by means of intensive silviculture which must by all means also include the natural regeneration of forests. Key words: genetical resources, forestry on natural basis, natural regeneration of forests. žene zaradi izpostavljenosti vremenskim in drugim neugodnostim. Gozdno drevje mora v dolgih desetletjih ali celo stoletjih svojega življenja prestajati hude preskušnje, kot so izredne suše, izjemni zimski mrazi itn. Kme- tijstvo ima opraviti z rastlinami, ki imajo za seboj že dolgo umetno selekcijo in ne bi mogle uspevati brez skrbne kmetijske ne- ge. Gozda si brez avtohtonih in divjih popu- lacij drevesnih vrst ne moremo zamišljati. Če kmetijsko žlahtnjenje rastlin dosega senzacionalne uspehe, se gozdarsko žlaht- njenje drevesnih vrst ustavlja ob hudih ovirah. Tako gozdnega drevja v glavnem ne moremo hitro razmnoževati in razploje- vati. Na obrad semena čakamo tudi dese- tletja. Za preskus novih sort in klanov je doba enega človeškega življenja navadno premalo. Tako je razumljivo, daje genetsko izboljševanje oz. žlahtnjenje gozdnih dreve- snih vrst dolgotrajno, drago in tvegano. Žlahtnjenje gozdnega drevja ima kljub temu velik pomen, toda le tam, kjer imamo opraviti z lesnimi monokulturami, nasadi, skratka s t. i. lesnimi njivami. V takih prime- G. V. 2/92 83 rih imamo opraviti s plantažnim gozdar- stvom, ki dela bolj po kmetijskih kot po gozdarskih načelih ter z razmeroma kratko- živimi nasadi in ne z dolgoživim sonaravnim gozdom. Npr. v topolovih plantažah ne sadimo domačih topolov, ampak le izbrane klone. Sicer uporabljamo v lesnih plantažah genetsko požlahtnjen ali vsaj glede porekla (provenience) skrbno izbran saditveni ma- terial. To velja npr. za velike nasade dugla- zije v francoskem Centralnem masivu, pri- morskega bora (P. maritima) v jugozahodni Franciji, sitke na Škotskem, evkaliptusa v toplejših delih sveta itn. SONARAVNI GOZD All LESNI NASADI? Lesne plantaže pomenijo tudi v genet- skem pogledu enomernost, kot jo sicer najdemo pri njivskih kulturah. V nasprotju z lesnimi in drugimi njivami se naravni oziroma sonaravni gozd odlikuje z veliko genetsko pestrostjo. Kot genetsko pestrost razumemo pri tem zastopanost zelo veli- kega števila različnih genotipov (genetskih različkov) v populacijah posameznih dreve- snih vrst "Oziroma v gozdu, pa tudi naravno mešanost gozda. (Kot populacijo pri tem razumemo množico osebkov ene vrste v nekem ekološko zaokroženem prostoru, ki so bolj ali manj udeleženi pri razmnoževa- nju vrste in tvorijo nekakšno razmnoževalno skupnost). Gozd kot živi sistem potrebuje genetsko pestrost zaradi svoje stabilnosti - zavarovanosti proti različnim nesrečam, kot so vremenske ujme, bolezni in škodljiv- ci, škode zaradi človeka itn. V genetsko pestrih populacijah je večja možnost, da ob različnih in nepredvidljivih obremenitvah gozda najdemo v njih odporne osebke, ki so zmožni preživetja. Taka pripravljenost za primere različnih ujm in kalamitet je seveda odločilnega pomena za preživetje drevesnih populacij oziroma gozda. Goz- dno drevje dočaka tudi sto in več let in v tem dolgem obdobju je izpostavljeno med drugim npr. zelo hudim mrazom in sušam, zaradi česar je genetska raznolikost za stabilnost gozda toliko bolj potrebna. Neod- porni oziroma neprilagojeni del populacij postane žrtev naravne selekcije, pa tudi 84 G. V 2/92 antropogenih selekcijskih pritiskov, vendar obstoj populacije ni ogrožen. Naravna genetska pestrost in s tem na- ravna stabilnost gozda je rezultat evolucij- skega razvoja in prilagajanja okolju . Tako pomenijo avtohtone drevesne populacije nenadomestljivo naravno genetsko dedišči­ no. Gozdove, ki so bili uničeni na velikih površinah, sicer lahko nekako obnovimo, toda izumrle drevesne populacije z njihovo naravno genetsko dediščino so izgubljene za vedno. Gozd v srednji Evropi in tudi v Sloveniji je na srečo ohranil še znatno mero narav- nosti in s tem tudi genetske pestrosti. Prav zaradi tega se je lahko dobro uveljavilo sonaravne mnogonamensko gozdarstvo, ki gradi na naravni stabilnosti gozda in ki ima zato velike gospodarske in ekološke pred- nosti. Povečanje donosov pri tem dose- žemo zelo preprosto in poceni z negoval- nim gospodarjenjem. Medtem ko je žlaht- njenje gozdnega drevja nepogrešljivo pri plantažnem gozdarstvu, je to v sonaravnem gozdarstvu denaturiranje gozda. Tako mo- ramo dobro vedeti, koliko daleč smemo pri tem iti, ne da bi resneje ogrozili stabilnost gozda. Vnašanje požlahtnjenih drevesnih sort je zelo tvegano že zato, ker z njimi nimamo potrebnih dolgoletnih izkušenj, ki bi jih rabili pri dolgoživosti sonaravnega gozda. Sonaravne gozdarstvo stoji in pade z ohranjenostjo naravne genetske dediš- čine in z naravnostjo gozda sploh . Vzrok za veliko razširjenost plantažnega gozdar- stva po vseh kontinentih lahko iščemo tudi v iztrebljenosti naravnega gozda in njegove genetske dediščine. ln potem so lahko zadovoljni, če imajo vsaj lesne nasade, ki naravnega gozda seveda še zdaleč ne morejo nadomestiti. OGROŽENA GENETSKA PESTROST V primerjavi s splošno uničenostjo gozda po svetu se v srednji Evropi lahko pona- šamo z dobro ohranjenostjo gozda. Toda tudi od srednjeevropske naravne genetske degjščine gozda se je že marsikaj izgubilo in marsikaj danes naglo propada. K temu so pripomogle velike krčitve gozda od sred- njega veka ali celo od antike naprej, pa tudi neusmiljeni poseki, paša, steljarjenje, poži- galništvo itn. Monokulture iglavcev, ki so jih začeli snovati že pred 200 leti, so tudi po svoje doprinesle k izginjanju avtohtonosti in naravnosti gozda. Najresnejše nevarno- sti so se pojavile v sedanjem času . To je predvsem genetska erozija gozda z moč­ nim enostranskim selekcijskim pritiskom onesnaženega zraka, pa tudi izpad narav- nega pomlajevanja gozda zaradi prešte- vilne divjadi, kar vse pomeni ogrožanje obstoja gozda. V razvitih srednjeevropskih državah se zato ukvarjajo z velikopoteznimi programi reševanja še ohranjene naravne genetske dediščine. Gotovo so ti programi potrebni kritične presoje, toda genetskega propadanja gozda res ne moremo mirno gledati. Vsaka obremenitev gozda deluje kot se- lekcijski pritisk, ki po svoje zmanjšuje ge- netsko pestrost. Vendar pri ne prehudo motenem naravnem razvoju obstoj in stabil- nost gozda zaradi tega nista ogrožena. Genetska pestrost in s tem stabilnost gozda se lahko obnavljata čisto naravno z nešte- timi možnostmi kombinacij obstoječih ge- netskih zasnov, z naravnim prenašanjem semena in peloda. Naravni evolucijski raz- voj oblikuje genetsko pestrost in tako omo- goča napredujoči razvoj gozda. Drugače je s selekcijskimi pritiski na gozd, ki jih povzroča človek. Vzemimo za primer splošno razširjeno onesnaženost zraka. Medtem ko so naravne ujme in kalamitete krajevno in časovno omejene, onesnažen zrak deluje kot stalno navzoč nenaraven enostranski selekcijski pritisk, ki siromaši genetsko pestrost. Možnosti za obnavljanje prizadete genetske pestrosti so neznatne, ker gozd preprosto nima mož- nosti, da bi dočakal daljša obdobja brez vpliva onesnaženega zraka in brez eno- stranskega selekcijskega pritiska. Tako lahko pričakujemo pogubne posledice za genetsko sestavo in pestrost gozda. Podobno sodobno nevarnost za gozd pomeni tudi stalna popašenost gozdnega mladja zaradi divjadi. Gozdno mladje ozi- roma mlada generacija gozda je najbolj ranljiva točka gozda, kjer lahko najprej uničimo naravno sestavo gozda, njegovo naravno genetsko pestrost, kar bistveno doprinese k neopaznemu postopnemu pro- padanju gozda. Ob sedanjih močnih in nenaravnih obre- menitvah gozda ima genetska pestrost še poseben pomen, ker daje gozdu edino možnost razmeroma hitrega prilagajanja tem neizogibnim obremenitvam. Seveda je treba to prilagajanje plačati z zmanjšanjem genetske pestrosti, ki pa je vendar obnov- ljiva, če nastopijo za gozd ugodnejše raz- mere. Upamo, da problemi onesnaženega zraka, divjadi itn. ne bodo večno ostali nerešeni. OHRANJEVANJE NARAVNE GENETSKE DEDIŠČINE GOZDA V SLOVENIJI Kot propadanje naravne genetske dedi- ščine prav gotovo lahko velja tudi izgineva- nje nekaterih drevesnih vrst. Naj bodo raz- logi za to že kakršnikoli, škoda je nepoprav- ljiva. Med izginjajoče vrste lahko štejemo jelko, vse vrste brestov, domači kostanj, dob in verjetno še kakšno. Neopazno zato pa nič manj nevarno je siromašenje na- ravne genetske pestrosti drevesnih popula- cij in sploh izginevanje posameznih avtoh- tonih populacij. Posebno v nevarnosti so majhne populacije na posebnih in na svoj način ekstremnih rastiščih, npr. populacije smreke v subalpinskem pasu in v visoko- kraških mraziščih, posmezna majhna na- ravna nahajališča črnega bora, macesna itd. Drevesne vrste, s katerimi množično pogozduje mo, kot· je npr. smreka, so v veliki nevarnosti, da se njihove avtohtone populacije izgubijo v nasadih neavtohto- nega in neprimernega porekla. Pri določevanju prednostnih nalog za reševanje genetske dediščine velja zelo preprosto pravilo: ohranjevanja je vredna predvsem avtohtonost. Seveda tudi neavto- hotonih populacij ne zanemarjamo, če se izkažejo, da so danemu okolju dobro prila- gojene in da imajo veliko gozdnogojitveno vrednost. Načrtnega dela na področju ohranjevanja genetskih virov pri nas dosedaj skoraj ni bilo, toda narejenega je bilo kljub temu veliko. Sonaravne negovalno gospodarje- nje s pospeševanjem naravnega pomlaje- vanja in naravne selekcije v gozdu je naj- G. V. 2/92 85 boljše ohranjanje genetskih virov, ki si ga moremo misliti. Dragoceno je tudi vsako ohranjanje naravnosti gozda, npr. v narav- nih parkih, gozdnih rezervatih, narodnih parkih. Žal so že dolga desetletja na delu tudi drugačni dejavniki, npr. onesnaženje zraka in popašenost gozdnega mladja, ki pomenijo uničevanje tistega, kar smo z negovalnim gospodarjenjem dosegli. Če z gozdom ne gospodarimo sonarav- ne, rešujemo naravno in drugo ohranitve vredno genetskq dediščino gozda z izloča­ njem in zaščito primernih površin (v samem gozdu - in situ). Take površine naj bi obsegale najmanj 30 ha. S takimi površinami, ki jih imenujemo ohranitvene sestoje ali genske rezervate, sistematično prekrijemo gozdno površino in tako zajamemo vse tisto, kar je posebno vredno ohrnitve.· Zajemale naj bi 3 do 5% celotne gozdne površine. Na izločenih po- vršinah za gospodarjenje z gozdom ni no- benih omejitev, razen prepovedi vsakega grobega in neodgovornega poseganja v gozd. Zelo pomembno je, da se gozd nemo- teno in neprekinjeno naravno pomlaja, ker brez tega ohranjevanja genetske dediščine sploh ne more biti. Golosečno ali drugače grobo gospodarjenje ne pride v poštev, ampak le negovalno in intenzivno gospo- darjenje. V razvitih evropskih državah je delo pri izločanju in zaščiti takih površin že dobro napredovalo, o čemer poročajo v strokovni literaturi. Težje je, če je gozd oziroma ohranitve vreden gernetski vir tako ogrožen, da ga na samem mestu oziroma v gozdu ne moremo ohraniti, p~č pa na drugem kraju (ex situ}, kjer se š~odljivim antropogenim vplivom tako ali drugače izognemo. Sem spadajo različni nasadi ogroženih drevesnih popula- cij, živi arhivi, semenske plantaže, semen- ske banke, genske banke itn. Vsi ti načini ohranjevanja zunaj samega gozda (ex situ) so zelo težavni in problematični in naj bi bili le izhod v sili, za katerega upamo, da ne bo potreben. Najbolj oprijemljiva in neposredna mož- nost, da začnemo z reševanjem naravnih genetskih virov, je napredek na področju 86 G . V. 2/92 gozdarskega semenarstva. V tej zvezi naj omenim odprta vprašanja semenarskih okolišev oz. provenienc, izbora semenskih sestojev in predvsem manjkajoče zakonske predpise. ER HAL TUNG FORSTLICHER GENRESSOURCEN IN SLOWENIEN Zusammenfassu ng Von Forstgenetlk wird ott vor allem die Forst- ptlanzenzuechtung erwartet, wobei das Vorbild der landwirtschaftlichen Pflanzen-zuechtung nicht zu umgegen ist. Es ist verstaendlich, dass solche landwirtschaftlich orientierte Forstpflanzenzu- echtung auf dem Gebiet der Holzplantagen ihre Berechtigung findet. Umstritten ist die Forstpflan- zenzuechtung unter den Verhaeltnissen der na- turnahen Waldwirtschaft, wo sie zu eniner sehr teuren, langfristigen und risikovollen lnvestition werden kann. Slowenien ist kein Holzplantagen- land und aut die naturnahe Waldwirtschaft kann nicht verzichtet werden. Die naturnahe Waldwirt- scaft steht und faellt mit der Erhalutng der natuer- lichen Genresourcen. Die wichtigste Aufgae der Fortgenetik ist daher noch vorhandenem natuer- lichen Genresourcen zu erhalten und die weitere genetische Verarmung des Waldes zu verihn- dern . Dieses Ziel wlrd am ehestens durch die naturnahe pflegliche Waldwirtschaft und somit durch ausreichende Naturverjuengung und na- tuerliche Selektion in Walde, sowie unmittelbar auf dem gebiet des forstlichen Saatgutwesens, erreicht. Dringend ist auch die Entlastung des Waldes von lmmissionseinfluessen und Wild- schaeden, die wesentlich zur genetischen Verar- mung des Waldes beitragen. LITERATURA 1. Autorenkollektiv: Konzept zur Erhaltung forstlicher Genresourcen in der Bundesrepublik Deutchland. Forst und Holz, Hannover, 1989, 15, 379--404. 2. BURSCHEL, P.: Waldbau- Forstgenetik- Forstpflanzenzuechtung. Forst und Holz, Hanno- ver, 1989, 24, 665-673, lit. 40. 3 . JERMAN, 1: Genetske raziskave semenskih objektov. Fazni elaborat raziskovalne naloge. Iz- dal Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana 1990, tipkopis, 51 strani in priloge. 4. Revue Forestiere Francaise, Numero spe- cial 1986: Amelioration genetique des arbres forestiers . (posebna številka o gozdarski geneti- ki) . S. Osterreichische Forestzeitung, 1990, No. 12. (posebna številka o gozdarski genetiki). GDK: 626 Preverba, prilagoditev in sprememba gozdnogospodarskega načrta med njegovo veljavnostjo, poenostavljena in predčasna obnova načrta ter podaljšanje načrtovalnega obdobja Franc GAŠPERŠIČ* Izvleček Gašperšič, F.: Preverba, prilagoditev in spre- memba gozdnogospodarskega načrta med nje- govo veljavnostjo, poenostavljena in predčasna obnova načrta ter podaljšanje načrtovalnega ob- dobja. Gozdarski vestnik, št. 2/1992. V slovenšči­ ni. Ker na gospodarjenje z gozdovi močno vplivajo nepredvidljivi dogodki v naravi in v družbenem okolju, je z ozirom na relativno dolgo dobo veljav- nosti gozdnogospodarskih načrtov večkrat načrte nujno prilagoditi novim razmeram. Včasih je po- trebno prilagoditi načrte nižjih ravni novemu ali spremenjenemu načrtu višje ravni. V članku so prikazani postopek spreminjanja gozdnogospo- darskega načrta območja in gospodarske enote, razlogi, ki opravičjujejo izdelavo spremembe nač­ rta ter analize, ki jih je potrebno v takšnem primeru opraviti. Ključne besede : gozdnogospodarsko načrtova­ nje, območni gozdnogospodarski načrt, gozdno- gospodarski načrt gospodarske enote, spre- memba gozdnogospodarskega načrta. 1 . IZHODIŠČA Za gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji smo postavili naslednje kvalitetne zahteve: biti mora učinkovito in ustvarjalno, hkrati pa tudi enostavno, privlačno in še zlasti gospodarno, tj. stroški zanj morajo biti v skladu z njegovo uporabno vrednostjo. Gospodarjenje z gozdovi je močno izpo- stavljeno nepredvidljivim vplivom v naravi (npr. naravnim katastrofam) in v družbenem okolju (spremenljive ekonomske možnosti za gospodarjenje z gozdovi in drugo), zato je nujno spreminjanje in prilagajanje gozd- nogospodarskih načrtov na novo nastalim · .. Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija. Synopsis Gašperšič, F.: The Verification, Adaptation and Alteration of a Forest Managing Plan while being in Force; a Simplified and Advanced Plan Revi- sion and the Prolongation of a Planning Period. Gozdarski vestnik, No 2/1992. ln Slovene. Due to the tact that forest managing in highly dependent on unpredictable events in the nature and social environment, forest managing plans often have to be adapted to new conditions as regards a relatively long period during which they are in force. It is sometimes necessary to coordi- nate pi ans of a lower level with a new or changed plan of a higher level. The article presents the procedure of a regional or forest unit plan revision, the reasons which speak for the plan alteration and the analyses which have to be carried out in such a case. Key words: forest managing planning, regional forest managing plan, forest managing plan of a forest managing unit, forest managing plan altera- tion. razmeram in pogojem. S temi postopki lahko izredno prispevamo k učinkovitosti in sploh k uveljavitvi gozdnogospodarskega načrtovanja. Obnovi območnih načrtov za preteklo desetletje ni sledila ustrezna prilagoditev načrtov gospodarskih enot. Posledica tega je bila preprosto v tem, da se zastavljen koncept razvoja, predviden z območnim načrtom, ni načrtno in organizirano izvajal v vseh gozdovih, kjer bi bilo potrebno. V preteklem desetletju so bili gozdovi v več gozdnogospodarskih območjih v Sloveniji močno prizadeti z naravnimi katastrofami. V večini primerov nismo pravočasno in pravilno začeli z izdelavo ustreznih spre- memb gozdnogospodarskih načrtov po ka- tastrofah prizadetih gospodarskih enot. Ne- G. V. 2/92 87 dvomno da to izredno kompromitira gozd- nogospodarsko načrtovanje, onemogoči vsako kontrolo ter ustvarja plodna tla za stihijo in celo špekulacije . Z zavlačevanjem pri potrjevanju sedanjih obnov območnih načrtov obstaja nevarnost, da bomo te napake ponavljali. Preverjanje, prilagajanje in spreminjanje gozdnogospodarskih načrtov je treba razu- meti celovito. Nanaša se na vsebinski del načrtov (na celoten sistem ciljev in sistem gozdnogospodarskih ukrepov) in na njihov kvantitativni del, tj. na višino etata, obseg gozdnogojitvenih del itd. Oba dela sta tesno medsebojno povezana in soodvisna. Dose- danja praksa spreminjanja in prilagajanja gozdnogospodarskih načrtov se je omeje- vala Je na kvantitativni del načrtov. Razum- ljivo je, da se spremembe in prilagoditve izdelajo le za tiste segmente načrtov, za katere smo v poprejšnji vsestranski presoji ugotovili, da je to potrebno. Fleksibilno prilagajanje načrtov novo na- stalim razmeram in možnostim moramo sprejeti kot kvaliteto v gozdnogospodar- skem načrtovanju. Iz praktičnih razlogov pa je izredno pomembno, da se preverbe, prilagoditve in spremembe gozdnogospo- darskih načrtov, vključno s potrditvenimi postopki, opravijo spretno in hitro. Kvalite- ta, potreben čas in stroški za te postopke so skoraj povsem odvisni od sposobnosti za te naloge zadolženih inženirjev ter od zanesljivosti spremljave gospodarjenja z gozdovi, od učinkovitosti računalniške ob- delave podatkov in funkcioniranja informa- cijskega sistema. Prilagajanje in spreminja- nje načrtov gospodarskih enot je bilo doslej najbolj šibek člen v sistemu našega goz- dnogospodarskega načrtovanja. V tem je veliko vzrokov za slabo učinkovitost dose- danjega gozdnogospodarskega načrtova­ nja v Sloveniji, zato je nujno te postopke metodološko dobro določiti. Z metodologijo preverjanja, prilagajanja in spreminjanja gozdnogospodarskih na- črtov v času njihove veljavnosti celovito zaokrožujemo strokovne podlage za celo- ten proces gozdnogospodarskega načrto­ vanja, ki predstavlja sklenjen adaptivni upravljalski proces. Ta problematika je v našem (slovenskem) primeru razmeroma 88 G. V. 2192 zahtevna, saJ tmamo opravka z dvema nivojema načrtovanja (enota, območje), ki morata biti medsebojno usklajena. Kot vo- dilo v procesu prilagajanja in spreminjanja načrtov gospodarskih enot je temeljni kon- cept za usmerjanje razvoja gozdov in gospodarjenja v območnih gozdnogospo- darskih načrtih. V procesu preverjanja, prilagajanja in spreminjanja gozdnogospodarskih načrtov naj bi imela pomembno vlogo centralna služba za gozdnogospodarsko načrtovanje pri republiški upravi za gozdove. Postavljala naj bi zahteve, sodelovala in spremljala izvedbo nalog, določala roke za dokončanje nalog in soodločala v potrditvenem postop- ku . Ce ne bomo organizirali vsaj neki mini- mum te centralne službe, ne vidim možnosti za odpravo usodnih pomanjkljivosti pri se- danjem funkcioniranju gozdnogospodar- skega načrtovanja v Sloveniji . Absurdno je, da nam stvari odpovedujejo prav v nad- gradnji, ki bi morala skrbeti za finalno fazo v tem procesu (potrditveni postopek) in organizirano funkcioniranje celotnega si- stema načrtovanja od detajla (sestoja) pa vse do republiške ravni. V nadaljevanju tega sestavka sledijo okvirna navodila za posamezne že v na- slovu tega sestavka naštete postopke z gozdnogospodarskimi načrti. 2. PREVERBA OBMOČNEGA NAČRTA NA SREDINI NAČRTOVALNEGA OBDOBJA 2.1. Naloga vmesne preverbe območnega gozdnogospodarskega načrta Slaba predvidljivost raznih naravnih pro- cesov pri gospodarjenju z gozdovi ter spre- membe splošnih pogojev (ne nazadnje tudi ekonomskih) zahtevajo stalno skrb za us- trezno aktualizacijo gozdnogospodar- skih načrtov. Vmesna preverba v sredini načrtovalnega obdobja je smiselna za ob- močni gozdnogospodarski načrt (22 . člen Pravilnika o vsebini in načinu izdelave goz- dnogospodarskih načrtov, Ur. list SRS, št. 33/1987) . Preveriti je treba, ali je bilo gospo- darjenje z gozdovi v prvem petletju v skladu s cilji in smernicami območnega načrta , zlasti pa ustreznost načrta kot strokovne podlage za gospodarjenje z gozdovi v na- slednjem petletnem obdobju . Kolikor gre za bistveno spremenjene pogoje za gospodar- jenje z gozdovi (npr. ekonomske), je treba območni načrt izjemoma tudi prilagoditi spremenjenim pogojem za gospodarjenje. Namen vmesne preverbe območnega nač­ rta je težnja po izboljšanju strokovnih pod- lag za gospodarjenje z gozdovi v nasled- njem petletnem obdobju. - Območni gozdnogospodarski načrt ima dvojno vlogo. Služi kot temeljna smernica (vodilo) pri tekočem obnavljanju načrtov gospodarskih enot, hkrati pa je tudi te- meljna strokovna podlaga za planiranje. Z vmesno preverbo območnega načrta verifi- ciramo strokovne podlage za srednjeročno planiranje, zato moramo s preverbo preso- diti tudi ustreznost vseh količinskih kazal- cev v območnem gozdnogospodarskem načrtu (etat, obseg gozdnogojitvenih del itd .). Skladno z 22. členom Pravilnika o vsebini in načinu izdelave gozdnogospo- darskih načrtov in o evidenci njihovega izvajanja se vmesna preverba nanaša na cilje, usmeritve in na posamezne programe območnega načrta. Izhodišče pri oceni ustreznosti območ­ nega gozdnogospodarskega načrta so us- meritve za gospodarjenje z gozdovi, vsebo- vane v razvojnem programu gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji in podobnih dokumen- tih . Odnos med programom razvoja gospo- darjenja z gozdovi in območnim načrtom moramo pri tej nalogi razumeti prožno ter v njuni vzajemni povezanosti in soodvisno- sti. Razvojni program za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji je temeljno vodilo pri preverjanju ustreznosti območnih načrtov . Rezultati preverjanja gospodarjenja v prete- klem petletju in preverjanja ustreznosti ob- močnih načrtov samih ter pri tem pridob- ljene izkušnje in nova spoznanja, pa so pomembna podlaga za inoviranje samega dolgoročnega koncepta oziroma dolgo- ročnega programa za gospodarjenje z go- zdovi . Odnos med razvojnim programom in območnimi gozdnogospodarskimi načrti je torej obojestranski . 2.2. Oblikovanje strokovne skupine za preverbo območnega gozdnogospodarskega načrta Vmesna preverba območnih gozdnogo- spodarskih načrtov bi morala postati po- membna skrb centralne službe za gozdno- gospodarsko načrtovanje pri republiški upravi za gozdove, saj je v tem zelo po- memben vzvod republiške gozdnogospo- darske politike. Skupino za vmesno preverbo območ­ nega načrta naj bi sestavljali strokovnjaki iz strokovnega tima, ki je izdelal območni načrt, strokovnjaki iz centralne službe uprave za gozdove republike Slovenije in eventualni zunanji izvedenci. Primerno je, če so med zunanjimi izvedenci strokovni poročevalci, ki so sodelovali v potrditvenem postopku območnega načrta . Naloga de- lovne skupine iz območne organizacije je, da pripravi vse potrebne podlage za prever- janje gospodarjenja z gozdovi v preteklem petletnem obdobju . Strokovno skupino bi morala imenovati republiška uprava za go- zdove in določiti rok za dokončanje te naloge. 2.3. Pristop in tehnika vmesne preverbe območnega načrta - Preverjanja območnega načrta se je treba lotiti celostno. Zajeti je treba vsa pomembna področja (celoten sistem gozd- nogospodarskih ukrepov v gozdu) in nji- hovo medsebojno usklajenost, ki je pogoj za harmonično doseganje z načrtom po- stavljenih gozdnogospodarskih ciljev. - Upoštevati je treba vse razpoložljive informacije, ki dodatno, oziroma na novo pojasnjujejo stanje gozdov v območju, go- spodarjenje v preteklem petletju in predvid- ljive pogoje za gospodarjenje z gozdovi v naslednjem petletnem obdobju. Vmesna preverba območnega gozdnogospodar- skega načrta sloni zlasti na naslednjih infor- macijah: - evidenca o gospodarjenju z gozdovi v preteklem petletju ; - pridobljene izkušnje in nova spoznanja na podlagi kritične spremljave gospodarje- nja z gozdovi v prvem petletju; - aktualizirano stanje gozdov v območju na koncu prvega petletja z nakazovalci G. V. 2192 89 pomembnih trendov v razvoju gozdov; - rezultati eventualnih terenskih ogledov delovne skupine glede gozdnogospodar- skih problemov v območju ter razprav z inženirji, ki so bili odgovorni za ključna področja pri gospodarjenju z gozdovi v območju; - ekonomske (finančne) in druge po- membne informacije, ki bodo odločilno vpli- vale na gospodarjenje z gozdovi v območju v naslednjem petletju. - Vmesno preverbo območnega načrta začnemo s preverjanjem ustreznosti gospo- darjenja z gozdovi v prvem petletju. Opra- vimo jo tako, da vzporedimo realizacijo v prvem petletju (sečnje, opravljena gozd- nogojitvena in druga dela) z načrtovanim in ugotovimo odstopanja. To analizo je treba narediti sumarno za vsak sektor lastništva v območju in po gospodarskih razredih. Velika količinska razhajanja po gospodar- skih razredih in sumarno za vsak sektor lastništva v območju so lahko posledica napak pri gospodarjenju, ali pa neustrezno- sti načrta, zato je nujna kontrola realizira- nega etata in gozdnogojitvenih del po go- spodarskih razredih. Za druga področja (npr. usklajen razvoj tehnologije pri pridobi- vanju lesa, gradnja prometnic, usklajevanje odnosov »gozd-divjad« itd .) pa izdelamo le kritične ocene dela na teh področjih z vidika harmoničnega doseganja gozdnogospo- darskih ciljev. Poleg kritične analize gospodarjenja z gozdovi je nujna tudi kritična analiza ustrez- nosti samega gozdnogospodarskega na- črta, vključno s tem, kako se je uveljavil pri usmerjanju razvoja gozdov in gospodarje- nja v praksi. Na podlagi bilance realiziranih etatov in gozdnogojitvenih del ter eventualnih spre- memb je treba izdelati program etata ter gozdnogojitvenih, varstvenih in eventualnih drugih del za naslednje petletno obdobje. 2.4. Sklepna razprava in zaključno poročilo Obvezna je poglobljena zaključna raz- prava strokovne skupine o vseh rezultatih vmesne preverbe območnega načrta. V jedrnatem poročilu je treba poleg kvantifici- ranih programov podati tudi eventualne 90 G. V. 2/92 smernice za izboljšave na vseh pomembnih področjih gospodarjenja z gozdovi v na- slednjem petletnem obdobju. O ustreznosti rezultatov vmesne preverbe območnega načrta naj bi odločala republiška uprava za gozdove prek svoje službe za gozdnogo- spodarsko načrtovanje. Razumljivo je, da bi morala ta služba stalno usmerjati delo pri preverbah območnih načrtov in sproti nuditi svojo strokovno pomoč. Kolikor bi s preverbo nastale tudi bistvene spremembe načrta, bi bilo treba te predložiti v potrditev po enakem postopku kot sam načrt . 2.5. Sinteza rezultatov vmesne preverbe območnih načrtov na raven republike Slovenije Tako rezultate gospodarjenja v prvem petletju, kakor tudi program za naslednje petletje, je treba prikazati tudi za republiško raven. Potrebna je tudi vsebinska sinteza vseh temeljnih usmeritev in izboljšav za gospodarjenje z gozdovi v naslednjem pet- letju. To gradivo predstavlja temeljno stro- kovno podlago za eventualno aktualizacijo in inoviranje dolgoročnega programa za usmerjanje gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, oboje skupaj pa neposredno strokovno podlago za izdelavo srednjeroč­ nega plana za gospodarjenje z gozdovi v republiki. 3. PRILAGAJANJE NAČRTOV GOSPODARSKIH ENOT USMERITVAM OBMOČNIH GOZDNOGOSPODARSKIH NAČRTOV - Prilagajanje veljavnih načrtov gospo- darskih enot usmeritvam območnega na- črta je naša posebnost, izvira pa iz speci- fične organizacije gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, ki funkcionira na dveh hierarhijsko medsebojno odvisnih rav- neh (območje, enota). Prilagoditev načrta gospodarske enote pomeni aktualizacijo načrta gospodarske enote oziroma us- kladitev z usmeritvami, ki jih za usmerja- nje razvoja gozdov in gospodarjenja pri- naša območni načrt. S tem aktom ( prila- goditvijo načrtov enot) poskrbimo, da bo območni koncept za razvoj gozdov čim prej in čim bolj uspešno zaživel v praksi gospo- darjenja z gozdovi v območju . Prilagoditev načrtov gospodarskih enot je zlasti aktualna naloga v tistih gozdnogo- spodarskih območjih, kjer so z območnim gozdnogospodarskim načrtom vnesli veliko novega v strategijo usmerjanja razvoja go- zdov v območju in reševanja ključnih ob- močnih problemov. Normalno je, da gre v takih primerih za velika razhajanja med območnim gozdnogospodarskim načrtom in veljavnimi načrti gospodarskih enot. Z zadnjo obnovo območnih gozdnogospodar- skih načrtov so se v taki situaciji notranje neusklajenosti gozdnogospodarskih na- črtov znašla številna gozdnogospodarska območja v Sloveniji. Gre za prehoden po- jav, z uveljavitvijo načrtovanja na območni ravni bo neskladnosti med območnim na- črtom in načrti gospodarskih enot vedno manj. - Prilagajanje načrtov gospodarskih enot je enkratna naloga neposredno po potrditvi območnega načrta. Vključno s pot- rditvenim postopkom mora biti za vse nač­ rte enot, ki se grobo razhajajo z območnim načrtom, opravljena spretno in v najkrajšem možnem času. Katere načrte gospodarskih enot je treba prilagoditi, oziroma uskladiti z območnim načrtom, določi centralna služba za gozd- nogospodarsko načrtovanje pri republiški upravi za gozdove ·skupaj s to službo v območju. Zahtevo za prilagoditev načrtov gospodarskih načrtov enot (katere go- spodarske enote in vsebina usklajevanja) mora republiška služba za gospodarsko načrtovanje dati v pisni obliki. Pri odločanju za katere gospodarske enote je treba izde- lati prilagoditve načrtov, bi kazalo upošte- vati naslednja napotila: - prilagoditve je treba izdelati zlasti za tiste načrte z daljšo dobo njihove veljavno- sti; - za načrte, ki so nekaj let pred iztekom veljavnosti, praviloma ne izdelujemo prila- goditev, ampak usmeritve območnega na- črta, ki zadevajo problematiko v gospodar- ski enoti, upoštevamo v letnem načrtu go- spodarjenja; - prilagajanje načrtov gospodarskih enot območnim usmeritvam je treba omejiti le na bistvena razhajanja, saj navsezadnje ta postopek tudi nekaj stane. Odgovoren za prilagoditve načrtov go- spodarskih enot je vodja službe za gozdno- gospodarsko načrtovanje v območju. On delo ustrezno organizira in vodi. - Predmet prilagajanja (uskladitve) je celoten načrt za prihodnje gospodarjenje z gozdovi, in to v tistih sestavnih delih, kjer gre za bistvena razhajanja z območno us- meritvijo ali pa za pomanjkljivosti v načrtu. Poleg gozdnogojitvenih ciljev in smernic, načrta etata in gozdnogojitvenih in varstve- nih del so predmet usklajevanja in dopolnje- vanja tudi smernice za vzpostavitev in vzdrževanje ravnovesja med gozdom in divjadjo, smernice za izbor delovne tehno- logije pri pridobivanju lesa, gozdnih grad- njah itd. - Prilagoditve načrta za razvoj (gojenje) gozdov se lotimo najprej po deduktivni (okvirni) poti, tako da preverimo, po potrebi pa tudi prilagodimo gozdnogojitvene cilje in smernice po gospodarskih razredih in v skladu s tem eventualno korigiramo etat in obseg gozdnogojitvenih del, pri čemer upo- števamo že doslej realizirano po gospodar- skih razredih. Proces prilagajanja (usklaje- vanja) je proces spreminjanja gozdnogo- spodarskih načrtov . Temeljni praktični pri- pomoček (okvir) pri spreminjanju (prilagaja- nju) načrta za razvoj (gojenje) gozdov ter programa etata in gozdnogojitvenih del je razčlenitev gozdov na gospodarske razrede in njihova nadaljnja členitev na razvojne faze. Nato preidemo k prenosu prilagojenih rešitev za posamezne go.spodarske raz- rede na detajl, tj. na odseke. Pri tem si pomagamo z evidenco opravljenih sečenj in opravljenih gozdnogojitvenih del. Nujen pripomoček pri tem so terenski podatki na obrazcih »Opis sestojev« iz arhiva zadnje obnove načrta. Na tem obrazcu je treba z rdečim svinčnikom ustrezno prilagoditi (spremeniti) okvirno smernica za ukrep, višino etata ter vrsto in obseg gozdnogoji- tvenih in varstvenih del, pri čemer upošte- vamo že izvedene sečnje in gozdnogoji- tvena dela. Od tu naprej opravi delo raču­ nalnik po že ustaljenih programih, vključno z vsemi izpisi tega dela načrta po odsekih . Samo po sebi je razumljivo, da je treba doseči popolno usklajenost okvirnega prila- gajanja po gospodarskih razredih s podrob- nim prilagajanjem po odsekih in delnih površinah. Višina etata in obseg gozdnogo- G. v. 2/92 91 jitvenih del morata biti v prilagoditvi načrta posebej izkazana (sumarno za vsak sektor lastništva) za preostala leta veljavnosti gozdnogospodarskega načrta. Prilagoditve in spremembe načrtov gospodarskih enot morajo biti speljane do detajla, tj. do odse- ka, oziroma delne površine ( zahteva 45. člena Pravilnika o vsebini in načinu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvajanja). Pogoj, da bo to delo opravljeno hitro in poceni je, da temeljne celice pri opisovanju sestojev in podrob- nem načrtovanju (odseki oziroma delne površine) pomenijo le eno razvojno fazo. Le v tem primeru nam najbolj zamudno delo pri prilagajanju in spreminjanju načrtov do detajla pomaga opraviti raču­ nalnik. Razumljivo je, da se pri tem predpo- stavlja, da je vsa evidenca sečenj in gozd- nogojitvenih del vodena tudi na računalni­ ških medijih. Priporočljivo je, da prilagoditev gozdnogospodarskega načrta opravi inže- nir, ki je izdelal tudi obnovo tega načrta, saj bo zaradi dobrega poznavanja razmer to delo opravil najbolj kvalitetno, najhitreje in tudi najceneje. - Za potrditev prilagoditve načrta gospo- darske enote velja enak postopek kot pri potrjevanju obnove načrta. Prilagoditve načrtov morajo biti predložene v potrditev v roku, ki je določen z odločbo o potrditvi območnega načrta . 4. SPREMEMBE NAČRTOV GOSPODARSKIH ENOT - Najpogostejši vzrok za spremembe gozdnogospodarskih načrtov so poškodbe gozdov zaradi naravnih ujm in drugih ne- predvidljivih vplivov na njihov razvoj. Po- škodbe gozdov s katastrofalnim obsegom so v slovenskih gozdovih postale že kar reden pojav. Hitro reagiranje s spremembo gozdnogospodarskih : načrtov za prizadete gozdove je zelo pomembna naloga gozdno- gospodarskega načrtovanja. Gospodarje- nje z gozdovi je treba čimprej prilagoditi novonastali situaciji v gozdovih po naravnih katastrofah. Namen spremembe gozdno- gospodarskega načrta zaradi naravnih ka- tastrof je sanacija poškodovanih sesto- jev ter eventualna sprememba ukrepov na neprizadetem delu gospodarske eno- 92 G. V. 2/92 te, s ciljem kompenzacije etatov, ki napa- dejo v obliki slučajnih donosov na poškodo- vani površini sestojev. Motiv za spremembo načrta so tudi zelo resne napake in pomanjkljivosti načrtov, ki smo jih spoznali s kritično spremljavo go- spodarjenja z gozdovi po tem načrtu. V nobenem primeru ne bi smeli kakorkoli dopuščati »preračunljive spremembe gozd- nogospodarskega načrta" neposredno pred iztekom njegove veljavnosti, ki naj le formalno opraviči (pokrije) neke prekorači­ tve etatov, neopravljena gojitvena dela itd., skratka nepravilnosti pri gospodarjenju z gozdovi v enoti . - Spremembe gozdnogospodarskega načrta se je treba lotiti takoj po nastalih spremembah na sestojih zaradi naravnih katastrof. Izjema pri tem je le primer, ki bo v teh navodilih posebej obrazložen. Za- htevo za spremembo gozdnogospodarskih načrtov da v pisni obliki služba za gospo- darsko načrtovanje pri republiški upravi za gozdove po poprej opravljenih terenskih ogledih prizadetih gozdov. - Izdelava spremembe gozdnogospo- darskega načrta se začne s terenskim ugotavljanjem stanja prizadetih gozdov zaradi naravnih katastrof in vzporednim načrtovanjem sanacijskih ukrepov, napad- lega etata ter potrebnih gozdnogojitvenih del za sanacijo poškodovanih gozdov. S podrobnim pregledom prizadetih sestojev vnašamo v obrazec )•Opis sestojev« vse potrebne podatke poškodovanih sestojev in načrtovane ukrepe za njihovo sanacijo. - Temeljni podlagi za izdelavo spre- membe gozdnogospodarskega načrta za enoto sta: - evidenca doslej opravljenih sečenj in gozdnogojitvenih del; - ugotovljeno stanje poškodovanosti go- zdov in predvideni ukrepi za sanacijo z vsemi kvantitativnimi posledicami, ki iz te sledijo (slučajni donos- etat, obseg nujno potrebnih sanacijskih, oziroma gozdnogoji- tvenih del). Upoštevaje obseg katastrofe (posredno tudi v višini slučajnega donosa) in usmeri- tve za razvoj gozdov v območju je treba poiskati optimalne kompenzacije za slučajni donos v enoti, in to v sestojih, kjer z ukrepi lahko odlašamo (npr. redčenja v starejših sestojih, uvajanje v obnovo, obnovitvene seč nje v prvi polovici pomladitvenega obdo- bja in podobno). Na tej podlagi izdelamo spremembo načrta najprej okvirno po go- spodarskih razredih. Ta vsebuje eventualno določitev ciljev, kjer gre za sanacijo gozdov, ustrezno spremembo gozdnogojitvenih smernic po gospodarskih razredih ter na- črtovanje etata in gozdnogojitvenih del. Takšno okvirno rešitev po gospodarskih razredih nato prilagojeno prenesemo na detajl (v odseke, delne površine). Pri tem uporabimo arhivirane podatke na obrazcih »Opis sestojev«, kjer z rdečim svinčnikom za določene odseke in delne površine spre- minjamo smernice (ukrepe), višino etata, včasih pa tudi vrsto in obseg gozdnogojitve- n ih del, s čimer pripravimo vse potrebno za izpis tega dela načrta po odsekih na raču­ nalniku. Višina etata in obseg gozdnogojitvenih del za preostalo dobo veljavnosti gozdno- gospodarskega načrta morata biti v su- mami obliki (za posamezne sektorje lastni- štva) izkazana posebej. - Spremembo načrta je treba predložiti v potrditev v roku , ki ga določi republiška uprava za gozdove. 5. SPREMEMBA OBMOČNEGA NAČRTA - V primeru naravnih katastrof velikih razsežnosti, ki ne prizadenejo le posamez- ne gospodarske enote, ampak tudi velik del območja, pride do situacije , da je treba ustrezno spremeniti tudi območni načrt . V takem primeru smo prisiljeni ustrezno preoblikovati celotno strategijo za na- daljnje usmerjanje razvoja gozdov v ob- močju. Zahtevo za spremembo načrta izda republiška uprava za gozdove na podlagi informacij o obsegu naravne katastrofe in pogovorov z odgovornimi strokovnjaki v območju. V pisni zahtevi se postavi tudi okvirni rok za spremembo območnega na- črta in prizadetih načrtov gospodarskih enot. - Prvi korak pri spreminjanju gozdnogo- spodarskega načrta je čim hitrejša in čim natančnejša ugotovitev prizadetosti se- stojev po posameznih gospodarskih eno- tah. Z vzporednim načrtovanjem ukrepov za njihovo sanacijo pridobimo informacije o vtSinl slučajnih donosov in potrebnih gozdnogojitven ih oziroma ·sanacijskih delih. Tu, enako kot v opisanem pod 4., uporab- ljamo obrazce »Opis sestojev<<. V primeru naravnih katastrof velikih razsežnosti je priporočljivo takoj opraviti letalska snema- nja prizadetih gozdov. Ugotovitev prizadetosti gozdov mora biti opravljena hitro in č.im bolj natančno. V ta namen je treba ekipo inženirjev za gozdno- gospodarsko načrtovanje v območju po potrebi tudi ojačati. Vsekakor pa mora imeti ta naloga prednost pred drugimi . Po za- ključku terenskega ugotavljanja stanja je treba z računalnikom dobiti obseg prizade- tih sestojev, višino slučajnega donosa (eta- ta) in obseg sanacijskih del po območnih gospodarskih razredih . Razumljivo je, da v tem primeru razpolagamo s podrobno strukturiranimi informacijami kot jih nudi obrazec »Opis sestojev«. - Upoštevaje obseg, vrsto in značaj po- škodovanih sestojev v območju (ločeno po posameznih sektorjih lastništva) je treba najprej (kolikor se izkaže za potrebno) us- trezno preoblikovati temeljni koncept za usmerjanje razvoja gozdov v območju in nato poiskati z okvirnim načrtovanjem po območnih gospodarskih razredih v maksi- malni meri ustrezne kompenzacije za etat, ki bo realiziran s sanacijo poškodovanih sestoj ev. - Na podlagi evidence sečenj in gozdno- gojitvenih del po območnih gospodarskih razredih ter stanja prizadetih sestojev po gospodarskih razredih je treba predvideti cilje sanacije oziroma obnove poškodova- nih sestojev, ustrezno spremeniti smernice za razvoj gozdov v prizadetih gospodarskih razredih, višino etata ter vrste in obseg gozdnogojitven ih del. S tem bodo šele dane vse podlage za izdelavo sprememb načrtov posameznih gospodarskih enot. Razen te- meljnih odločitev (za katere potrebujemo spremenjen območni koncept) lahko vsa predhodna dela pri spremembah načrtov posameznih z naravno katastrofo prizadetih gospodarskih enot potekajo vzporedno. 6. POENOSTAVLJENA OBNOVA NAČRTA GOSPODARSKE ENOTE - Poenostavljena obnova načrta gospo- darske enote pride v poštev za manj vredne G. V. 2/92 93 gozdove (slaba rastišča), ki so tudi z vidika splošno koristnih funkcij manj pomembni in je z gospodarjenjem v preteklem desetletju nastalo malo sprememb. Gre torej za go- spodarske enote, v katerih se razmeroma •>malo dogaja<<. Poenostavljena obnova gozdnogospodarskega načrta je ustrez- nejša rešitev od enostavnega podaljšanja načrtovalnega obdobja na 20 let. Dvajset let je tudi v primeru gospodarske enote, kjer se >>malo dogaja", predolga doba. - Končno odločitev, v katerih primerih se lahko uporabi poenostavljena obnova načrta gospodarske enote, da republiška uprava za gozdove prek svoje službe za gozdnogospodarsko načrtovanje. - Pri poenostavljeni obnovi gospodar- skega načrta je obseg del bistveno zmanj- šan. Temeljna podlaga za poenostavljeno obnovo je evidenca o gospodarjenju z go- zdovi v preteklem desetletju (vključno z gozdno kroniko) ter stanje gozdov in drugih dejavnikov, kar smo ugotovili z zadnjo ob- novo gozdnogospodarskega načrta. Stanje gozdov, kot ga je dala zadnja obnova načrta za gospodarsko enoto (na arhivira- nih obrazcih ••Opis sestojev« ter podatki o lesnih zalogah in prirastkih) , lahko v celoti prevzamemo, ali pa jih le delno dopolnimo in spremenimo z ugotovitvami na terenu, še bolj pogosto pa kar v pisarni. Tako je možno npr. vključit i površine z gozdom na novo zaraščenih kmetijskih površin, korigi- rati močneje spremenjena stanja sestojev itd. Vse našteto se opravi iz arhiviranih obrazcev >>Opis sestojev« in druge razpo- ložljive dokumentacije zadnje obnove gozd- nogospodarskega načrta. - Na podlagi prevzetih in delno dopolnje- nih informacij o stanju gozdov v enoti ter kritične ocene preteklega gospodarjenja se nato ob upoštevanju območnih usmeritev izdela nov načrt za prihodnje gospodarjenje z gozdovi v enoti, kot je predviden s stro- kovnimi podlagami (navodili). Razumljivo je, da se tudi tu lahko veliko prevzame iz starega načrta, moramo pa biti pri tem kritični. 7. PREDČASNA OBNOVA GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTA ENOTE Predčasno, vendar normalno (ne poeno- 94 G. V. 2/92 stavljeno), obnovimo načrt gospodarske enote v primeru, ko so bili gozdovi v enoti močno in na velikih površinah poškodovani zaradi naravne katastrofe, tj. takrat, ko so razmere v enoti toliko porušene in spreme- njene, da to ni mogoče rešiti z ustrezno spremembo gozdnogospodarskega načrta. še zlasti je predčasna obnova smiselna, če je načrt že proti koncu svoje veljavnosti. Odločitev za predčasno obnovo načrta mora dati republiška uprava za gozdove oziroma njena služba za gozdnogospodar- sko načrtovanje. 8. PODALJŠANJE NAČRTOVALNEGA OBDOBJA Podaljšanje obdobja iz 1 O na 20 let je za razmere v Sloveniji le skrajna izjema, saj je poenostavljena obnova neprimerno bolj- ša, še vedno hitra in poceni rešitev . Delno podaljšanje načrtovalnega obdobja pa pride v poštev v primeru, ko pade iztek veljavnosti in s tem redna obnova načrta v leto, v katerem poteka prva faza sanacije gozdov (posek poškodovanega drevja) zaradi ve- like in prostorsko zelo razsežne naravne katastrofe. Ugotavljanje stanja gozdov med prvo fazo sanacije je nemogoče, zato je umestno obnovo načrta prestaviti na čas, ko bo prva faza sanacije gozdov zaključe­ na. Soglasje za podaljšanje načrtovalnega obdobja daje v vsakem primeru republiška uprava za gozdove. Vsi v teh navodilih obravnavani postopki z gozdnogospodarskimi načrti so ključnega pomena za učinkovito funkcioniranje gozd- nogospodarskega načrtovanja. Da bi te postopke opravili pravočasno, hitro, kvalitetno in poceni, so potrebni naslednji pogoji: - da so >>Opisi sestojev« izdelani za temeljno celico ''delno površino< (razvojna faza) in so primerno arhivirani; - solidna evidenca in spremljava gospo- darjenja z gozdovi; - učinkovita računalniška obdelava po- datkov. GDK: 921 Denacionalizacija gozdov Iztok WINKLER* Izvleček Winkler, l. : Denacionalizacija gozdov. Gozdar- ski vestnik, št. 2/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. S predvideno denacionalizacijo gozdov se bo bistveno spremenila lastninska struktura v sloven- skih gozdovih, delež javnih gozdov se bo zmanj- šal na največ 20 %, posest se bo še bolj razdra- bila, prevladovati bodo začeli nekmečki lastniki gozdov. V te gozdove je bilo po razlastitvi vloženo veliko javnih sredstev, zato je treba ob vračanju ugotoviti tudi povečano vrednost gozdov. Ključne besede: denacionalizacija, javni go- zdovi, povečana vrednost gozdov . 1. UVOD Na podlagi zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27-1 094/91) bo nekdanjim lastnikom vrnjeno premoženje , ki jim je bilo podržavljene s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi in načini. Zaradi velikih socialnih in gospodarskih sprememb v času od nacionalizacije do danes, vračanje razlaščenega premoženja ni preprosto ali celo samo administrativno dejanje. Tudi glede vračanja gozdov se pojavljajo številne dileme, ki terjajo odgo- vor. Ne da bi se spuščali v načelna vprašanja denacionalizacije, npr. v to, ali je smotrno obravnavati enako vse postopke podržav- ljenja (agrarna reforma, dejanska in nami- šljena kazniva dejanja itd.) in vse zelo različne razlaščence (kmetje, veleposestni- ki, cerkev itd.), ki so predvsem politične narave, bomo v tem prispevku opozorili zlasti na posledice denacionalizacije za * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija Synopsis Winkler, !. : Forest Denationalization. Gozdarski vestnik, No. 2/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. The anticipated forest denationalization is going to change the ownership structure in Slovene forests to a great extent. The share of public forests will decrease to 20% at the most. The number of forest estates will increase and non- agricultural forest owners will prevail. Great sums of public means have been invested in these forests after the nationalization. Consequently, the increased value of forests will have to be established when they are returned to their prior owne rs . Key words: denationalization, public forests. increased forest value. nadaljnje gospodarjenje z gozdovi, na ome- jitve pri vračanju razlaščenih gozdov v na- ravi in na problem ugotavljanja povečane ali zmanjšane vrednosti gozdov. 2. RAZSEŽNOSTI DENACIONALIZACIJE GOZDOV Po zakonu o denacionalizaciji naj bi bilo po ocenah Ministrstva za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano prejšnjim lastnikom vrnjeno 183.465 ha gozdov. To pomeni 45% sedanjih družbenih gozdov. Po posa- meznih gozdnogospodarskih območjih je delež gozdov, ki naj bi jih vračali, zelo različen, giblje se od 12 do 96%. Razlaščena površina je zgolj orientacij- ska. Samo na podlagi števila razlastitev še ni mogoče zanesljivo sklepati ali gre tudi za zakonske upravičence do vračila , saj ima zakon o denacionalizaciji zelo po- drobne določbe, kdo je upravičenec, zlasti glede njegovega državljanstva v času podr- žavljenja. Zlasti za večjo gozdno posest (veleposest), ki je bila v veliki meri v lasti tujcev, bo šele postopek denacionalizacije pokazal ali so nekdanji lastniki upravičeni do vračila odvzete posesti. G. V. 2/92 95 3. POSLEDICE DENACIONALIZACIJE ZA LASTNINSKO STRUKTURO GOZDOV Z denacionalizacijo gozdov se bo v Slo- veniji bistveno spremenila lastninska struk- tura gozdov. Močno se bo povečal delež zasebnih gozdov, javnih (državnih) gozdov bo ostalo razmeroma malo. S tem bo Slo- venija po deležu javnih gozdov na dnu lestvice evropskih držav (preglednica 2) . Zato se upravičeno postavlja načelno vprašanje ali ima smisel in korist vračanje razlaščenih gozdov praviloma v naravi. Zmanjšanje deleža javnih gozdov objek- tivno pomeni zmanjšanje javnega vpliva na gozdove ne glede na vse varovalke, ki jih bo imel prihodnji zakon o gozdovih. Že dolgo vemo, da so si interesi lastnikov gozdov, zlasti drobnih posestnikov, in širši javni interesi za gozdove kratkoročno . v nekaterih sestavinah pa tudi dolgoročno v nasprotju. Tako je bilo celo v razmerah, ko je bila izrazito v ospredju lesnoproizvodna vloga gozdov. še bolj pa je to jasno ob vse bolj uveljavljeni mnogonamenski vlogi go- zdov, ki še bolj narekuje podreditev indivi- dualnih interesov lastnikov gozdov skupnim oziroma javnim interesom. Danes je vse bolj jasno, da mnogonamenski gozd ni primeren za zasebno lastnino. To ne po- meni zanikanja sedanje zasebne lastnine gozdov, vendar se morajo ti lastniki zaveda- ti, da imajo številne omejitve in izrecne obveznosti pri rabi gozdov, ki jih pri drugi lastnini praviloma ne poznamo. Zato ne moremo videti rešitev v še nadaljnji privati- zaciji gozdov; država mora stremeti k pove- čevanju deleža javnih gozdov. Temeljni problem pri denacionalizaciji go- zdov torej ni odločitev o širini kroga upravi- čencev za vračilo , ampak v poudarjeni opredelitvi, da je treba vse gozdove vrniti Preglednica 1: Ocena obsega denacionalizacije gozdov po gozdnogospodarskih območjih GGO Skupaj Tolmin Bled Kranj Ljubljana Postojna Kočevje Novo mesto Brežice Celje Nazarje Slovenj Gradec Maribor Murska Sobota Kras Snežnik Druge organizacije Družbeni gozdovi Predvideno za vračanje ha ha % 403.791 183.465 53.780 5.950 26.509 24.000 20.429 17.600 26.641 11 .382 36.176 10.000 41.140 10.000 28.070 10.000 15.431 10.700 13.656 3.574 16.887 16.000 24.311 11 .500 31.828 26.000 8.340 2.759 20.490 5.000 13.490 25.115 20.000 45 12 92 87 44 28 24 36 70 26 96 47 84 28 25 80 Preglednica 2: Delež javnih gozdov v evropskih državah Država Portugalska Švedska Finska Avstrija Norveška Francija Španija Velika Britanija Italija 96 G. V. 2192 Delež javnih gozdov v % 13 17 18 21 23 26 34 36 40 Država EGS- povprečje Danska Belgija Nizozemska Nemčija Švica Grčija Slovenija- zdaj Slovenija- po denac. Delež javnih gozdov v % 40 42 47 59 60 74 78 37 20 v naravi. Taka opredelitev izvira iz posplo- šene podmene, da država ni in ne more biti dober gospodar, da je to lahko le zasebnik, in pa iz nerazumevanja narave gozda kot javne dobrine. Dilema, ali je država lahko dovolj skrben gospodar pa ni samo naša, pojavlja se tudi v drugih državah. Zagovorniki privatizacije državnih gozdov v Evropi večinoma niso uspešni, saj se povsod krepi spoznanje o pomenu splošno koristnih vlog gozdov, za uresničevanje le-teh pa je zasebna lastnina prej ovira kot spodbuda. še več, marsikje se krepi prepričanje, da je treba delež javnih gozdov še povečati. Ni naključje, da so pri tem v ospredju države, ki imajo sorazmerno malo gozdov in občutljive eko- loške· probleme. Danska je npr. v obdobju 1965-76 povečala delež javnih gozdov za tri odstotne deleže (od 39 na 42 %), Nizo- zemska pa v obdobju 1963-1983 kar za 18 odstotnih deležev (od 41 na 59%). Pri mnogonamenskem gospodarjenju z gozdovi pa seveda ne gre v vseh primerih podcenjevati lesnoproizvodne vloge go- zdov, zlasti za tiste lastnike, ki jim gospo- darjenje z gozdovi zagotavlja nujni ali po- memben del njihovega dohodka. Zato je razumljivo vračanje gozdov kmetom ozi- roma tistim, ki bodo s temi gozdovi lahko umno gospodarili in je dohodek iz gozdov zanje nujen ali pomemben vir dohodka. Toda, vse kaže, da bo največ denacionali- ziranill gozdov prišlo v roke nekmetov. Zato se v prihodnje ni treba čuditi povečanim pritiskom lastnikov gozdov na te gozdove, na poskuse omejevanja dostopa, splošno koristne rabe gozdov in podobno. Ne kmetov je že zdaj okoli 40% lastnikov gozdov in imajo dobro četrtino vse zasebne gozdne posesti. Z denacionalizacijo pa bodo postali prevladujoča lastninska skupi- na. Njihov neposredni gospodarski interes za gozdove bo odvisen med drugim tudi od velikosti gozdne posesti. Večina jih bo imela predvsem manjšo gozdno posest, ki ne daje trdne podlage za trajno gospodar- sko navezanost na donose iz gozda. To se bo pri nekaterih novih lastnikih gotovo po- kazalo v povečanih enkratnih posegih v gozd. Posebno skupino novih lastnikov gozdov bodo tvorili tisti, ki bodo dobili vrnjeno veliko gozdno posest. Ne bo jih sicer števil- čno veliko, njihova gozdna posest pa bo površinsko gledano pomembna. Ti lastniki bodo gotovo bolj zainteresirani za gozdove in njihove trajne gospodarske koristi, ven- dar pa so malo ali nič usposobljeni za uresničevanje odgovornosti, ki jo imajo kot lastniki do svojih gozdov. Pričakujemo lah- ko, da bodo pripravljeni prepustiti gospo- darjenje s svojimi gozdovi v celoti ali posa- mezna dela poklicni gozdarski organizaciji, bodisi na podlagi vsakoletnih dogovorov ali večletnih pogodb. Kot kaže, največji novi lastniki že razmišljajo tako, npr. ljubljanska nadškofija. V tem morajo videti svojo prilož- nost tudi sedanje gozdnogospodarske or- ganizacije, ki bodo v enem delu morale po sprejemu novega zakona o gozdovih prera- sti v gozdarska izvajalska podjetja. Seveda pa novi lastniki ne bodo pripravljeni sprejeti vsake ponudbe ne glede na ekonomska merila in druge pogoje . To mora biti zato spodbuda za racionalno in ekonomsko učinkovito organiziranje gozdarskih izvajal- skih podjetij. V mnogih primerih upravičenci niti niso nekdanji lastniki, ampak njihovi pravni na- sledniki. Tako bo prišlo gotovo pogosto do delitve vrnjenega premoženja med več na- slednikov. Ker bo ob dedovanju potrebno plačati davek na dediščino, je pričakovati, da bodo novi lastniki takoj bolj intenzivno posegli v gozdove, da bi dobili potrebna sredstva za davke. Izkušnje iz zadnjega leta kažejo, da zakonske omejitve glede posegov v gozdove, žal, ne veljajo veliko. Gozdnogospodarske posledice denacio- nalizacije gozdov bodo torej velike, gozdna posest se bo še bolj razdrobila, primerov okrepitve sedanje male (kmečke) gozdne posesti bo relativno malo, začeli bodo pre- vladovati nekmečki lastniki gozdov. Na teh spoznanjih je treba oblikovati tudi prihodnjo strategijo naše gozdarske politike pa tudi aktivnosti gozdarske strokovne in opera- tivne službe. 4. ODNOS DO GOZDA IN GOZDARSTVA PRI DENACIONALIZACIJI Medtem ko zakon predvideva vračanje gozdov v naravi praktično brez omejitev, pa je za vračanje drugega premoženja v naravi G. V. 2192 97 ustrezno predvidel omejitve. Nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest, če bi bila z vrnitvijo nepremičnine bistveno okrnjena ekonomska oziroma tehnološka funkcional- nost kompleksov. Pri tem se šteje, da bi bila funkcionalnost kompleksa bistveno okr- njena, če bi vrnitev nepremičnine povzročila takšne motnje in druge ovire v poslovanju pravne osebe, ki upravlja s kompleksom, zaradi katerih bi ta bodisi: - prišla v stečaj ali likvidacijo, - morala opustiti pomemben del svoje proizvodnje ali storitvene dejavnosti, - odpustiti znatno število delavcev, - utrpela bistveni izpad dohodka. Pri taki nepremičnini se sicer vzpostavi lastninska pravica v korist upravičenca in ima zavezanec še največ pet let pravico uporabljati nepremičnino za svojo dejav- nost - da se v tem času lahko prilagodi spremenjenim razmeram. Ali pa mora upra- vičenec izkazati, da bo zagotovil vlaganja in druge potrebne pogoje za racionalnejšo in ekonomsko uspešnejša uporabo nepre- mičnine . Zakon pa je iz tega izrecno izločil gozdove. Kot da gozdna gospodarstva za- radi tega ne bodo prišla v stečaj, opustila del svoje proizvodnje, odpustila veliko de- lavcev in utrpela bistveni izpad dohodka in kot da ne potrebujejo prehodnega obdobja. Kaj je vodilo zakonodajalca za tako odloči­ tev, lahko samo ugibamo. Da je gozdarstvo v procesu denacionali- zacije predmet političnih spletk, priča tudi dogajanje ob sprejemu odloka o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, za katere zakon o denacionalizaciji določa obveznost vrača­ nja, do izvedbe denacionalizacije (Ur. l. RS, št. 33-141 9/91), ki je gozdnogospodarskim organizacijam dovoljeval sečnjo po gozdno- gospodarskih načrtih - z omejitvijo, da lahko vsako leto uresničijo desetino gozd- nogospodarskega načrta. Na politične priti- ske Slovenske kmečke zveze - ljudske stranke in Združenja razlaščencev pa je bil odlok že v nekaj tednih spremenjen in je sečnja v gozdovih, za katere je vložena zahteva za denacionalizacijo dovoljena le, če s tem soglaša upravičenec. To pa po- meni skorajšnji stečaj gozdnih gospodar- stev Bled, Kranj, Brežice, Nazarje in Mari- bor, občutne težave pa v vseh gozdnogo- spodarskih organizacijah. Ker proces dena- 98 G. V. 2/92 cionalizacije gotovo ne bo tako hitro kon- čan, je treba v naslednjih letih računati s prepolovitvijo števila zaposlenih v gozdar- stvu, na trg pa bo prišlo tudi bistveno manj lesa. Na popolno nerazumevanje vloge go- zdov opozarja tudi zakonska določba, ki predvideva ravnanje v primeru, da upravi- čenec ne zahteva vrnitve kmetijskega zem- ljišča. Tedaj dobi priznanico Sklada kmetij- skih zemljišč in gozdov Republike Sloveni- je. To je vrednostni papir, ki se glasi na ime upravičenca in na določeno vrednost, do višine katere se izdajatelj papirja obvezuje odprodati kmetijsko zemljišče ali gozdove ali pa plačati odškodnino. S priznanico lahko njen lastnik kupi kmetijsko zemljišče ali gozd iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ali od drugih lastnikov. Zakonodajalec očitno obravnava javni gozd kot sredstvo za poravnavanje premoženjskih zahtevkov. 5. OMEJITVE PRI DENACIONALIZACIJI GOZDOV IN VRAČANJU GOZDOV V NARAVI Zakon predvideva še nekaj okoliščin, za- radi katerih nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi. Gre za nepremičnine, ki služijo opravljanju dejavnosti državnih organov ali za dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb, pa bi bila s tem bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejav- nosti, ker je ni mogoče nadomestiti z drugo ali bi bila nadomestitev povezana z neso- razmernimi stroški. V primeru gozdov bi lahko to določilo uveljavljali za morebitne razlaščene gozdove, ki so danes trajni raziskovalni objekti (trajne poskusne plos- kve, rezervati in podobno), učni objekti ali· pa služijo posebnim namenom - npr. v zdravstvu (gozdovi v okolici zdravilišč). V naravi tudi ne bo mogoče vrniti gozdov, ki so bili izkrčeni za različne, zlasti infra- strukturne namene (avtCiceste, daljnovodi, plinovodi, stavbe, gozdne ceste). Pomembno je tudi določilo zakona, ki pravi, da se nepremičnine vrnejo proste hipotekarnih bremen, ki so nastala po njiho- vem podržavljanju. Za terjatve, ki so nastale s temi bremeni, pa jamči Republika Slove- nija. Služnosti, ki so bile izbrisane s podr- žavljenjem, pa oživijo. Ti dve določili uteg- neta biti pomembni tudi za gozdove. Vlaganja porabnikov lesa v melioracije gozdov in osnovanje intenzivnih nasadov, ki so bila ponekod tudi hipotekarne zavaro- vana, so s to določbo zakona postala vpraš- ljiva. Resda Republika Slovenija jamči za terjatve, ki so zavarovane s temi bremeni, vendar je to jamstvo predvsem denarno, porabniki pa so si z vlaganji hoteli zagotoviti predvsem več lesa. Tudi služnosti je bilo pred nacionalizacljo v nekaterih, zlasti veleposestniških in cer- kvenih gozdovih precej, tako lesnih kot pašnih. Upravičence bo treba opozoriti na ponovno vzpostavitev služnosti ali pa pred- lagati njihov odkup. 6. DOLOČANJE VREDNOSTI GOZDOV, KI SE NE VRAČAJO V NARAVI Kadar nepremičnine ne bo mogoče vrniti v naravi, pripada upravičencu odškodnina z vzpostavitvijo lastninskega deleža na pravni osebi ali v delnicah, ki jih ima Repu- blika Slovenija. V teh primerih bo treba ugotoviti vrednost podržavljenega premo- ženja. Ta se določa po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Zakon določa, da se vrednost gozdov in kmetijskih zem- ljišč določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na pod- lagi predpisa Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. Odlok o določanju vrednosti kmetijskih zemljišč in gozdov v postopku denacionali- zacije določa, da se vrednost gozda določa tako, da se vrednost točke pomnoži s površino parcele in količnikom. Izhodiščna vrednost točke znaša po predlogu odloka 2,30 SL T in se mesečno valorizira z in- deksom cen na drobno v Sloveniji. Vrednost = količnik x vrednost točke x x površina v m2 Primer: gozd l. razreda v kat. okraju Ljubljana 25,23 x 2,30 SL T x 1 m2 = 58,03 SL T/m 2 Metoda cenitve je torej poenostavljena in ne zahteva posamičnih cenitev, ki bi jih moral opraviti pooblaščeni cenilec. Pač pa bo potrebno sodelovanje cenilca pri določi­ ivi povečane oziroma zmanjšane vrednosti gozdov glede na stanje ob odvzemu. 7. POVEČANA ALJ ZMANJŠANA VREDNOST KOT VPLIVNI DEJAVNIK PRI DENACIONALIZACIJI GOZDOV Za vračanje gozdov so pomembne še nekatere druge določbe zakona. Nepremič­ nine, katerih vrednost se po podržavljenju ni bistveno povečala, se vračajo prejšnjim lastnikom ali njihovim naslednikom brez poračunavanja razlike v vrednosti. Zakon pri tem ne določa, kaj je bistveno povečanje vrednosti. če pa se je vrednost nepremič­ nine zaradi novih investicij bistveno pove- čala, se po izbiri upravičenca bodisi: - ne vrne, - se na njej vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine, - vrne pod pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Podobno velja za nepremičnine, katerih vrednost se je po podržavljenju bistveno zmanjšala. Ta se upravičencu vrne z doplačilom odškodnine do polne vrednosti ob podržavljenju , lahko pa upravičenec namesto vračila zahteva polno odškodnino. V gozdovih je lahko prišlo do povečane vrednosti zlasti kot : - posledica izgradnje novih gozdnih cest in vlak, - bistvenega količinskega in kakovost- nega povečanja lesne zaloge, ki je rezultat intenzivnih vlaganj (npr. posebni ukrepi pri gojenju gozdov, melioracije degradiranih gozdov in podobno) . O zmanjšani vrednosti gozdov pa bi v tem primeru lahko govorili, kadar je bi- stveno zmanjšana količina in kakovost le- sne zaloge v gozdu, ki je posledica nego- spodarnega ravnanja v gozdu (npr. neizva- janja ukrepov, ki jih določajo gozdnogospo- darski načrti). Povečane vrednosti lesne zaloge, ki je rezultat smotrnega gospodarjenja z gozdo- vi, torej ni mogoče uveljavljati kot povečane vrednosti premoženja, prav tako ne kot zmanjšane vrednosti tako stanje gozdov, ki G. V. 2/92 99 je rezultat trenutnega razvojnega stadija sestojev. Čas od podržavljenja do denacio- nalizacije je dovolj dolg, da je v gozdovih prišlo do sprememb tudi zaradi razvojnega ciklusa. Ker se prve zahteve za ugotavljanje zmanjšane vrednosti gozdov že pojavljajo, bi morali imeti o tem poenotena strokovna stališča, hkrati pa se ne bi smeli odreči zahtevam tudi za povečano vrednost go- zdov. Pri ugotavljanju povečane oziroma zmanjšane vrednosti gozda bomo naleteli najprej na težavo, kako ugotoviti stanje v izhodiščnem času. Edini uporaben doku- ment o tem je gozdnogospodarski načrt . Načrti pa so za večino gozdov izdelani šele po letu 1955. Zato bomo za izhodiščno stanje lahko vzeli stanje po gozdnogospo- darskem načrtu, ki je najbližji času naciona- lizacije gozda. Drugi problem pri ugotavljanju povečane ali zmanjšane vrednosti nastaja zaradi raz- vojnega ciklusa gozdov. Zaradi sprememb v gozdu, ki so posledica naravnega razvoj- nega ciklusa, ni mogoče uveljavljati od- škodnine za povečano ali zmanjšano vred- nost. NI mogoče reči , da je gozdnogospo- darska organizacija slabo gospodarila, če je današnja lesna zaloga na konkretni po- vršini manjša kot izhodiščna, če je to posle- dica razvojnega ciklusa gozda. Prav tako ni mogoče uveljavljati zmanjšano vrednost, ki je nastala zaradi naravnih vplivov (ujm) . Eventualno bi bili upravičenci upravičeni do odškodnine za zmanjšano vrednost, ki je posledica emisij, požarov in podobnih vzro- kov, za katere je mogoče ugotoviti povzro- čitelja. Tako je edina realna osnova za ugotavljanje povečane ali zmanjšane vred- nosti ugotoviti, kako smo dejansko uresni- čevali obvezne določbe gozdnogospodar- skih načrtov. Kot zmanjšanje vrednosti bi upoštevali vsako prekoračevanje predpisa- nega etata (razen, če ni bilo posledica objektivnih vzrokov) in neizvajanje gozdno- gojitvenih del. O obojem obstaja evidenca. Odškodnina bi bila v takem primeru kapita- lizirana vrednost razlike čistega donosa med načrtovanim in realiziranim etatom ter med vrednostjo predpisanih in dejansko opravljenih gojitvenih del. Analogno tudi za povečanje vrednosti. 100 G. V. 2192 Povečano vrednost gozda zaradi večje odprtosti gozdov kot posledice gradnje goz- dnih in javnih cest izračunamo tako, da ugotovimo skrajšanje spravi/ne razdalje in iz tega izhajajoč Jetni prihranek pri spravilu ter ga kapitaliziramo kot trajni donos. Vlaga- nja v izgradnjo gozdnih vlak štejemo kot tekoči strošek in ga ne upoštevamo pri izračunu odškodnine. Povečano vrednost zaradi melioracij, po- gozdovanj oziroma osnovanja intenzivnih nasadov ugotovimo tako, da sedanjo vred- nost vloženih sredstev obrestujemo za čas od začetka vlaganja do danes. Povečano vrednost zaradi melioracij ln osnovanja in- tenzivnih nasadov je treba zlasti izračunati, kadar so sredstva vlagali porabniki lesa in so svoj vložek tudi hipotekarne vknjižili. če tega ne bi storili, bi upravičenci dobili vrnjeno povečano vredenost gozda, država pa bi vlagatelju sredstev jamčila njegov vložek. To jamstvo pa gre v breme vseh slovenskih davkoplačevalcev. Sedanjo vrednost vlaganj oziroma či­ stega donosa izračunamo po panožnih nor- mativih, pri vrednosti ure upoštevamo bruto ceno vključno s splošnimi stroški , vendar brez vkalkuliranega dobička (faktor na uro okoli 2,9) . Odškodnino za izkrčeno gozdno površino zaradi gradenj določimo po odloku o dolo- čanju vrednosti kmetijskih zemljišč in go- zdov. 8. SKLEP Denacionalizacija gozdov ni samo ak- tualno politično ampak tudi pomembno stro- kovno vprašanje. Stroka mora pri tem odgo- vorno sodelovati in pri tem zavarovati tudi svoje preteklo delo v gozdovih in javni interes za ohranitev in razvoj vseh gozdov. Povzetek Na podlagi Zakona o denacionalizaciji bo v Sloveniji nekdanjim lastnikom vrnjeno premože- nje, ki jim je bilo podržavljene s predpisi o agrarni reformi. nacionalizaciji in o zaplembah ter z dru- gimi predpisi in načini. Pri tem bo nekdanjim lastnikom vrnjeno predvidoma tudi 183.465 ha gozdov ali 45% površine sedanjih državnih go- zdov. Z denacionalizacijo gozdov se bo v Sloveniji bistveno spremenila lastninska struktura gozdov, močno se bo povečal delež zasebnih gozdov, javnih (državnih) gozdov bo ostalo le okoli 20%. S tem bo Slovenija po deležu javnih gozdov na dnu lestvice evropskih držav. Gozdna posest se bo še bolj razdrobila, primerov okrepitve sedanje male kmečke gozdne posesti bo razmeroma ma- lo, začeli pa bodo prevladovati nekmečki lastniki gozdov, ki že zdaj predstavljajo 40% vseh lastni- kov gozdov. Temeljni problem pri denacionalizaciji gozdov ni odločitev o širini kroga upravičencev za vračilo, kar je v prvi vrsti politično vprašanje , ampak v poudarjeni opredelitvi, da je treba vse gozdove vrniti v naravi. Taka opredelitev izvira iz posplo- šene podmene, da država ni in ne more biti dober gospodar, da je to lahko le zasebnik, in iz nerazu- mevanja narave gozdov kot javne dobrine. Pri vrnitvi gozdov nekdanjim lastnikom bo treba ugotoviti tudi povečano ali zmanjšano vrednost gozdov. V gozdovih je lahko prišlo do povečane vrednosti zlasti kot posledica izgradnje novih gozdnih cest in vlak ter bistvenega količinskega in kakovostnega povečanja lesne zaloge, ki je rezultat intenzivnih vlaganj v gojenje gozdov. Ne bo pa mogoče kot povečanje vrednosti uveljavljati tisto povečanje vrednosti gozda, ki je rezultat normalnega smotrnega gospodarjenja z gozdovi, prav tako pa ne kot zmanjšanje vrednosti tega stanja gozdov, ki je rezultat trenutnega razvoj- nega stadija sestojev. Čas od podržavljenja do denacionalizacije je dovolj dolg, da je v gozdovih prišlo do sprememb tudi zaradi razvojnega ciklu- sa. Prav tako ne bo mogoče uveljavljati zmanjša- nja vrednosti, ki je nastala zaradi naravnih vplivov (npr. ujm). FOR EST DENATIONALIZATION Summary Based on the law on denationalization, the former owners will be given back the property which was nationalized on the basis of the regu- lation of agrarian reform, nationalization and con- fiscation . Thus, the prior owners of forest estates will also get back 183,465 hectares of forests or 45% of the area of th~ presen! state forests . With the nationalization, the ownership forest structure is going to change in Slovenia essential- ly, the share of private :forests is going to increase and the share of public (state) forests will total only about 20%. Consequently, Slovenia is going to be at the bottom of the scale among European countries as regards the share of public forests. The number of forest estates will be stili, greater, the cases of the increasing of the present small forest estates are going to be relatively rare and nonagricultural forest owners, who represent 40% of all forest owne rs at present, will prevail. The basic problem with the denationalization of forests is not represented by the decision about the great number of those entitled to get back their property, which is first of all a political question, but by a stressed tendency that all the forests be returned in nature. Such determination arises from a generalized supposition that a state is not and can not be a good manager- this can only be represented by an owner - and from the lack of understanding of the nature of forest as a public value. When returning the forests to their owners, it will be necessary to establish the increased or decreased forest value. The forest value might have increased due to new forest roads and skid trails and essential quality and quantity timber supply increment, which is the result of great investment in silviculture. It will not be possible to claim the value increase, which is the result of normal and wise forest management which also holds true for the value decrease in such forest situation, which is the result of a momentary developmental forest stand stage. The time from the nationalization to the denationalization has been long enough that changes also due to developmental cyc\e have taken place in forests. It will also not be possible to claim the refunding of the decreased value due to natural influences (e.g. damage done by the weather). VIRI 1. Forestry policies in Europe. FAO Forestry papers 86. Roma 1988. 2. Oražem, D., Gozdnogospodarski vidiki de- nacionalizacije gozdov. Diplomska naloga. Odde- lek za gozdarstvo Biotehniške fakultete . Ljubljana 1991 . 3. Zakon o denacionalizaciji. Ur. l. RS, št. 27-1094/91 . 4. Odlok o določanju vrednosti kmetijskih zem- ljišč in gozdov v postopku denacionalizacije (pred- log). 5. Odlok o upravljanju gozdov v družbeni last- nini, za katere Zakon o denacionalizaciji določa obveznost vračanja, do izvedbe denacionalizaci- je. Ur. l. RS, št. 33-1419/91 in spr. 3-178/92. 6. Predlog za presojo ustavnosti Zakona o denacionalizaciji. Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 7. 1. 1992. G. V. 2/92 101 GDK :923.4 Kam gredo zasebni gozdovi Slovenije? Franc PERKO* >>Brezvladje<< na področju gozdov in go- zdarstva Slovenije se nagiba že v tretje leto. Vsako leto je stanje bolj kritično in kljub širokim, burnim ter pogosto protislov- nim razpravam, je Zakon o gozdovih, s katerim se prilagajamo novim družbenim razmeram, še vedno v pripravi. Če obstaja opravičilo za to, da tone in propada gozdar- stvo, ker se prepočasi prilagaja novim raz- meram, pa nikakor ni sprejemljivo, da pre- puščama stihiji slovenske gozdove, obnov- ljivi naravni vir z večnamensko vlogo. Lahko mi bo kdo očital nekorektnost, češ saj država iz proračuna plačuje del javne go- zdarske službe (za zasebne gozdove in delno za gozdove, ki se bodo vračali njiho- vim prvotnim lastnikom v skladu z zakonom o denacionalizaciji) in je v lanskem 1991 . letu prispevala del sredstev za nujna vlaga- nja v zasebne gozdove in za gozdove pod moratorijem. Intervencija države v lanskem letu pa je le preprečila naglo smrt gozdar- ske službe in jo prepustila počasnemu, a zanesljivemu umiranju. Dosti boljše ni bilo lani niti pri intervencijskih vlaganjih v za- sebne in moratorijske gozdove. če bomo s takšnimi težnjami nadaljevali tudi v pri- hodnje, bo ogrožena trajnost gozdov in njihovih splošno koristnih vlog na več kot treh četrtinah površine slovenskih gozdov, dosedanja velika in nujna vlaganja (naj omenim le sadnjo in gradnjo cest) pa bodo ob neustreznem vzdrževanju postopno, a zanesljivo izgubljala svoj namen (objekti bodo propadali). Poglejmo si malo podrobneje, kako smo prebrodili lansko leto v zasebnih gozdovih Slovenije. ~ Mag. F. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, Slovenija 102 G. V. 2/92 ČETRTINA LESA, POSEKANEGA V SLOVENSKIH GOZDOVIH LETA 1991, NI BILA PREDHODNO STROKOVNO OD KAZANA Brezzakonje se v slovenskih zasebnih gozdovih lepo kaže v velikem in v prim~rjavi s preteklimi leti močno povečanem d.eležu poseka brez predhodnega odkazila. Po po- datkih Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo Slovenije je bilo v letu 1991 v zasebnih gozdovih posekana 894.845 m3 lesa, od tega pa kar 206.886 m3 ali 23% neodkazanega. Še bolj zaskrbljujoče je dej- stvo, da je delež posekanega lesa brez predhodnega strokovnega odkazila v. posa- meznih gozdnogospodarskih območjih celo prevladujoč. S posekom drevja, ki ni stro- kovno odbrano (odkazano), nastaja v go- zdovih velika in dolgoročna škoda. Da je to res, govore podatki: 58% drevja, ki so ga lastniki gozdov posekali brez predhodnega odkazila, je izbrano strokovno popolnoma nesprejemljivo. Ti lastniki sekajo v gozdovih nosilce funkcij, to je drevje, ki bi kot osnovni nosilec sestaja v gozdu moralo ostati. Pre- težni del lastnikov, ki seka v svojih gozdovih brez predhodnega strokovnega odkazila, vzame iz gozda drevje, ki mu daje trenutno največje finančne ali druge učinke ne glede na posledice za gozd in kljub dejstvu, da je to drevje v obdobju največjega kakovost- nega priraščanja in da še ni zrelo za sečnjo. To potrjujejo številke, saj je povprečni volu- men posekanega odkazanega drevja 0,72 m3 , povprečni volumen strokovno nes- prejemljivo izbranega, a neodkazanega drevesa pa kar 1,09 m3 . Rezultati takih posegov v slovenske zasebne gozdove bodo dolgoročni in se kažejo v: - še slabše izkoriščenemu rastiščnemu potencialu, Preglednica 1: Obseg vlaganj v zasebne gozdove v letu 1991 v primerjavi z izvedenimi vlaganii y obdobju 1980-89 in načrtovanimi vlaganji v obdobju 1991-2000 Naravna obnova ha - a) izvedeno i 991 143 - b) izvedeno letno 1980-89 786 - c) plan-letni 1991-2000 2.024 -alb-v% 18 - a/c-v% 7 - dolgoročno nižji količinski in kakovost- ni proizvodnji lesa, - v znatno zmanjšani sposobnosti go- zdov· za opravljanje varovalnih in drugih splošno koristnih vlog. VLAGANJA V ZASEBNE GOZDOVE V LETU 1991 SO BILA DALEČ POD POTREBAMI GOZDOV Poleg sorazmerno velikega deleža stro- kovno nesprejemljivih posekov pa so v Sloveniji v lanskem letu še bolj zaskrblju- joča močno zmanjšana vlaganja v zasebne gozdove (preglednica 1) . V 1991. letu je bilo v zasebnih gozdovih opravljeno le 42% gojitvenih dnin v primer- javi s povprečno letno opravljenimi deli v letih 1980-89. Pri naravni obnovi je bilo izvedeno le 18 %, pri sad nji 37% in pri negi 56% tistega, kar je bilo povprečno letno opravljeno v prejšnjem desetletju. Podobno kritično pa je razmerje izvedenih gojitvenih del v slovenskih zasebnih gozdovih v 1991. Sadnja Nega Gojenje in varstvo ha ha dnine 379 7.390 48.422 i.031 13.112 114.776 917 14.838 119.336 37 56 42 41 50 41 letu v primerjavi s potrebami gozdov, ki so opredeljene z novimi gozdnogospodarskimi načrti za obdobje 1991-2000. Nadvse zaskrbljujoče je tudi področje odpiranja zasebnih gozdov z gozdnimi pro- metnicami . V obdobju 1986-90 se je v zasebnih gozdovih Slovenije vsako leto zgradilo 98 km gozdnih cest, v letu 1991 pa je gradnja popolnoma zastala, čeprav po odprtosti gozdov še močno zaostajamo za Evropo. Hkrati pa lani tudi ni bilo dovolj sredstev za vzdrževanja v preteklosti zgra- jenih gozdnih cest v gozdovih Slovenije. PRIMERJAVA VLAGANJ MED DRUŽBENIMI IN ZASEBNIMI GOZDOVI KAŽE, DA SO ZASEBNI GOZDOVI ZAPOSTAVLJENI Podatki kažejo, da v Sloveniji različno intenzivno gojimo družbene in zasebne go- zdove. Razlike so občutne tako pri izvede- nih kot tudi načrtovanih gojitvenih delih (preglednica 2). Preglednica 2: Primerjava obsega načrtovanih in izvedenih gojitvenih del med družbenimi in zasebnimi gozdovi Slovenije (v št. del. dni/ha) Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Indeks(%) zaseb./družb. g. vsi lesno pr. vsi lesnopr. gozdovi gozdovi gozdovi gozdovi vsi g. lesnop. g. Izvedeno v 1.1980-89 2.60 2.91 1.72 1.77 66 61 Načr1 v l. 1981-90 3.46 3.88 2.03 2.08 59 54 Načrt za obdobje 1991-2000 2.51 2.82 1.79 1.84 71 65 G. V. 2/92 103 Kljub temu, da so lahko določene razlike med potrebnimi gojitvenimi vlaganji v za- sebnih in v družbenih gozdovih zaradi raz- ličnega stanja gozdov, pa tako velika razha- janja gotovo niso upravičena. Pomembnejši razlogi za velike razlike so drugje : - v lastništvu , ki je tudi v preteklosti, kljub občutnemu »podružbljanju« zasebnih gozdov, oviralo uveljavitev enake intenziv- nosti gospodarjenja v družbenih in zaseb- nih gozdovih ; - v pomanjkanju sredstev za vlaganje v zasebne gozdove; spomnimo se, da so prispevali za vlaganja v gozdove in za stroške gospodarjenja samo tisti lastniki gozdov, ki so sekali les za prodajo. Podatki kažejo , da se pripravljenost za vlaganje v zasebne gozdove izboljšuje. Ob- čuten je napredek pri načrtu za obdobje 1991-2000, kjer se načrtovani obseg vla- ganj v zasebne gozdove približuje družbe- nim na skoraj tri četrtine. Žal pa smo videli, da je plan gojitvenih del v zasebnih gozdo- vih v prvem letu novega desetletja (v letu 1991) izpolnjen občutno pod načrtovanim (le 41 %). Šele če združimo oba podatka, to je že v osnovi nižjo intenzivnost načrto­ vanih del v zasebnih gozdovih in izredno nizek delež opravljenih teh del v letu 1991, spoznamo vso težo tega problema. Morda pa bo kdo postavil vprašanje : ali res potrebujemo toliko vlaganj v naše go- zdove? Odgovor je : da! Če želimo iz go- zdov pridobivati les (to pa je v surovinsko in ekonomsko revni Sloveniji nujno), hkrati pa naj gozdovi opravljajo tudi druge naloge, moramo v gozdove, ki jih pesti še vrsta drugih tegob (umiranje, preštevilna reastli- nojeda divjad in lesne zaloge, ki ne dose- gajo optimalnih), tudi veliko in stalno vlaga- ti. PRIPRAVLJENOST LASTNIKOV ZA OPRAVLJANJE GOJITVENIH DEL V SVOJIH GOZDOVIH Opravljanje gojitvenih del ni tako neza- htevno, kot morda izgleda na prvi pogled. Prav v mlajših razvojnih fazah lahko smotr- no opravimo dela, ki nam bodo z obrestmi vračala sadove do zrelosti sestojev, pozi- tivne učinke pa bodo želi tudi naslednji 104 G. V. 2192 rodovi . Na drugi strani pa v mladosti ne- opravljenega dela tudi z mnogo večjimi stroški v poznejših obdobjih pogosto sploh ne moremo nadomestiti. Vrsto gojitvenih in varstvenih opravil pa moramo opraviti , če želimo da dajejo rezultat, v zelo kratkem in točno določenem letnem časovnem obdo- bju . Za pogozdovanje večine ig/avcev je primeren čas od sredine marca do prvih dni maja, čas za obžetev je sredi poletja, zaš- čito nasadov pred divjadjo s kemakolom opravljamo od zaključka vegetacije .pa do pojavljanja nizkih temperatur. če gledamo na gozd širše, zaradi gnezdenja ptičev ni primeren posek grmovja v nasadih v pomla- danskih mesecih . Prav tako ni primeren čas za posek grmovja v nasadih pred zimo, saj se bo rastlinojeda divjad namesto z grmovnimi vrstami hranila z pogozdenimi sadikami in drugim gozdnim mladjem, ki smo jih z nego sprostili. Namesto koristi bo nastala škoda. Pri opravljanju gojitvenih del se prek leta praviloma pojavijo tri konice , ko se obseg potrebnih del v gozdovih poveča: spomladi (zaključna dela na pri- pravi površin za sadnjo in čas sadnje) poleti (obžetev, nega mlajših nasadov) in jeseni (čas sadnje, zaščita pred divjadjo). Podatki kažejo, da so v letu 1991, ko naj bi dobili lastniki več pravic in hkrati odgovor- nosti v svojih gozdovih, lastniki sami opravili le 43% načrtovanih gojitvenih dnin. Ob tem je potrebno upoštevati še to, da so dobili lastniki v lanskem letu delo v svojem gozdu plačano. Poleg dosedanje urejenosti, ko so bila za vsa dela v vseh gozdovih ne glede na lastništvo zadolžena gozdna gospodarstva in se je za te namene denar pri njih tudi zbiral, vpliva na sorazmerno nizko udeležbo lastnikov pri izvedbi gojitvenih ,del še: - veliko število lastnikov . gozdov - 250.000 in majhna gozdna posest ; - bivališče zunaj območja, kjer leže go- zdovi ; - neusposobljenost in neopremljenost dela lastnikov (predvsem lastnikov z malo gozda in tistih, ki žive v mestih) za opravlja- nje teh del; - prekrivanje optimalnih časov za iz- vedbo gojitvenih del s primernimi obdobji za opravljanje drugih nujnih del in aktivnosti lastnikov gozdov (obžetev se opravlja v času košnje, žetve in dopustov). Zaradi vseh navedenih ugotovitev me, ob razmišljanjih, da naj bi lastniki sami opravili vsa načrtovana dela v svojih gozdo- vih. in to brezplačno , zelo skrbi usoda zasebnih gozdov. Prav pri opravljanju goji- tvenih in varstvenih del se bo pokazal pravi odnos lastnikov do gozdov. Gotovo niso mogoča posploševanja, del lastnikov bo z vso odgovornostjo skrbel za gozdove, ven- dar pa gotovo še zdaleč ne vsi. GDK:. 903 Kako naprej? - Drugič Stanje in perspektive gozdarstva Edvard REBULA* Pred desetimi leti sem napisal članek (Gozdarski vestnik 1982, str. 418-423) s podobnim naslovom. Obdelal sem nekatere probleme s področja pridobivanja gozdnih sortimentov in nakazal poti (možnosti) nji- hovega reševanja . Problemi so bili hudi, tudi perspektiva nič kaj rožnata. Danes, po desetih letih, je stanje slabše, prihodnost pa še bolj črna . Trditev ne velja le za področje pridobivanja gozdnih sorti- mentov, temveč za celotno gozdarstvo ; za vsa področja in nivoje, vključno z nadgrad- njo (šolstvo, raziskovalno delo, državne, koordinacijske in predstavniške organiza- cije in telesa), pa tudi za sosede v produk- cijski verigi - kupce in druge porabnike vseh gozdnih proizvodov in drugih dobrin, ki izhajajo iz gozda. S čim lahko utemeljim tako neugodno stanje in nič ali malo obetajoča prihodnost? Menim, da zadostuje že naslednje: Ob prebiranju članka izpred desetletja ugotavljam, da so se uresničile vse neu- godne napovedi in pričakovanja, (skoraj) k Prof. dr. E. R., dipl. inž. gozd., 66230 Postoj- na, Kraigherjeva 4, Slovenija SKLEP Kam nas lahko vodi nadaljevanje opisa- sanega dogajanja v zasebnih gozdovih, si lahko odgovori vsak sam, še jasnejši odgo- vor pa nam bodo v nekaj letih dajali naši gozdovi . Vprašanje je ali je res potrebno, da pridemo do tega, ko bodo posledice že izredno hude, dolgoročne in vsem jasno vidne, namesto da bi ukrepali pravočasno . Mislim pa, da se moramo nad problemom zasebnih gozdov poleg oblasti in lastnikov gozdov, samokritlčno zamisliti tudi gozdarji. nič pa nismo napredovali pri reševanju že takrat dovolj hudih problemov. Temu mo- ramo dodati še vse neugodne vplive in učinke, ki izhajajo iz družbenih in drugih sprememb v naši ožji in širši domovini. Preživeli smo pravo revolucijo, vojno in osamosvojitev. Nemogoče je, da to ne bi vplivalo na gozdarstvo. Bojim se, da pred- vsem negativno: - Vrnitev gozdov nekdanjim lastnikom ue) bo odvzelo 2/3 družbenih (po funkcijah) oziroma državnih (po lastništvu) gozdov. - Vrnitev gozdov skupno s predvideno organizacijo gozdarstva bo odvzelo mate- rialno (denarno, finančno) podlago in preki- nilo povsod drugod (v drugih gospodarskih panogah) normalno povezavo med proi- zvodnjo , šolstvom in raziskovalnim delom. Ta povezava bo zagotovljena po velikem in dolgem ovinku , s strmimi klanci in mnogo cedili- z državno birokracijo . - Stroka, zlasti njen vodilni in strokovni del , je že (pre)dolgo in bo še precej časa preobremenjen s skrbjo za preživetje. V takih okoliščinah so vsi drugi problemi manj pomembni . G. V. 2/92 1 05 - Popolnoma razumljivo je, da v takih okoliščinah ni potrebne motivacije za vztra- janje v gozdarstvu, še manj pa za vstopanje -za izobraževanje za ta poklic. - Nasprotja med lesno in drugimi funkci- jami gozda, zlasti še med ukrepi za njihovo uveljavljanje, se bodo še bolj zaostrila. Povečujejo se družbene potrebe in skrbi za varovalno, socialno in druge nelesne funk- cije, skrbi za ohranitev in vzpostavljanje zdravega okolja. Ob povečani občutljivosti družbe za spodrsljaje na tem področju na eni strani, sprejema ta ista družba na drugi strani tak Zakon o gozdovih, ki ne samo, da omogoča spodrsljaje, ampak naravnost zagotavlja vseh vrst gozdarskih in ekoloških lumparij. - Podirajo se odnosi med prodajalci in kupci lesa. Ti odnosi niso bili tržni. Tržišče ni delovalo za hlode in še manj za deske. Prevladovalo je nekako razporejanje (distri- bucija) po različnih, resda večkrat tudi sub- jektivnih merilih. Kljub temu so bili ti odnosi dokaj racionalni. Danes je to svojevrsten kaos lastnikov, gozdarjev, kupcev in pre- kupčevalcev, kjer je edino merilo moč (de- nar, preračunljivost, sposobnost, pa tudi nesramnost, goljufija ipd.) posameznika. Ne velja več niti meter in premerka, kaj šele standard . Jutri, po denacionalizaciji bo še slabše. - Naštete okoliščine silijo podjetja v od- puščanje delavcev, prodajo opreme in stro- jev in v njihovo slabšo izrabo. Pravi čudež je, če kdo nabavi novo, sodobnejše. že tako neprimerna in zastarela oprema še bolj zastareva in postaja še bolj neustrezna. - To velja v popolnosti za do zdaj druž- beno gozdarstvo in žagarstvo, verjetno pa tudi za drugo primarno predelavo lesa. - Poseben je problem gozdarskega šol- stva. Je večplasten in pod vplivom mnogih dejavnikov ter ima drugačne časovne di- menzije. Dodatno se problem zaplete, če s šolstvom obravnavamo tudi raziskovalno delo. Sam bi lahko naštel še kak vpliv in problem, ki greni življenje lastnikom gozda in gozdarjem. Čitalec bo zagotovo našel takih še več. Menim pa, da sem zajel najbistvenejše in popolnoma zadostujejo za potrditev in ilustracijo nadaljnjega izvaja- nja. 106 G. V. 2/92 Kaj bo nastalo iz tega? · Če Slovenci ne bi bili mojstri v iskanju izvirnosti, kjer niso potrebne, bi najbrž lahko pričakovali, da bo .šel razvoj kot pri naših sosedih. Ti so na področju organizacije gozdarstva, zadružništva, odnosov med prodajalci in predelovalci gozdnih sortimen- tov že prehodili pot, ki nas čaka. Najbrž bo tudi naša pot podobna. Vseka- kor bo na te spremembe vplivalo izhodiščno stanje. Tu mislim na navade in filozofijo lastnikov gozdov in gozdarjev, pa tudi ža- garjev, ki izhajajo iz dosedanjega dela. Poleg tega spada sem še obilica novih (velikih) lastnikov gozdov, ki z delom v gozdu in z gozdom v večini nimajo nikakr- šnih izkušenj, imajo pa očitno zelo jasne cilje in velik vpliv. Mislim, da je v veliko korist vsem, če te poti ne bomo začeli na začetku in jo prehodili celo korak za kora- kom. Dobro bi bilo, če bi že v začetku napravili velik skok, pa še kakšnega vmes. Dogajanje v zvezi s sprejemanjem Zakona o gozdovih in druge zadeve v zvezi s kmečkim lobijem (kartelom ?) ne kažejo prav nič ohrabrujočega v tej zvezi. Začetek poti (start) in hitrost premikanja bosta v marsičem odvisna od volje in prizadevanja za zaščito družbenih interesov do gozdov, pa tudi do lesa. Osnutek Zakona o gozdovih dovolj jasno določa organiziranost gozdarstva. Tudi o zadružništvu smo v načelih soglasni. Za- takne se pri konkretnih podrobnostih, kot so npr. odkazilo, upravljanje, izvajalci ipd. Manj jasne in določljive so težnje in vplivi nove organiziranosti in lastninskih spre- memb v gozdarstvu na primarno predelavo lesa, zlasti žagarstva. Prav toliko dilem je okoli gozdarskega šolstva. Upoštevaje izkušnje sosedov in sedanja prizadevanja lahko pričakujemo mnogo za- drug, najmanj toliko kot občin. Vse bodo hotele trgovati z lesom. Racionalno bo, če bodo opravljale (organizirale, izvajale) dela za lastnike gozdov, ki sami tega ne bodo zmogli ali hoteli. Prav bi bilo, če bi za to skrbeli primerno usposobljeni gozdarji. Si- cer bodo to delali drugi na račun gozda. Gozdarske zadruge, primerno opremljene in usposobljene, bodo lahko opravljale tudi večino del v državnih gozdovih. Izvajalska podjetja, kot nasledniki dose- danjih gozdnih gospodarstev, se bodo ob- držala le na velikih kompleksih strnjenih državnih gozdov. Še to samo ob polnem razumevanju vloge gozda in težav ter stro- škov dela v gozdu zaradi ohranjanja varo- valnih, socialnih in drugih nelesnih funkcij gozda. Zanimiva bo prihodnost cerkvenih go- zdov in gozdov drugih podobnih lastnikov. Znano je, da državne gozdove v Nemčiji že dolgo vzdržuje država in da je zadnja leta podobno v Avstriji. Ob informacijah, da že precej (vele)posestnikov v Avstriji komaj veže konec s koncem, bi morala postati že v kratkem vprašljiva korist od lastništva gozdov tudi pri nas. Ravho tako je težko predvideti ravnanje lastnikov gozdov z lesom. Po navadi so hoteli svoj les čim bolj obdelati (razžagati, otesati) in tako bolj ovrednotenega prodati. K temu bodo težile tudi zadruge, posebno še, če se razmere v lesni industriji ne bodo bistveno spremenile. Tu mislim na odnose med primarno in finalno predelavo lesa, položaj žag v lesnih kombinatih in na tržišče žaganega lesa. Dejstvo je, da je mnogo novih lastnikov gozdov pred nacionalizacije imelo tudi svojo žago in da je bilo tudi nekaj zadružnih žag. Če bo tudi v prihodnje tako, se bo žagarstvo (in najbrž tudi druga pri- marna predelava lesa) osamosvojila (izlo- čilo iz lesnih kombinatov) in bolj približalo gozdarstvu. Lahko bi rekli, da se bosta zbližala hlod in deska ter deska bolj odda- ljila od omare, vrat ali okna. V takih okoliščinah najdejo svoje mesto tudi melesi (centralna mehanizirana skla- dišča), ki v bistvu povezujejo gozdarstvo z žagarstvom. Tako bi lahko gozdarsko-lesno predelo- valno področje v prihodnje razčlenili v: 1 . Gozdarstvo Zajemalo bi vse dejavnosti gospodarjenja z gozdovi do odkazila. Ker gozdovi pokri- vajo polovico površine Slovenije in ima gozdarstvo edino izdelan inštrumentarij dol- goročnega gospodarjenja s prostorom (ure- janje gozdov), bi bilo normalno, da gozdar- jem zaupamo tudi skrb za širše (zunaj gozdno) okolje, kot je to že urejeno pone- kod v svetu . Za to delo so gozdarji že zdaj veliko bolj usposobljeni in vzgojeni kot stro- kovnjaki iz kateregakoli drugega področja . Vsekakor bi se morali za to še bolj usposo- biti. Ob primerni spremembi gozdarskega šolstva bi bilo to možno že na dodiplom- skem študiju. Mimogrede: takšno gozdarstvo ima ve- liko več skupnega s turizmom, lovstvom, skrbjo za okolje, varstvom vod, zaščito pred erozijo, poplavami ipd. Zato bi bil že čas, da prerežemo popkovine, ki ga edina še veže s kmetijstvom in ga upravno (resor- sko) povežemo z drugimi dejavnostmi, ka- mor spada. 2. Pridobivanje gozdnih sortimentov in njihova primarna predelava že navedeno dovolj opredeljuje področje. Gre za dejavnosti v gozdu, ki naj bi jih opravil lastnik gozda, oziroma so predvi- dene za t. i. izvajalsko podjetje, dopelavo na melesih in vse načine primarne prede- lave lesa. To bo v prihodnje verjetno tudi osnovna dejavnost (gozdnih) zadrug. 3. Vse oblike finalne predelave lesa Poleg finalne predelave lesa bi spadala sem tudi vsa druga pohištvena industrija na osnovi nelesnih materialov. Temu ustrezno bi se moralo reorganizi- rati tudi šolstvo, zlasti visoko. Taka reorga- nizacija bi rešila tudi druge probleme, ki normalno nastajajo v vsakem izobraževa- nju. Mislim na nasprotja, ki nastajajo zaradi (eksponentno) rastočega zaklada znanja, potreb po novih znanjih in s časom {leti in programom) omejene možnosti posredova- nja novih in potrebnih znanj. Ta nasprotja se po navadi rešujejo ali s podaljševanjem študija ali z odpiranjam novih šol in usme- ritev. Menim, da je ta potreba že zdaj zelo očitna v gozdarstvu in lesarstvu. Na koncu še beseda o stopnjah izobraže- vanja. Mislim, da tudi pri nas v gozdarstvu zadostujeta dve stopnji dodiplomskega štu- dija: 1 . Visoka šola 2. Srednja ali višja šola Visoka šola ni sporna. Sporen je profil diplomanta in s tem v zvezi tudi učni pro- gram. Torej je tu potrebno čim prej določiti nove profile gozdarskih in lesnopredeloval- nih strokovnjakov, ki bodo ustrezali pričako­ vanim okoliščinam v naši družbi z upošte- G. V. 2/92 1 07 vanjem vseh sodobnih izkušenj o povezavi raziskovanja in izboraževanja ter razmerij med temeljnim in aplikativnim. Bolj sporna je srednja oziroma višja šola. Dokaj enotno je mnenje, da sedanja rešitev (srednja in višja šola) ni ustrezna. Pred- vsem zaradi premale usposobljenosti ab- solventov srednje šole in neustreznosti de- lovnih mest za diplomante višje šole. Menim, da je rešitev v podaljšani srednji šoli, ki bi lahko dobila status višje šole. Gre za to, da gozdar na delovnem mestu revir- nega gozdarja in novih mestih vodje pro- izvodnje okoliša ali celo obrata pri zadrugi, potrebuje solidno -dovolj široko in splošno podlago, in še veliko bioloških, tehnoloških in gospodarskih znanj primerne širine in globine, ter primerno prakso. Za vse to v sedanji srednji šoli, zlasti še s tako sestavo Foto : mag. Janez Černač: Ob robu gozda 1 08 G. V. 2/92 vpisanih dijakov, enostavno ni dovolj časa. Gimnazijcem pa tudi v dveh letih na višji šoli ni mogoče podati dovolj specialnih gozdarskih znanj . Taka gozdarska šola je zaključena. Nadaljevanje šolanja na visoki šoli je zato izjemno. O šoli za gozdne delavce in o izobraže- vanju lastnikov gozdov tu ne kaže razprav- ljati. Obe sta potrebni, le malo pa je verjet- no, da bi lahko zbrali dovolj učencev za tako šolanje. Naj končam z mislijo, da sem zapisal le enega izmed mnogih možnih scenarijev prihodnosti. Scenarij zato, ker ga v veliki meri lahko sami oblikujemo. Če bo ta pri- spevek le malo spodbudil razmišljanja, bo dosegel svoj namen. Je majhen korak na dolgi poti, ki se začne vedno s prvim kora- kom. Smo ga že naredili? GDK: 903 Gozdarstvo: nove vloge in stare povezave Boštjan ANKO* Gozdarstvo preživlja krizo identitete. Ta je še mnogo nevarnejša od gospodarskih in organizacijskih sprememb, ki so nastale, ko je gozdarska služba izgubila monopol nad trgovino z )esom. Zanimivo bi se bilo vprašati in tudi dobiti odgovor o tem, zakaj so številni pretresi na področju politike in gospodarstva tolikokrat našli svoj epicenter prav v gozdarski stroki. Negotovost okrog sprejemanja zakona njihove rušilne učinke še potencira. Samo za nekaj je trenutno stanje dobro: imamo priliko, da preštejemo svoje resnične zaveznike in prijatelje ... Politične, gospodarske in organizacijske spremembe pa ne bi smele ogroziti strokov- nih temeljev gozdarstva, predvsem pa ne njegove sposobnosti, da razmišlja o svoji strokovni orientaciji. V to nas navsezadnje tudi silijo. Dejstvo je, da stroka očitno ne zna in ne more jasno razmišljati o svoji bodoči vlogi oz. poslanstvu tudi zaradi določenih pove- zav, ki se vlečejo iz bolj ali manj daljne preteklosti in nimajo s sedanjim trenutkom - še manj pa s prihodnostjo n ičesar skup- nega. Na upravno-resornem področju smo po- vezani s kmetijstvom in prehrano. Anahro- nizem, le za malenkost boljši od tistega iz nekdanje kraljevine Jugoslavije, ko smo imeli Ministrstvo za gozdove in rude. V kakšno vlogo postavljajo gozd in gozdar- stvo take povezave, kar zadeva nacionalno politiko oz. prioritete, je menda jasno. Trdi- tev, s katero vztrajanja v taki spregi še danes utemeljujej0-· nekateri, češ, da je gozd (od nekdaj bil) pomemben sestavni del slovenske kmetije je namreč nekoliko problematična. Prvič velja kvečjemu za ob- dobje slabih sto let po zemljiški odvezi in drugič, danes velja le za tiste kmetije, ki jim .. Prof. dr. B. A. , dip. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija je gozd pomemben in trajen vir dohodka in s tem porok obstoja. Delež teh kmetij pa je danes- žal -vse manjši . Ostalim kmetijam je gozd največkrat kvečjemu podaljševal agonijo poti v proletarizacijo. Tretji in glavni argument, ki govori proti nadaljnji povezavi s kmetijstvom, pa je v dejstvu, da gozd vse bolj pojmujemo kot pomembno sestavino našega okolja in s tem tudi kot interes vseh državljanov Slovenije. To seveda ne ukinja posestnikove lastninske pravice, ampak jo verjetno vse bolj omejuje na materialne užitke (od proizvodnje lesa) . Vztrajanje pri tej povezavi enostavno ne priznava drugih vlog gozda, niti ne ustvarja pogojev, da bi se v skupnem interesu razvile. Sodobno kmetijstvo in gozdarstvo imata kaj malo skupnega. Na visokošolskem področju se je gozdar- stvo po logiki, da so hlev, polje in gozd , trije vogali kmetije, že v začetkih znašlo v družbi s strokami, ki so se v naslednjih desetletjih vse bolj razhajale in često znašle na nasprotnih bregovih - vsaj kar zadeva tisto, kar naj bi biotehnika imala skupnega. Pravzaprav nam ni nikdar uspelo, da bi pojem biotehnike utemeljili - še manj, da bi ga potrdili s skupnimi študijskimi pro- grami (ti se največkrat končajo kar pri matematiki) ali raziskovalnimi programi, kjer je načrtno medoddelčno sodelovanje le redka izjema. Biotehnika je danes mrtev pojem - in (bojim se, da) tudi ideja. Ne glede na to pa bi bilo prav in pošteno, če bi gozdarstvo še enkrat - zlasti v tem trenutku - skušalo opredeliti svoje mesto in vlogo v družbi živinorejcev, agronomov, lesarjev, živilskih tehnologov itn. Zanimivo in koristno bi bilo dobiti tudi njihov pogled na naše mesto v tej družbi - če naj bi ji rekli zbogom. Na raziskovalnem področju nas je Mi- nistrstvo za znanost in tehnologijo, ne da bi kdo od gozdarjev, ki so za to vedeli, - vsaj kolikor mi je znano- protestiral , prav- G. V. 2/92 1 09 kar vtaknilo v raziskovalno polje skupaj z lesarstvom in papirništvom. To od vsega morda še najbolj boli. Če so poprej ome~ njene povezave izvirale iz neke - čeprav preživete - tradicije, pa je najnovejša, ko je bila vendarle prilika da obrnemo nov list, enostavno tragična pomota - še posebej, če prihaja iz resorja, ki ga vodi zeleni minister. Povezovati gozd v razvojno-raziskoval- nih programih kot surovinsko bazo z dejav- nostmi, ki so se na njegov račun že reševa- le, se rešujejo v tem trenutku in se bodo skušale očitno tudi vnaprej, je neodpustljiva napaka. Še posebej, če se je zgodila danes, dvajset let po ekološki revoluciji in to sredi Evrope. Do kdaj nas bo Slovenija gledala le kot »surovinaše«? ln do kdaj bomo to trpeli? Gozdarstvo išče novo identiteto. Razvilo jo bo le, če jo bo skladno uveljavljalo na upravnem, izobraževalnem in raziskoval- nem področju. Na prvem je danes politični drobiž, na drugem životari v pustem in jalovem zakonu z biotehniko, na tretjem bi mu še vnaprej radi vsilili le vlogo dobavitelja surovine. čas je, da slovenski javnosti spregovo- rimo o pomenu gozda in o svoji vlogi- kot jih vidimo za prihodnje stoletje. Nihče pri tem ne bo zanikal pomena gozda kot izvora lesa. Les zagotovo ostaja naša nacionalna surovina št. 1 tudi v prihodnje - če bomo dobri varuhi in gospodarji gozda. Pri tem se bomo morali navaditi razmišljati o lesu kot o obrestih in gozdu kot glavnici, ki nam bo bogatila fizično in duhovno okolje. Prenos težišča gozdarskih dejavnosti od ukvarjanja z dotokom obresti na skrb za glavnico -v imenu splošnega-javnega inte- resa opravičuje tudi javni značaj gozdarske službe, s tem pa v mnogočem glavnino gozdarstva profilira povsem drugače kot smo bili tega vajeni doslej. Ne da bi se pri tem zmanjševal pomen proizvodnje lesa, tak prenos nujno pomeni tudi premik do včeraj »robnihc< področij gozdarstva v nje- govo osredje, kjer neredko postajajo te~ meljni razlog njegovega obstoja in smer njegovega razvoja. V takem položaju postaja očitno, da se v zgoraj omenjenih povezavah nova identi- 110 G. V. 2/92 teta gozdarstva enostavno ne bo mogla razviti in da jo take sprege dušijo. Potrebujemo ustrezno redetinicijo vlog gozda v Sloveniji na XXI. stoletje in seveda tudi gozdarstva, ki ne bo zgolj ekstrapola- cija preteklega, ampak prav zaradi močno spremenjenih poudarkov v marsikakšnem pogledu nov list. Na ta list vsekakor sodijo tudi razmišljanja, kako bo Slovenija dojela prihodnje vloge svojega gozda in kako naj bi bilo gozdarstvo povezano v bodoče (za začetek vsaj) na resornem, visokošolskem in raziskovalnem področju. Dejstvo je, da v marsikakšnem pogledu na vsakem od teh področij danes živi ločeno, tudi med seboj neskladno življenje, v katerem ni prostora za novo identiteto, ki naj bi zajemala nove vloge. Zato si bomo menda hitro edini, da bi si morali teh dosedanjih povezav čim prej in čim bolj pošteno ter dosledno rešiti. Seveda pa takoj sledi vprašanje, kakšne naj bodo nove povezave. Prva misel ponuja dve možnosti: da se za nadaljnjo pot odlo- čimo sami ali pa da se vključimo v (sicer v zvezi z gozdarstvom že večkrat omenjeno) področje varstva okolja. Misel na samostojno pot gozdarstva na vseh treh omenjenih področjih po vseh slabih izkušnjah z različnimi partnerji nav~ sezadnje niti ni neprivlačna. Kljub temu pa je treba priznati, da bi taka pot vodila v osamitev, kar bi bilo neskladno z naravo moderno zasnovanega gozdarstva. Njegov razvoj namreč nujno vodi v odpiranje in povezovanje s sorodnimi področji - če naj bi strokovna in laična javnost resnično spre- jeli gozd kot dobrino skupnega pomena in gozdarstvo kot njenega skrbnika, zagovor- nika in razlagalca. Proti samostojni poti govore tudi povsem praktični razlogi: na resornem področju us- trezna delitev še dolgo ne bo priznala vse (proizvodne, okoljetvorne in celo kulturno pogojene) specifičnosti gozda in gozdar- stva. Še vedno ju bodo tehtali po deležu v nacionalnem proizvodu -ta pa je majhen. Na visokošolskem področju nas omejuje sorazmerno majhna površina gozda, maj- hno (in perspektivno še manjše?) število potrebnih kadrov, ki jih nismo uspeli - niti poskušali - uveljavljati na drugih področjih in pa naša nepripravljenost ali nesposob- nost, da se kot gozdarska visoka šola uveljavimo v mednarodnem merilu, kar bl nam seveda dalo drugačno zaledje in s tem drugačne možnosti razrasti. Nič boljše bi ne bile perspektive na po- dročju raziskovalnega dela, kjer nam sora- zmerno majhno ekonomsko, gozdno in ka- drovsko zaledje največkrat preprečujejo sa- mostojno ustvarjanje kritičnih mas, potreb- nih za sodobno raziskovalno delo. Temu dodajmo še prepričanje celo najodgovor- nejših, da v gozdu in gozdarstvu pač ni kaj raziskovati (vsaj v temeljnih raziskavah ne); tak pogled izvira lahko le iz globoke neved- nosti - ali pa morda in še vedno prepro- stega prepričanja, da je temeljni razlog obstoja naših gozdov in gozdarstva oskrba indus~rije z lesom. ln kdo je kriv, da je temu tako? Neredki- tudi dobro ho teči- si zamišljajo prihodnje povezave gozdarstva s širokim in pri nas - zlasti v praksi - dokaj šibko definiranim področjem varstva okolja. Res je, da je naše gozdarstvo okoljetvorna de~ javnost, ki je v svoji osnovni filozofiji že dolgo okoljevarstveno orientirana. Prav zato se verjetno še toliko nelagodneje po- čutimo v družbi raznih prišlekov, ki so do včeraj bogateli na račun siromašenja oko- lja, danes pa bi radi (spet bogateli) na račun njegovega zdravljenja. Na resorni ravni se je tudi varstvo okolja znašla v izjemno neugodnih povezavah. Enakopravna povezava varstva okolja z urejanjem prostora je mogoča kvečjemu v izjemno urejeni družbi z utrjenim pravnim sistemom in je v svetu prej izjema kot pravilo. V množici nakopičenih problemov na- šemu ustreznemu ministrstvu niti ne mo- remo očitati, če se je doslej več ukvarjalo s stanovanjsko zakonodajo. Bolj skrbijo druge stvari kot npr. sama neuravnotežena organizacija ministrstva (v škodo okolja), odmevi mehanističnega razmišljanja, ki jih je bilo mogoče zaslediti ob pripravah na Zakon o varstvu okolja in ne nazadnje vloge, v katerih se omenjeno ministrstvo pojavlja v osnutkih Zakona o gozdovih; močno si namreč prizadeva uveljaviti svoje kompetence nad (gozdnim) prostorom, za utrjevanje organske povezanosti med go- zdom in okoljem pa mu zmanjka interesa, fantazije ali znanja. Perspektive visokošolskega študija var- stva okolja zgovorno ilustrirajo neuspeva- joča prizadevanja okrog oblikovanja poseb- nega programa na ljubljanski univerzi. Res je, da za ta študij ni dovolj jasno in odločno izražene javne zahteve ter moralne in finan- čne podpore, ampak če bi iskali en sam vzrok, zakaj smo s tem študijem po tolikem času v bistvu še vedno tam, kjer smo bili pred dobrim letom, bi lahko na kratko rekli: zaradi pomanjkanja iskrenega hotenja. Vsi poskusi, da do takega študija čimprej pride- mo, so utonili v močvirju interesov in pre- stižnih prask ustanov in posameznikov; morda jih je preveč od njih odkrilo varstvo okolja nekoliko pozno - in še to bolj kot možno področje uveljavljanja kot pa zaradi neke etike. Gozdarstvu je menda mogoče očitati marsikaj - ampak okoljetvorno us- merjeni gozdarska znanost in stroka ne le že dolgo govorita, ampak tudi živita. Zato se bomo v tej družbi verjetno še dolgo slabo počutili, čeprav je povsem ne bi smeli zapustiti. Kako pojmuje varstvo okolja naša razi- skovalna sfera, je zelo poenostavljeno pri- kazano v predlagani zgradbi raziskoval- nega polja »Varstvo okolja« s sklopi: voda, morje, tla, zrak, posebni odpadki, ionizira- ječa sevanja, neionizirajoča sevanja, hrup, okolju prijazne tehnologije, reciklaža, moni- toring in informatika, prosvetljevanje in vzgoja, ekonomika okolja, pravo okolja, družbeno odločanje in okolje. V tem sicer moderno zasnovanem raziskovalnem po- dročju se del gozdarstva morda vidi. Ni pa še jasno, kako to polje gleda (če sploh) na gozdarstvo. Po osnovni filozofiji polja in orientacijah gozdarstva osrednje težišče našega raziskovalnega dela vanj očitno ne sodi. Kaj torej preostane? V tem prelomnem času verjetno kot prvi korak že omenjena redefinicija vlog našega gozda in gozdar- stva za prihodnje stoletje. Iz novega pojmo- vanja teh vlog se bo namreč prej ali slej samodejno izvila organska povezanost go- zdarstva s celovitim področjem obnovljivih naravnih virov - vode, zraka, v določenem smislu morda tudi tal. Njihova naravna soodvisnost, neob- hodna potrebnost za naše preživetje in G. V. 2/92 111 skupne poteze filozofije gospodarjenja z njimi jih povezujejo mnogo trdneje kot ka- tera koli druga povezanost, v kateri se je naše gozdarstvo kdajkoli doslej znašlo. Namen tega sestavka je le, da opozorimo na možnost take nove povezave, v kateri bi naše gozdarstvo v prihodnje zagotovo lahko polneje razvijalo svojo novo identite- to, izhajajoče iz novih nalog. Morda bo zbudil celo kakšen odmev; vsekakor pa kaže opozoriti, da tovrstna povezanost ni- kakor ni nekaj novega in spet slovensko - specifičnega, ampak da je v številnih deže- lah že dolgo časa dejstvo. Na resornem področju imajo npr. gozd, voda in zrak ob podobnih problemih vseka- kor manj možnosti za skrite ali vgrajene GDK: 518 medsebojne antagonizme kot pa v družbah, kjer so uvrščeni sedaj. Na študijskem področju jih povezuje re- cimo vsaj filozofija obravnavanja naravnih virov po načelih obnovljivosti (= trajnosti), mnogonamenskosti, sonaravnosti - in se- veda njihova naravna povezanost. Isto bi bilo mogoče reči za področje, ki zadeva njihove raziskave . število uglednih gozdarskih šol in raziskovalnih ustanov, ki so sprejele tako orientacijo, gre po vsem svetu v desetine. Ni vzroka, da o teh stvareh ne bi v stroki razmislili in spregovo- rili - in to čimprej. Vse okoliščine nas namreč v to silijo: ob tem ne gre zgolj za razmišljanja o preživetju ampak predvsem o novem, modernem, prihodnjemu času ustreznem profilu gozdarstva. Se bomo evropeizirali končno tudi po načinu merjenja drobnega industrijskega lesa?! Lojze ŽGAJNAR* Že več kot poldrugo desetletje je v Slove- niji pereče vprašanje ugotavljanja količin drobnega industrijskega lesa na osnovi ma- se, torej s tehtan jem. Metoda je v Evropi in svetu že dve desetletji splošno uveljav- ljena v blagovnem prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti, in sicer v zadovoljstvo dobaviteljev in porabnikov lesa. Kljub različ­ nim poskusom in prizadevanju posamezni- kov ter zahtevam predvsem porabnikov industrijskega lesa, se pri nas »težinska metoda'' ni širše uveljavila. Ker za to ni bilo nikakršnih zakonskih omejitev (JUS stan- dardov tako ni nihče upošteval!), sodimo, da je glavni vzrok temu »moč navade«, stoletna trdna zakoreninjenost uporabe vo- lumenskih enot in nezaupanje do vseh »novotarij''· Posledice so znane: zamudne in drage meritve dimenzij pri natančnejših meritvah količin oziroma nezanesljiva ocena pri običajnih meritvah prostornine * L. ž., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija 112 G V. 2/92 tovora in preračunavanju v kubične metre. V vsakdanji praksi se to izraža na različne načine, še zlasti: - v povečanih administrativnih stroških zaradi pogostih reklamacij dobavljenih ali prevzetih količin; - v poslovnem nezaupanju, nespoštova- nju dobrih poslovnih običajev in tudi v sporih; - v neusklajenosti bilanc med prevzetimi in porabljenimi količinami lesa pri porabni- kih, ki ponavadi ugotavljajo primanjkljaje; - v večanju faktorjev porabe lesa po enoti proizvoda; - v težavah vseh udeležencev v medna- rodnem prometu z lesnimi sortimenti, saj se tu soočajo s masnimi in ne prostornin- skimi enotami, ki so pri nas običajne. Vemo, da bo les v prihodnje vse bolj cenjena in iskana surovina. Korektno koli- činsko in kakovostno ovrednotenje vseh vrst lesne surovine bo moralo tudi v Slove- niji postati imperativ v blagovnem prometu z lesom. V pogojih tržnega gospodarstva in svobodno oblikovanih cen, pri vključeva­ nju v mednarodno tržišče ter pri uveljavlja- nju in spoštovanju dobrih poslovnih običa­ jev, bo to tudi prvi pogoj konkurenčnosti in poslovne uspešnosti. Menimo, da je sedanje obdobje intenziv- nih družbeno gospodarskih sprememb in v času, ko razmišljamo o pripravi novih, na- cionalnih standardov za gozdne lesne sor- timente, primeren trenutek, da se lotimo tudi tega vprašanja. Čas je, da se otresemo >>balkanskih navad« tudi na tem področju, saj nas v to vse bolj silijo vsakdanje potre- be. Naposled so te zahteve izražene tudi v sklepih 79. strokovnega posvetovanja ZOlT gozdarstva in lesarstva Slovenije, ki je bilo v maju 1991 . Na osnovi navedenih izhodišč in na ne- posredno pobudo podjetja Videm, Krško, ki je najv-ečji slovenski porabnik industrijskega lesa in se tudi najbolj zanima za težinsko metodo merjenja količin, je gozdarski inšti- tut v letu 1991 v raziskovalni program vključil tudi nalogo priprave vseh potrebnih elementov in metod za praktično uvajanje te metode. Po prvotnem dogovoru spodje- tjem Videm naj bi ugotovitve raziskav slu- žile le za interne potrebe podjetja. Poznejše vse širše zanimanje tudi drugih porabnikov v celulozni industriji in industriji ivernih in vlaknenih plošč pa nas je spodbudilo, da smo k sodelovanju povabili tudi te porabni- ke. Obenem smo upoštevali dejstvo, da bo realizacija tega projekta možna le ob sode- Slika 1: Jemanje vzorcev za določilev vlažnosti lesa (Vir : Kooperationsabkommen FPP) lovanju in soglasju vseh udeležencev v blagovnem prometu, torej tudi dobaviteljev lesa. Takšno soglasje je tudi prvi pogoj za uradno verifikacijo in institucionalizacijo no- vega načina merjenja količin lesa. Zaradi znanih političnih in gospodarskih razmer, s katerimi so se letos soočali go- zdarstvo in porabniki !esa, je bil projekt le delno izveden. Kot ponavadi se je spet zataknilo pri financiranju , kar je, glede na razmere, vsaj delno tudi razumljivo. Kljub tem težavam je gozdarski inštitut, v okviru skromnih finančnih sredstev, ki jih je odo- brilo Ministrstvo za gozdarstvo, nadaljeval z nekaterimi dejavnostmi za izvedbo projek- ta. Skupaj z nekaterimi možnimi uporabniki projekta so bile proučene, izbrane in prak- tično preskušene nekatere metode in po- stopki ter opravljene delne meritve in pri- merjave. Zaradi obsežnosti in zahtevnosti projek- ta, ki ga pogojuje velika variabilnost (v času in prostoru) osnovnih elementov in parame- trov pri uporabi težinske metode, to pa zahteva številne in dolgotrajnejše opera- tivne meritve in vzorčenja, bi bilo izvajanje projekta, pri dosedanjem tempu, predolgo- trajno. Menimo, da je zaradi omenjene variabilnosti tudi nedopustno preprosto pre- vzemanje različnih tujih metod in osnovnih fizikalnih elementov, kot si zamišljajo neka- teri najbolj neučakani porabniki lesa. V Slika 2: Izračun vlažnosti in količine (mase) pre- vzetega tovora lesa (Vir : Kooperationsabkommen FPP) G. V. 2/92 113 poduk in opozorilo so nam lahko sedanje težave, ki jih imamo pri uporabi različnih povprečnih vrednosti, pretvornih koeficien- tov, oz. redukcijskih faktorjev. Na pobudo nekaterih porabnikov lesa in upoštevajoč splošne razmere in zahteve po novem načinu ugotavljanja količin, ki so izražene tudi v sklepih ZOlT, želimo na inštitutu v letu 1992 intenzivirati vse dejav- nosti in naloge za uspešnejša in hitrejšo izvedbo projekta. V projekt, katerega izva- jalec bi bil Inštitut, želimo vključiti čim širši krog udeležencev v prometu z lesom, pa tudi pooblaščene organe in službe, ki se posredno ali neposredno srečujejo s tem vprašanjem. Menimo, da bo le tako možno projekt izvesti in rezultate tudi uradno ovrednotiti. Osnovni cilj projekta je raziskava in izbira metod in vseh potrebnih fizikalnih elemen- tov za uporabno ugotavljanje količin indu- strijskega lesa na podlagi mase ter priprava strokovnih osnov za vpeljavo blagovnega prometa na tej osnovi. V prvi vrsti bo pozornost namenjena dolgemu industrij- skemu lesu (goli!) iglavcev in listavcev. Zaradi večje variabilnosti volumenske go- stote (mase) bomo pri iglavcih predvidoma uporabili »atro<< metodo (nominalna gostota lesa) . Pri listavcih (bukev) pa »bruto« me- todo (lutra masa, volumenska gostota sve- žega - zračno suhega lesa), ob upošteva- nju variabilnosti v letnih obdobjih. Navedeni metodi sta v Evropi tudi najbolj razširjeni, saj pri pravilni uporabi zagotavljata pov- prečno natančnost ±3 %. Vemo, da je pri sedanjem načinu možnost napake tudi do 20 odstotkov. Pri operativnih raziskavah za pripravo strokovnih osnov naj bi sodelovali poprej strokovno izurjeni kadri potencialnih porab- nikov rezultatov projekta, oziroma sofinan- cerjev in sopodpisnikov sporazuma. Za us- posobitev le-teh, uvajanje v delo ter nadzor bi bili zadolženi izvajalci projekta. Proučene in izbrane operativne metode in postopki ter potrebni raziskani parametri bi služili kot strokovne osnove in bili dolo- 114 G. V. 2192 čeni v posebnem sporazumu med udele- ženci v blagovnem prometu. Pristop k spo- razumu bi bil prostovoljen, določila spora- zuma pa obvezna za vse udeležence. Tra- jen nadzor nad tehničnim izvajanjem in spoštovanjem sporazuma vseh udeležen- cev bi opravljala uradno pooblaščena in nevtralna institucija, ki bi jo določili soude- leženci sporazuma. Gre torej za znani način in metode ugo- tavljanja količin ter združevanje udeležen- cev v blagovnem prometu z lesom, kot ga poznamo drugje v Evropi, zlasti v sosednji Avstriji, pod nazivom Kooperationsabkom- men Forst-Piatte-Papir. Predlog z vsebinskim in časovnim pro- gramom projekta je Inštitut v novembru 1991 poslal vsem večjim porabnikom lesa in tudi nekaterim uradnim organom in služ- bam s področja gozdarstva, lesarstva in državne uprave, torej vsem, ki bi jih moralo zanimati to vprašanje. Upamo, da bo tokrat odziv ugodnejši kot je bil spomladi. Zave- dati se moramo, da bomo imeli v prihodnje opravka z vse večjim deležem manj kako- vostne, brezoblične lesne surovine (drobna lesna masa iz gozdno gojitvenih del, ostanki primarne in finalne predelave), pri kateri nam prostorninsko merjenje vedno povzroča težave. Slabšanje kakovosti vhodne surovine lahko realno pričakujemo zaradi: - ekološkega stanja in prihodnosti go- zdov ter vse bolj prevladujočega vrednote- nja nelesnih funkcij, čemur je vzrok nagel razvoj ekološke zavesti; - tehnološkega razvoja gozdarstva in porabnikov lesa, ki bo omogočil izrabo tudi vseh gozdnih in lesnih ostankov; - kroničnega primanjkljaja lesne surovi- ne, zlasti še lesa za kemično predelavo. če naštetim vzrokom dodamo še uveljav- ljanje tržnih zakonitosti, dobre poslovne običaje in razmerja ter naše želje in potre- ber po vključevanju v mednarodne bla- govne tokove, se bomo najbrž vsi strinjali, da je uvedba novega količinskega in kako- vostnega vrednotenja lesa nujna. STALIŠČA IN ODMEVI GDK: 61 Kje so dileme v gozdarskem načrtovanju V GV 9-10/1991 je bil objavljen članek, ki naj bi prispeval k razjasnitvi diskusij in dilem, vezanih na razmejitev med posame- znimi nivoji gozdnogospodarskega načrto­ vanja. Avtor je svoja razmišljanja sicer us- meril v manj oz. neproblematično razmeje- vanje med ureditven im in gojitvenim načrto­ vanjem. Ni pa se mogel izogniti strokovnim dilemam, ki v urejanju že dolgo obstajajo - kvantificiranja na različnih nivojih uredi· tvenega načrtovanja in pojmovanje nji- hove superiornosti. Znano in problema- tično strategijo poenostavljenega distribui- ranja (ocenjenih) območnih kvantifikacij na nižje nivoje načrtovanja je predstavil z vsaj zame novimi izrazi. Vse skupaj sloni v glavnem na deduktivni (po avtorju okvir- ni?) tehniki načrtovanja. Začne pri »Ob- močni strategiji za usmerjanje gozdov« in konča na nivoju gospodarskega razreda enot. Tu bi se morala »nujno srečati in potrditi<' z induktivno (po avtorju podrob- no!) obliko načrtovanja, ki temelji na »Konkretnih gozdnogojitvenih razmerah v detajlu« . Kljub natančni opredeljenosti vsega pa vse skupaj le ne funkcionira. Ko namreč načrtovalec stopi na >>trdna tla'<, (kar je predvideno!), se pojavijo »razni problemi« - kje drugje kot v konkretnem (tu tiči vrag) . Pripombe grejo seveda na račun kvalitete načrtov gospodarskih enot oziroma slabe zanesljivosti načrtov v de- tajlu. Neučinkovitost sistema naj bi bila »preprosto posledica slabih območnih kon- ceptov in (še vedno) neusposobljenih inže- nirjev« (v gozdnogojitvenem diagnosticira- nju stanja in ocenjevanju) posegov v sesto- je. Teorija dedukcijskega načrtovanja trajnosti v območju po mojem mnenju ni problematična zato, ker ne deluje, ampak zato, ker (še vedno!) obstaja. Zaradi njene- ga, celo zakonsko reguliranega nadvlado- vanja osnovnemu ureditvenemu načrto­ vanju, postaja strokovno urejanje samo sebi namen. Vse pomembnejše (usodnej- še!) odločitve za ukrepanje v osnovni ure- ditveni enoti se v obliki okvirnih kvantifikacij (m3, ha) iz območja prenašajo navzdol, vse do najnižjih načrtovalnih enot oz. detajlov (odsek). Njihovo upoštevanje je (celo po zakonu?!)- obvezno. O tem, kako gre vse to skupaj s klasičnim urejanjem in kdo je za vsa nepredvidena odstopanja odgovo- ren, je povedano v omenjenem tekstu. Vsekakor imamo nesrečni neusposobljeni inženirji tudi nekaj sreče, saj bi nas kaj lahko obdolžili še za nefunkcioniranje teo- rije ( ?) o »preverjanju trajnosti gozdov in njihovih funkcij za vse gozdove Slovenije« (glej osnutke novega Zakona o gozdovih). Toda ta strokovna blamaža je po zahtevnej- ših intervencijah k sreči že romala na sme- tišče zgodovine. Zgornjo drastično primerjavo sem si do- volil predvsem z namenom, da resneje opozorim, do kakšnih absurdov lahko pri- vede omalovaževanje, da ne rečem kar nepoznavanje pojma trajnosti, enega te- meljnih pojmov v urejanju gozdov. Trajnost gozdov je namreč v gozdar- skem (urejanje, gojenje) smislu gozdnogo- jitveni pojem. Zagotavlja ga takšno sta- bilno (uravnoteženo) stanje gozda, ki omogoča njegovo trajno (naravno) rege- neracijo - obstoj (sonaraven gozd). Tak- šno stanje je možno trajno zagotoviti le na dovolj veliki površini gozda oz. sestojev. V praksi je to gozdnogospodarske enota - osnovna ureditvena enota. V njenem okviru periodično (1 O let) preverjamo stanje go- zdov oz. njihov odklon od ciljnega stanja. Z načrtovanjem akumulacije aktivnega pri- rastka na vitalnih osebkih izboljšujemo sta- nje oz. ga približujemo ciljnemu. Akumula- cije lahko v omejenem obsegu povečujemo s smiselnim reguliranjem (svetlobne) kon- kurence v gozdu - z redčenji in s sprošča­ njem mladovja. Ocenjena količina lesa, ki jo lahko dobimo iz gozda pri teh ukrepih, je strokovni etat (določen po gojitvenih kriterijih). To ni eksaktna točkovna vred- G. V. 2192 115 nost, marveč razpon med strokovno ugo- tovljenim minimumom in optimumom eta- ta. Zato ga je možno po določenih kriterijih (lahko območna strategija!) in v določenih okvirih (stanje gozda) kontrolirana prilaga- jati potrebam lastnika. Tako dobimo kon- čni (sečni) etat. Etat je torej vedno kompromis med mož- nostmi gozda in zahtevami lastnika. Izražen je v 1 O-letni količini (m3) dovoljenega pose- ka. Z vidika stroke je to skrajna količina in praviloma ni obvezna (sankcije, sodišče, maltretiranje lastnika) . Trajnost gozdov je dejansko možno pre- verjati le na nivoju gospodarske enote. Na višjih nivojih jo zagotavljamo posredno - z zagotavljanjem trajnosti v vseh osnovnih enotah. Pri zagotavljanju trajnosti je pomemben čas, v katerem je možno doseči optimalno ciljno stanje. To je izravnalna doba. Njena dolžina (čas) je odvisna od stanja gozda (stopnja degradacije), intenzivnosti motenj (sečnje, razni gojitveni problemi) in od ka- kovosti rastišča. Z načrtovanjem (in pose- ganjem v gozdove) lahko vplivamo na in- tenzivnost nekaterih motenj. Med njimi so najbolj problematične lastnikove zahteve po lesu. Nanje je možno učinkovito vplivati le z gozdarsko politiko . S tem pa je že nakazan drugi, negozdar- ski vidik trajnosti. Pri njem gre za ugotav- ljanje razpoložljivih lesnih donosov, ki so določeni z etatom. Ti donosi morajo biti STROKOVNA SREČANJA GDK: 89 predvsem trajni (dobava), sicer pa čim večji in čimbolj kakovostni (struktura. sortimenta- cija itd.). Njihova realizacija je mimo go- zdarskih vidikov (etat) odvisna tudi od teh- nične opremljenosti gozdov (odprtost), od mehanizacije (tehnologija) - od vlaganj. Pomembni so še uspešnost izrabe razpo- ložljive surovine, uspešno trženje (ekonom- sko vrednotenje) , različne oblike razširjene reprodukcije (sovlaganja), splošne in raz- vojne zadeve v območju itd . Za uravnavanje skladnega razvoja go- zdarstva (lesne bilance) so bila kmalu po vojni ustanovljena gozdnogospodarska ob- močja. Ta bi morala verjetno svoje delo koordinirano načrtovati - pa ga niso. Vse- kakor je bila njihova osnovna naloga v ugotavljanju razpoložljivih lesnih surovin (na osnovi etatov) in v zagotavljanju njihove neprekinjene dobave (trajnost). Uravnavanje gozdnogojitvene trajnosti v okviru območja je danes vsekakor ena izmed pomembnih nalog gozdnogospodar- skih območij. Speljati pa jo je možno le prek učinkovite gozdarske politike in zagotavlja- nja trajnosti v vseh osnovnih ureditvenih enotah - gospodarskih enotah. Zato bo treba, med drugim, prispevati tudi resnejšo in bolj strokovno podporo osnovni ureje- valski družbi - tudi s teorijo, ki jo bo mogoče korektno uporabiti pri delu. Arne Kozina Ugotovitve in priporočila seminarja Postra~ski gozdni proizvodi Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fa- kultete v Ljubljani je 26. in 27. novembra 1991 priredil seminar z delovnim naslovom »Postranski gozdni proizvodi«. Prireditev je potekala na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo. Udeležilo se je je 75 strakov- 116 G. V. 2/92 njakov iz najrazličnejših področij, ki zade- vajo obravnavano tematiko. Namen seminarja je bil predstaviti razno- liko problematiko tega področja- v tradicio- nalnih okvirih in v novonastajajočih razme- rah - s posebnim poudarkom na pomenu, ki ga imajo dobrine iz gozda na (so)obliko- vanje odnosa javnosti do gozda, gozdarske stroke in okolja v celoti . 15 referatov in tri koreferate je dopolnje- vala bogata in živahna diskusija, v kateri je 27 razpravljalcev podalo 43 prispevkov, ki jih v prilogi objavljamo v celoti. Seminar je dopolnila projekcija štirih dokumentarnih arhivskih filmov z obravnavano tematiko iz fonda Arhiva Slovenije. Ob zaključku seminarja je bila imenovana osemčlanska redakcija skupina (Anko, Ber- ginc, Lipoglavšek, Pogačnik , Robič, Šinko, Veselič, Zavrl-Bogataj). Ta je iz poudarkov referentov (poleg različnih gozdarskih vidi- kov so bili predstavljeni še pogledi s po- dročja socialnega dela, prava, varstva na- ravne·dediščine in farmacije) ter razpravljal- cev, oblikovala ugotovitve in priporočila. Ugotovitve: 1. Zelo različna skupina dobrin, ki jih na najrazličnejše načine pridobivamo iz gozda in jih običajno poimenujemo z nazivom »postranski gozdni proizvodi«, je bila zlasti v polpreteklem obdobju (neupravičeno) vse manj deležna strokovne pozornosti. Zato te dobrine preslabo poznamo in upoštevamo: - slabo poznamo njihove naravno-proiz- vodne zakonitosti in ustrezne nosilne kapa- citete gozdov, - nimamo ustrezne delitve, ki bi obse- gala vse te dobrine, - pogrešamo ustrezno terminologijo - od naziva za celotno skupino teh dobrin dalje (dilema proizvod : dobrina) . 2. Nove okoliščine narekujejo nov odnos do teh dobrin; njihovo pridobivanje lahko pomeni konfliktne področje med zasebnim in javnim interesom pa tudi z drugimi vlo- gami gozda. 3. številni problemi - mednje sodi tudi naš odnos do narave - so nas doleteti iznenada, zato še vedno skušamo misliti in jih reševati na stare načine. Tudi nastaja- joča gozdarska zakonodaja ne odraža us- trezno pomena in vloge nelesnih gozdnih dobrin. 4. Poznavanje ekonomskih razsežnosti teh dobrin bi prispevalo k ustreznejšemu obravnavanju ter vrednotenju njih samih in gozda kot celote. 5. Na nelesnih gozdnih dobrinah se obli- kuje odnos do narave (in gozda) pri zelo širokem krogu ljudi. Zato so zanimivo po- tencialno področje komuniciranja z javnost- jo in opozarjajo na potrebo po nacionalnem programu naravovarstvenega ozaveščanja ljudi. 6. S svojo mnogoplastno problematiko te dobrine opozarjajo na potrebo po ustrez- no hierarhično grajeni zakonodaji - od Za- kona o varstvu narave do ustreznih občin­ skih odlokov, ki bodo upoštevali krajevno specifične razmere. Dokler ta regulativa ne bo razvita, na tem področju ne bi smelo biti prostora za podjetništvo. Najrazličnejše oblike dela s temi dobrinami lahko v prihod- nje postanejo zanirriiva področja gozdar- skega delovanja - od razvijanja stikov z javnostjo do možnosti razvijanja dolgoroč­ nih poslovnih interesov, ki jih opravičuje velik in rastoč gospodarski pomen npr. medenja, proizvodnje božičnih drevesc, gozdnih sade~žev, gob in plodov ali pomen zdravilnih gozdnih rastlin v fitoterapiji. Delo na teh dobrinah pogosto tudi nudi možnosti izvensezonske zaposlitve gozdnih delav- cev. Ob teh ugotovitvah sprejemamo na- slednja priporočila: 1 . Gozdarstvo potrebuje celovit program dela na področju nelesnih dobrin, ki izvirajo iz gozda. ·Okrepiti je treba ustrezno vzgojno-izobraževalno delo v formalni (šol- ski) in neformalni (vzgoja javnosti) sferi, pri čemer je .še posebej treba poudariti vidike ogrožen.6sti in varovanja teh dobrin. Okre- piti je treba tudi raziskovalno delo na vseh podro.čjih, ki zadevajo te dobrine. 2. ·sistematično je treba večati in urejati vedenje o teh dobrinah. Zagotoviti je treba zbiranje podatkov o njih na državni ravni. Anketo, ki je bila izvedena ob pripravah na ta seminar, imamo lahko le za prvi poskus sistematičnega urejanja sicer obsežnega znanja s tega področja. Zato je treba s tovrstnim delom nadaljevati. 3. Vse nelesne dobrine, ki izvirajo iz gozda, je treba opredeliti kot ekonomsko- pravno kategorijo : poiskati je treba meje med koristmi iz gozda, ki pripadajo samo lastniku gozda in tistimi, ki pripadajo vsej G. V. 2./92 117 javnosti. Oblikovati je treba mehanizme in sredstva za usklajevanje konfliktov med javnim in zasebnim interesom. 4. Glede na mnogoplastnost problema- tike nelesnih dobrin iz gozda potrebujemo ustrezno zakonodajo, ki bo na vseh nivojih (od države do občine) upoštevala njihovo kompleksnost. Formulacija: »Gozd je do- brina javnega (= splošnega družbenega) pomena", naj se vključi tudi v novi Zakon o gozdovih. 5. Nelesne dobrine, ki izvirajo iz gozda, naj gozdarstvo v primerjavi z lesom in divjadjo obravnava enakopravneje. Usme- ritve, smernice in ukrepi za gospodarjenje z njimi so predmet ustreznih načrtov. V gozdnogospodarskem načrtovanju je treba pojme nege, trajnosti, mnogonamenskosti, celovitosti in sonaravnosti razširiti tudi na te dobrine. 6. Medenje gozda je tolikšnega gospo- darskega pomena, da bi lahko postalo tudi predmet gozdarskega visokošolskega štu- GDK: 182.58 di ja in raziskovanja; posebnega pomena bi bilo tesnejše operativno sodelovanje go- zdarstva in čebelarstva. 7. Gozdarstvo mora glede na velike po- tenciale tega področja izdelati strategijo svojega delovanja na njem. Posebej bo . treba opredeliti vlogo stroke pri varovanju teh dobrin (vzgojna, svetovalna, nadzorna). 8. Glede na številna etična vprašanja, ki jih to področje odpira v mnogih situacijah za mnoge ljudi, je treba izdelati kodeks ravnanja pri pridobivanju teh dobrin, ki bi zajel razmejitev med ljubiteljskim in komer- cialnim, samoomejevanje pri količinah, spo- štovanje gozda in njegovega življenja (npr. ubijanje polhov za zabavo), obzir do drugih interesov, varovanje vrst, njihove pestrosti itn. 9. Te ugotovitve in priporočila se objavijo v strokovnem in dnevnem tisku. Za redakcijsko skupino: dr. Boštjan Anko Zborovanje mednarodnega združenja za proučevanje vegetacije Varšava, 8.-12. aprila 1990 Zborovanje mednarodnega združenja za proučevanje vegetacije (Internationale Ve- reinigung tor Vegetationskunde), 33. po vrsti, je bilo v Varšavi od 8.-13. aprila 1990 na temo »vegetacijski razvojni procesi kot subjekt geobotaničnih kart«. Simpozij je zelo dobro organizirala varšavska univerza, Geobotanična postaja Bialowieža. Organizacijski komite so uspešno vodili prof. dr. Krystina FALINSKA, prof. dr. Ja- nusz B. FALINSKI, prof. dr. Wladyslaw MA- TUSZKIEWICZ in prof . dr. Teofil WOJTER- SKI. Zborovanja se je udeležilo okoli 190 članov iz 20 dežel (iz Bolgarije 1, Čehoslo­ vaške 5, Finske 2, Francije 5, Italije 1 O, Japonske 3, Jugoslavije 5, Madžarske 9, Nemške demokratične republike 6, Zvezne 118 G. V. 2/92 republike Nemčije 20, Nizozemske 7, Nor- veške 1, Poljske 54, Španije 6, Švedske 5, Švice 1, Tanzanije 1, Vietnama 1, ZDA 2, ZSSR 1 O. Prispevki so bili v obliki referatov (okoli 50) ali razstavljenih posterjev (26) z diskusijo ob njih. To je pravzaprav drugo zborovanje tega združenja, posvečeno vegetacijskemu kar- tiranju in uporabi vegetacijskih kart. Prvo je bilo pred 32 leti, to je 1959. leta v Stolzenau Weser pri R. Tuxenu. če primerjamo ta dva simpozija oziroma dosežke ali bolje rečeno razmah geobotaničnega kartiranja in široko paleto uporabe vegetacijskih kart oziroma raznih izvedenih ekoloških kart različnih meril, vidimo, kakšen razvoj je ta dejavnost doživela v teh letih. Lahko bi rekli, da vegetacijske karte vseh vrst dobivajo na znanstvenem pomenu. Zlasti pa se uveljav- lja in krepi uporabnost oziroma aplikativni pomen vseh vrst vegetacijskih kart. Tako se vse širše uveljavljajo dognanja iz bogate zakladnice florističnih, vegetacijskih, ekolo- ških, rastiščnih in drugih podatkov, ki jih nudijo vegetacijske karte oziroma karte v izvedeni ali prilagojeni obliki v raznih po- dročjih gospodarstva. Uporabljajo se zlasti ·še v gozdarstvu, kmetijstvu, pri varstvu narave oziroma človekovega okolja, spo- meniškem varstvu, urbanizmu, prostor- skem planiranju na ekološki osnovi itd. Množico prispevkov bi lahko razdelili v grobem nekako na dve skupini. V prvi bi bill prispevki, ki poročajo in obravnavajo vegetacijsko kartiranje in karte oziroma nji- hovo uporabo na nek, rekli bi klasičen način. Upoštevajo zakonitosti sindinamike, singenetike, sinekologije, sinhronologije ve- getacije in ustreznih spremljevalnih proce- sov ter tako pridejo do določenih uporabnih sklepov pri uporabi posameznih vegetacij- skih enot. Ta vrsta raziskav je razmeroma poceni, zahteva višjo stopnjo znanja in več prakse ter daje dobre rezultate. V zadnjem obdobju se z napredkom računalništva in satelitske tehnike razvijajo metode daljinskega zaznavanja, ki jih je možno prilagoditi tudi za vegetacijsko karti- ranje. Aero-foto snemanje z IR filmi, zlasti barvnimi, v kombinaciji z terestričnimi ozi- roma dopolnilnimi raziskavami lahko da zelo dobre rezultate . Večina teh metod seveda lahko tudi številčno ali grafično računalniško izvrednoti posamezne para- metre, kar pogosto deluje impresivno. Ti načini so večkrat dragi, vsaj dokler ni ureje- nih sistemov (na primer povezave pri sate- litski izmenjavi podatkov). Draga je začetna investicija pri nabavi opreme, to je instru- mentov in računalnikov, kakor tudi šolanje kadrov, vendar vse kaže, da gre razvoj v to smer. Nekje ga bodo dosegli in uporab- ljali prej (ponekod so ga že povsem osvojili), nekje pač pozneje. Verjetno se bo kombina- cija obeh načinov v bodočnosti najbolje uveljavila. Jugoslavijo smo zastopali dr. Ivo Puncer, mag. Andrej Seliškar in dr. Mitja Zupančič iz Slovenije ter dr. Ivan Šugar in dr. Ivo Trinajsti6 iz Hrvaške. Udeleženci iz Slove- nije smo imeli svoje prispevke oziroma posterje, ki so bili za marsikoga zanimivi. Kolega A. Seliškar je imel poster o možnosti ugotavljanja vegetacijskih enot in zasledo- vanja njihovih sprememb v daljšem razdo- bju s pomočjo aero-foto posnetkov. l. Puncer in M. Zupančič sta imela prispe- vek in poster o zgodovini vegetacijskega kartiranja v Sloveniji in Jugoslaviji. Pri obravnavi znanstvenih in praktičnih vidikov vegetacijskih kart različnih meril in možnosti za njihovo uporabo v strokovno znanstvene in aplikativne namene v gospodarstvu smo . posebej izpostavili uporabnost vegetacij- skih kart detajl nega merila 1 : 1 O 000 v go- zdarstvu oziroma pri urejanju in gojenju gozdov, ugotavljanju potencialnih zmožno- sti gozdnih rastišč itd. Na udeležence sim- pozija je naredilo vtis tudi dejstvo, da imamo pri nas kartirane tako velike površine goz- dne oziroma celotne vegetacije (v različnih merilih). Hkrati pa moramo ponovno ugoto- viti, kako velika je škoda, da tako obsežno in dragoceno vegetacijsko kartografsko gradivo zaradi pomanjkanja denarja ni v celoti tiskano in tako dostopno širokemu krogu interesentov. V času zborovanja je bila organizirana za udeležence enodnevna ekskurzija >•Najpomembnejše vegetacijsko-krajinske enote v okolici Varšave", pod vodstvom prof. W. Matuszkiewicza s sodelavci . Videli smo vsaj pet tipov potencialne naravne vegetacije tega na videz enotnega območ­ ja, ki so zdaj zaradi dolgoletne rabe zemljišč v glavnem spremenjeni v različne poljedel- ske kulture in borove nasade. dr. Ivo Puncer G. V. 2192 11 9 NOVO V ZAKONODAJI Odlok o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, za katere Zakon o denacionalizaciji določa obveznost vračanja, do izvedbe denacionalizacije 17. januar 1992 31. januar 1992 12. februar 1992 Zakon o gozdovih 28. januar 1992 6. februar 1992 12. februar 1992 20. februar 1992 Na zahtevo SKZ- LS je sprejeto besedilo predloga o spremembi odloka. Po sprejemu tega predloga sečnja v gozdovih, ki naj bi se po Zakonu o denacionalizaciji vračali, brez dogovora z bodočim upravičencem ni dovoljena. MKGP pošlje vsem gozdnogospodarskim organizacijam navo- dilo o izvrševanju tega odloka. Sindikat gozdarstva Slovenije javno pozove gozdnogospodarske organizacije, da z delom v gozdovih, ki jih zadeva Zakon o denacionalizaciji, nadaljujejo v skladu z veljavnim Zakonom o gozdovih in veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti. Odbori vlade obravnavajo predloženi osnutek Zakona o gozdo- vih in ga predlagajo vladi v sprejem. Pri tem so črtali člen o ustanovitvi strokovne gozdarske zbornice. Vlada odloži sklepanje o osnutku, ker ni usklajen s stališči SKZ-LS. SKZ-LS se namreč ni strinjala s tem, da bi Zakon o gozdovih urejal gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem zunaj gozda in naselij in je predlagala vključitev gozdarske javne službe v Kmetijsko-gozdarsko zbornico. Uskladij·o se stališča o osnutku med predstavnikom vlade, SKZ-LS, MKGP, ministrstvom za finance in ministrstvom za zakonodajo, kjer se med drugim določi, da naj bo v območnih svetih za gozdove več kot 50% članov lastnikov gozdov. Vlada brez razprave sprejme osnutek zakona o gozdovih. Tako gre osnutek v skupščinsko obravnavo- razprava o njem naj bi bila v skupščini v marcu 1992. Zakon o prometnem davku 25. januar 1992 7. februar 1992 20. februar 1992 120 G. V. 2192 V Uradnem listu RS, št. 4192 je objavljen zakon o prometnem davku. Po njem les ni reprodukcijski material. V Uradnem listu RS, št. 6192 je objavljen pravilnik o uporabi zakona o prometnem davku, po katerem je še vedno možno razumeti, da je les obdavčen v vseh fazah prodaje. V Uradnem listu RS, št. 8/92 je objavljen pravilnik o spremembi pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku, po katerem se les obdavči z 1 O% prometnim davkom pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov, v nadaljnjem prometu pa se za potrebe reprodukcije prometnega davka ne plačuje. 21. februar 1992 Na MKGP prispe že 19. 2. 1992 izdano navodilo ministrstva za finance, po katerem prispevek za biološka vlaganja od lesa iz družbenih gozdov nadomešča plačilo prometnega davka. Zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine 31. januar 1992 Vlada določi besedilo zakona o spremembah zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine. Zakon bo šel v skupščinsko obravnavo v marcu 1992. Po njem naj bi bil postopek za zavarovanje naravne in kulturne dediščine precej poenostavljen. Država bi imela pravico do ukrepa začasnega zavarovanja in predpravico pri nakupu zemljišč oziroma objektov, kjer se nahaja objekt naravne ali kulturne dediščine. Odlok o določitvi blaga1 za katerega se pri izvozu plačuje posebna taksa 31. januar 1992 V Uradnem listu RS, št. 5192 je objavljen odlok, po katerem se izvoz gozdnih lesnih sortimentov in nekaterih vrst obdelanega lesa obdavči z 1 O%. V pripravi je sprememba odloka, po kateri naj bi se pri izvozu različne drevesne vrste obravnavale različno. Anica Zavrl-Bogataj DELO SPLOŠNEGA ZDRUŽENJA GOZDARSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE Na osnovi sklepov zadnje seje 10 SZG v letu 1991 (23. 12. 1991) je bilo opravljeno: - Pripravljeno je bilo poročilo o problematiki gozdarstva in posredovano (20. 1. 1992) predsedstvu RS. V njem so bila podprt_a tudi stališča in zahteve sindikata gozdarstva Slovenije. - Ustavnemu sodišču Republike Slovenije sta bili posredovani dve vlogi: · dne 7. 1. 1992 predlog za presojo ustavnosti zakona o denacionalizaciji (členi 19, 20, 21, 27) - Uradni list RS, št. 27/91 ; · dne 6. 2. 1992 predlog za presojo zakonitosti in ustavnosti odloka o spremembi odloka o upravljanju gozdov v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 3/92). - V dopisu z dne 19. 2. 1992 je SZG posredovalo problematiko gozdarstva vsem strankam in zaprosilo za razgovor o omenjeni tematiki. Po usmeritvi odbora za tisk in propagando se zbirajo podatki in pripravlja poročilo o opravljenem delu na tem področju v letu 1991 v vseh gozdnogospodarskih organizacijah. Pripravljena so izhodišča za izdelavo propagandne in izdajateljske aktivnosti gozdarstva Slovenije v letu 1992. V tem času je bil v okviru tega že pripravljen in posredovan na RTV seznam predlogov za sestavke v kmetijskih nasvetih na radiu - ena gozdarska oddaja v tednu (seznam že zajema 37 avtorjev in 50 tem - zaželene so še dodatne tekoče aktualne teme) . Na področju gojenja je pododbor za semenarstvo in drevesničarstvo na seji (23. 1. 1992) obravnaval aktualno problematiko s tega področja in sprejel usmeritve za prihodnje. G. V. 2192 121 Posebno pozornost je posvetil neusklajenosti med načrtovano in tekočo porabo sadik. Odbor za ekonomska in finančna vprašanja je organiziral posvetovanje na temo: Osnovne usmeritve in splošni pogoji gospodarjenja v Republiki Slovemji v letu 1992. Uvodoma je izčrpno spregovoril dr. Neven Borak, svetovalec pri predsedstvu RS. Izpostavljena so bila izhodišča dejavnosti posebnega pomena (Falkner) in plan GG Maribora. Na seji odbora je bila obravnavana raziskovalna naloga: Merila za določitev premoženja v zdajšnjih gozdnogospodarskih organizacijah (dr. Kavčič) in tekoča problematika {pro- metni davek, plačilo s Hrvaško). Odbor za varstvo pri delu (seja 28. 1. 1992) je opravil pregled opravljenega dela v letu 1991 in določil usmeritve za tekoče delo, podal oceno varstva pri delu v g.g.o. in pripravil mnenje v zvezi s predstavljenim programom )'Opreme" iz Kočevja. Odbor za kadre in izobraževanje je obravnaval predlog GŠC Postojna za razširjeni štiriletni izobraževalni program gozdarsko-krajinski tehnik ali gimnazijo krajinsko-turistične usmeritve in triletno izobraževanje z novim poklicem kmet-gozdar. SZG je 4. 2. 1992 o tem posredovalo pismena stališča na Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo in šport. Odbor za trg in cene je v tekočem letu na dveh sejah obravnaval problematiko in neskladja ob sprejetju Zakona o prometnem davku, predlagal spremembe in pripravil pripombe na pravilnik o izvajanju zakona, tako da bi bil les le enkrat obdavčen. Odbor je obravnaval poleg odkupnih in prodajnih cen tudi zaščitno politiko slovenskega gozdarstva (uvozni in izvozni režim) . mag. Janez Pogačnik DEJAVNOST INŠTITUTA ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO Na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo smo s pomočjo Javne gozdarske službe in najnovejše računalniške tehnologije izpopolnili geometrijo slovenskega gozdnega prostora. To pomeni, da so vse meje območij in gozdnogospodarskih enot »pripeteu na koordinatni sistem, kar omogoča natančno geometrijsko delo z mejami in vsemi podatki, ki so znotraj teh mej (popis gozdov). Prek milijon preverjenih koordinat zagotavlja natančnost in primerljivost te mreže mej osnovne gozdarske prostorske razdelitve. Sestavljena datoteka omogoča najrazličnejše izvlečke za upravno in gozdnogospodarsko prakso. Radi jo bomo pokazali - ob predhodni najavi. Docent dr. Franc Batič je na Univerzi v Gradcu s prof. Gril/om in prof. Mayerchoferjem sestavil skupni predlog za sodelovanje Inštituta v Ost-West projektu. IGLG je pripravil skupaj z Univerzo v Ljubljani, Munchnu, Gradcu in z FBWA z Dunaja predlog za vključitev inštitutskih raziskav v projekt TEMPUS (Evropska gospodarska skupnost). S tem vstopa IGLG v najzahtevnejše projekte Evropske skupnosti. Dogodil se je prvi škandalček. V navezi z avstrijskimi raziskovalci podrobneje proučujemo onesnaženost ozračja in odvisnost propadanja gozdov od stopnje te onesnaženosti v območju slovensko-avstrijske meje. Ko je februarja prispela v to območje, v okolico Radelj, 122 G. V. 2/92 posebej usposobljena univerzitetna skupina iz Gradca pod vodstvom prof. dr. Mayercno- ferjaJ so jo budni prebivalci v okolici Radelj takoj prijavili policiji. Le-ta se je pripravila in ko je prišel signal v drugič iz Vuhreda, je »akcija stekla«. Policija je goste "obdelala « popolnoma profesionalno. Sledil je protest, ki je zahteval opravičilo radeljske policije, nas pa podučil, da smo v nekaterih pogledih zdaj še slabši kot je bila prejšnja država. V Botany School, Cambridge, Vel. Britanija je v okviru AL/S programa na izpopolnjevanju matJ. Hojka Kraigher (do konca marca 1992). Proučuje produkcijo citokininov v rastnem mediju ektomikoriznih gliv ter inokulacijo; proučuje tudi citokinine v eksudatih in ekstraktih mikoriznih sterilnih semenk smreke v primerjavi z nemikoriznimi semenkami. Bazična proučevanja te vrste so pomembna za razvoj sistema bioindikacijskih metod za določevanje onesnaženosti gozdnih rastišč. (Glej letno poročilo IGLG 1991.) IGLG je izdal študijo (Strokovna in znanstvena dela št. 107) Stanje mehanizacije in produktivnosti dela v gozdarstvu Slovenije za leto 1990. Dobite jo lahko na vseh gozdnih gospodarstvih. Žal pa je to verjetno zadnja študija iz serije, ki teče že od leta 1966 dalje vsako drugo leto. Odslej bo v Sloveniji gotovo manj gozdarstva, manj produktivnosti, manj sodobne gozdarske tehnologije in tudi manj študij. V januarju je bilo izdelano in natisnjena poročilo o slovensko-avstnjskem gozdarskem raziskovalnem sodelovanju v letu 1991. (Sodelovanje IGLG z avstrijskimi raziskovalnimi ustanovami OFZS, BO-KU, FBWA.) To sodelovanje je obsegalo enajst raziskav v treh projektih, ki so bile izbrane v skladu z našimi in avstrijskimi potrebami. Poročilo je v angleščini in ga lahko dobite v Osrednji gozdarski knjižnici. Na Inštitut je prispela dragocena raziskovalna oprema za plo tersko risanje kart vseh vrst in v vseh merilih. Največji format risb je A0 . Konfiguracija opreme je naslednja: 1. Oigitalnik MICRO GREEO 111; Format 1067 x 1524mm; Natančnost 0,05mm. 2. Ploter OMP 162 DL z računalniškim priključkom s spominom 2Mb; Format 884 x 1158 mm ,· Hitrost 600 mm/s; Pospešek 4 g (g =zemeljski pospešek); 8 barvnih peres hkrati. Za izris kart uporablja vse vrste papirja in folije . Za vse, ki jih redka naprava zanima, bo spomladi organizirana demonstracija. V začetku leta je doc. dr. Miha Adamič v Linderhoferju (Nemčija) na evropskem posvetovanju predaval o strategiji naseljevanja in ohranjanja medveda v srednji in južni Evropi. Janez Čop pa je v Freiburgu pripravljal telemetrijsko opremo, ki jo uporabljamo za spremljanje migracijskih poti risa, predvsem izSiovenije proti srednji Evropi. 8 .. februarja, torej v čast prvega samostojnega slovenskega kulturnega praznika, smo na IGLG interno proslavili tri nove doktorje znanosti (Košir, Adamič, čampa), štiri magistre znanosti (M. Jurc, Kovač, Medved, Kraigher) in menegerja (Sočan) (visoka mednarodna menegerska šola), ki so zaključili študije v obdobju zadnjih dveh let. Minister jim je podaril spominska darilca, tudi lepih besed ni manjkalo. S tem ima na IGLG prek polovice raziskovalcev naslove magistra ali doktorja, kar je za te vrste raziskovalnih ustanov po evropskih kriterijih že dobra struktura. Marko Kmecl G. V. 2/92 123 IN MEMORIAM GDK: 902.1 Prof. Franc Rainer, 1902- 1991 Življenjska pot profesorja Rainerja se je začela 23. marca 1902. leta v Rajhenburgu, današnji Brestanici ob Savi . Odraščal je v trgovski družini. Osnovno šolo je končal v Kranju, na ljubljanski realki pa je maturiral leta 1919. Jeseni istega leta se je vpisal na strojni oddelek tehniške fakultete v Ljublja- ni, po dveh seminarjih je nadaljeval študij tehnike v Brnu na Češkem. Gozdarskemu študiju se je posvetil v zimskem semestru 1922/23 na politehniki v Lwowu na Poljskem, nadaljeval ga je v Brnu, kjer je leta 1926 tudi z odliko zaključil visokošolski študij na fakulteti za agrono- mijo in gozdarstvo. Po odsluženju kadrovskega roka v vojski 1926/27 se je na jesen leta 1927 zaposlil kot inženir dnevničar pri Odseku za urejanje hudournikov velikega županstva v Maribo- ru. Delovne naloge je opravljal v povodjih zgornje Savinje in Meže, v Celju pa je predeloval projekt za regulacijo Savinje in njenih pritokov v območju mesta. Pozimi leta 1930 so ga premestili na ljubljansko bansko upravo, kjer je nadaljeval z delom 124 G. V. 2/92 pri urejanju hudournikov v zgornji Savski dolini, v Bohinju, pri Žireh in v Polhograjskih Dolomitih. Po njegovem projektu iz tega obdobja je bil kasneje urejen potok Krav- njak v Ratečah. Leta 1931 je uspešno opravil državni izpit na Ministrstvu za gozdarstvo v Beo- gradu in tedaj se začne v strokovnem delu mladega inženirja Rainerja- »jugoslovan- sko obdobje«. V Banja Luki organizira in vodi referat za urejanje hudournikov v Vrba- ski banovini- intenzivno študira, projektira, organizira in izvaja dela v hudourniških območjih Butišnice. Poleg večjih zaplavnih pregrad (Mračaj, Dular) se ukvarja tudi s problemi vezanja in utrjevanja erodiranih terenov s popleti in pogozdovanjem. Iz tega obdobja velja omeniti uvajanje tehnike za- grajevanja z žičnimi košarami po sistemu »Palvis'', ki sodijo med prve uporabe te tehnike pri urejanju hudournikov pri nas. Dimenzije erozijskih pojavov, njihov na- stanek in povezanost z vsakodnevnim živ- ljenjem in aktivnostmi prebivalstva na pode- želju prepričujejo mladega, mislečega in ustvarjalnega strokovnjaka o tem, da pri urejanju hudournikov ne gre le za ozke tehniče probleme, temveč za splet družbe- nih, ekonomskih, naravoslovnih in tehničnih vprašanj, ki zahtevajo kompleksno reševa- nje. Tako je inženir Rainer strokovno rastel ob delu in si gradil širok pogled na reševa- nje problemov, ki jih povzročajo naravna stihija, nepremišljena aktivnost ter neznanje ljudi . Zato prav gotovo ni naključje, da je bil januarja 1938 premeščen v oddelek za urejanje hudournikov pri Ministrstvu za go- zdarstvo in rudnike v Beogradu. S tem je prišel v tesnejši stik s tedanjim strokovnim vrhom na področju urejanja hudourniških območij, še zlasti pa si je širil obzorje in pridobival izkušnje z ogledovanjem, prou- čevanjem in neposrednim sodelovanjem pri ureditvenih delih v enem od največjih in glede na zahtevnost tudi najtežavnejših hudourniških območij v državi, v Grdelički klisuri v južnem Pomoravju. Opisana strokovna rast, ki so ji brez dvoma botrovali tudi delovna vnema, še zlasti pa solidna tehnična izobrazba in zna- nje tujih jezikov, so bili trden argument, da si je inženir Rainer že pred drugo svetovno vojno pridobil sloves izjemno razgledanega mlajšega strokovnjaka s področja urejanja hudournikov v državi. Vojna vihra ga je - skupaj z družino, ki si jo je bil med tem osnoval - zatekla v Srbiji. Kot rezervni oficir jugoslovanske voj- ske je bil v Bosni zajet in odpeljan v vojno ujetništvo v Nemčijo, od koder se je ob koncu leta 1941 vrnil v Slovenijo. Na po- mlad 1942 je dobil delo pri gradbenem vodstvu za urejanje hudournikov v Radov- ljici, kjer je delal do odhoda v partizane leta 1944. Znal je prisluhniti utripu časa, široka stro- kovna razgledanost, življenjske izkušnje in delovne navade pa so mu omogočale opravljanje različnih strokovnih in upravnih funkcij v povojnih letih: bil je načelnik go- zdarskega oddelka za novomeško okrožje, načelnik tehničnega oddelka Ministrstva za gozdarstvo, vodja gozdarske grupe v Se- kretariatu za gospodarsko koordinacijo pri predsedstvu vlade Ljudske republike Slove- nije in član Uprave za napredek v proizvod- nji pri planski komisiji LRS. V tem obdobju se je »izneveril« svoji osnovni strokovni preokupaciji na področju urejanja hudourni- ških območij, ki jo je v mladih letih briljantno zastavil. Ta »stranpot« - imenujmo jo pač tako, nikakor ni bila neplodna, saj je kot tehnični duh našel novo področje, v kate- rem je lahko uveljavil svojo kreativnost v konstruiranju mehanične rampe za nakla- danje in razkladanje motornih vozil, znane kot .. Rainerjeva nakladalnica«- je kasneje tudi samokritično priznal, ko se je odločal za delo na univerzi. Na gozdarski oddelek Agronomske in gozdarske fakultete Univerze v Ljubljani je prišel leta 1952 kot izredni profesor za predmet Urejanje hudourniških območij . V času polletne specializacije s področja va- rovanja tal je leta 1952 kot štipendist FAO v Nancyju poglabljal in posodabljal svoje znanje o varovanju tal - hkrati pa se je seznanjal s tovrstno problematiko tudi v severni Afriki (Maroko, Alžir) ter v švicarskih in francoskih Alpah. Tako se je vrnil na svoje primarno po- dročje in se posvetil delu v njem - vendar tokrat s popolnoma drugačnimi cilji. Pred- met Urejanje hudourniških območij je bilo treba opredeliti, razmejiti, vsebinsko dode- lati in prilagoditi, predvsem pa poiskati naj- bolj ustrezne načine in poti za učinkovit prenos vedenja in idej o erozijskih pojavih in o obvladovanju posledic, ki jih le-ti po- vzročajo, med generacije mladih gozdar- skih strokovnjakov. Pri tem je uspeval, da je suvereno obvladoval delovno področje, pa ne le to; kot iskalec novih poti in načinov za doseganje napredka je želel prepričati sebe in svoje učence, da je vizualna per- cepcija za sprejem in dojemanje informacij o svetu, ki nas obdaja, vsaj enakovredna, če že ne močnejša od slušne. V voz poso- dabljanja pouka je zapregel tudi fotografijo. Njegova pedantnost, sistematičnost in vztrajnost mu je ob zavidljivih fotografskih sposobnostih omogočila osnovanje izvirne, bogate in edinstvene foto- in diateke. Pro- fesor Rainer je svoje fotografske stvaritve - z dokumentarno vsebino v prvem planu -vselej plemenitil z občutkom za lepoto in ubranost med naravnim in tistim, ki poskuša naravno stihijo obvladovati. če pomislim, da smo - v letih, ko so bili fotografski aparati med študenti večja redkost, kot so danes motorna vozila - dobili na izpitu pri profesorju Rainerju na vpogled barvni ste- reoskopski posnetek neke konkretne teren- ske situacije, ki je zahtevala ustrezno teh- nično ureditev, za katero je bilo po ogledu in razgovoru z njim treba skicirati idejno rešitev problema - se ne morem znebiti občutka, da bi bila takšna komunikacija med kandidatom in spraševalcem tudi da- nes, skoraj pol stoletja pozneje, učitelju še vedno v čast, študentom pa v veselje. Nekoliko trd pristop, ki ga je praviloma štel za >>conditio sine qua non«, je znal večkrat uspešno in učinkovito zgladiti s širokim pogledom in svetovljansko uglaje- nostjo, ki tedaj ni bila pretirano pogost pojav. Z besedami, zgledom in dejanji je skrbel tudi za to, da njegovi učenci niso izgubili inženirskega obrusa, natančnosti, korektnosti in odgovornosti do opravljenega dela. G. V. 2/92 125 Poleg rednega pedagoškega dela in obli- kovanja katedre je aktivno sodeloval pri vseh organizacijskih vprašanjih fakultete: v letih 1954/55 je bil predstojnik Gozdarskega oddelka; v letih 1957/58 in 1958/59 dekan in prodekan Biotehniške fakultete, v obdo- bju 1955/56 delegat v Univerzitetnem svetu in član številnih komisij fakultetne uprave. Profesor Rainer je bil tudi uspešen in učinkovit ambasador gozdarstva, še pose- bej na področju urejanja hudournikov in pri obrambi pred erozijo. V letih, ko so bila potovanja v tujino prej izjema kot pravilo, je aktivno sodeloval na pomembnih stro- kovnih posvetovanjih na Češkem, v Švici, Avstriji, Turčiji, na Poljskem, v Nemčiji, Španiji, Grčiji in Italiji, od 1954. do 1971. leta pa kot redni jugoslovanski zastopnik in član FAO - delovne skupine za urejanje hudourniških območij na vseh njenih zase- danjih . Leta 1961 je postal redni profesor in je aktivno delal do upokojitve leta 1973. Njegova bibliografija morda ne izraža celotnega opusa, vendar pa tudi številne neobjavljene strokovne razprave, ki jih je večino opravil v tujini, in številni javni na- stopi prepričljivo uvrščajo profesorja Rai- ne rja v središče dogajanj na tem področju. Zavzetost pri delu in učinkovitost ni ostala neopažena, prejel je vrsto priznanj: medaljo za hrabrost ( 1 946), red zaslug za narod 111. stopnje (1946), red dela 11. stopnjE? (1959), častno članstvo Zveze inženirjev· in tehni- kov gozdarstva in lesarstva Slovenije (1970), častno članstvo Jugoslovanskega društva za proučevanje tal (1971), Jesen- kavo priznanje za življenjsko delo (1974), priznanje s plaketo ob 30-letnici Biotehni- ške fakultete (1977). Jesenkovo priznanje leta 1974 je profe- sor Rainer prejel za plodno življenjsko delo, za zasluge pri razvijanju in uvajanju sodob- nih ponazoritvenih metod izobraževanja, za široko uveljavljanje na strokovnem po- dročju varstva proti eroziji tal in za zasluge pri uvajanju novih ukrepov na tem področju ter za uveljavitev stroke in fakultete v med- narodnem svetu. Odšel je v častitljivi starosti 90 let. Spo- min nanj se bo ohranjal v delu, s katerim je gradil in sooblikoval našo šolo, gozdar- sko stroko in naravovarstveni odnos do sveta, ki nas obdaja. mag. Dušan Robič Severno pobočje Grmade, razjedeno od erozije (foto: Franc Rainer, 1930) 126 G. V. 2192 GDK: 902.1 Dipl. inž. Samu Dečmanu v slovo Žalostna vest je odjeknila v naši delovni organizaciji in širom po Sloveniji . med. go- zdarskimi kadri, prijatelji in znanc1, da Je 5. oktobra 1991 v nesreči ugasnilo življenje našega sodelavca Sama Dečmana , dipl. inž. gozdarstva in vodje gojenja gozdov v Gozdnem gospodarstvu Kočevje. Letenje z zmajem mu je bil konjiček, zadovoljstvo in sprostitev. Žal pa je bilo prav to tega dne zanj usodno. Smrt vedno prizadene, še posebno takrat, ko do?ela nepričakovano poseže med nas. Zd1 se nam, kot da je vsaka beseda odveč. Sode- lavci , prijatelji in znanci , ki smo delali in se družili z njim, mu želimo izreči besedo v slovo. Rodil se je leta 1955 v Mariboru. Po končanem študiju se je leta 1982 odločil, da bo svoje strokovno delo opravljal v kočevskih gozdovih. Čeprav ga je kruta usoda že po desetih letih odtrgala od dela, so ostali sledovi njegovega dela na terenu in v pisni obliki, ostale so njegove zamisli in cilji, ki jih je zastavil. Sodelavci se bomo potrudili, da bomo opravili to, kar vbi on ~am_, če bi bil še med nami. Samo Decman Je b1l znan po tem, da je svoje delo opravljal vestno, dosledno, natančno in racionalno. Nenehno je iskal nove in boljše rešitve. Prav zaradi teh lastnosti je pri svojem delu tako hitro napredoval in bil tako uspešen. Nenehno je izpopolnjeval svoje strokovno znanje. Zanimalo ga je raziskovalno delo. Takoj, ko se je seznanil z akcijo ••2000 mladih raziskovalcev«, se je vključil v študij magisterija, ki bi ga v kratkem tudi končal. Napisal je več strokovnih del, ki so bila objavljena v Gozdarskem vestniku in Gla- silu društva inženirjev in tehnikov v podjetju. Sodeloval je z referati na številnih seminar- jih na republiškem nivoju in v podjetju. Vedno je bil pripravljen pomagati in sveto- vati pripravnikom in kolegom v praksi z novim znanjem. Velik je tudi njegov prispe- vek pri izobraževanju gozdnih delavcev. Cenil je vestno in natančno delo. Površnosti pri delu in trpel. Nikdar ni zastopal samo svojih lastnih interesov ali interesov posa- meznikov, temveč vedno v dobro gozda. še posebej je imel izostren čut do varstva narave. Prav z njim smo postavili trdne biološke temelje naše delovne organizacije, kar je velika dediščina, vzpodbuda in ob- veznost pri nadaljnjem delu. Rad je imel naravo, gozd pa še posebej. številnih svojih želja in zamisli, tako zaseb- nih kot službenih, v tako kratkem življenju ni mogel uresničiti. Veselil ga je klic jelke, občudoval je skrbno negovane bukove dro- govnjake in določal smernice za gospodar- jenje z gozdom do njegove zrelosti. Kolegu Samu se je žal igra slučajnosti življenja narave obrnila nesrečno. Zivljenjska pot mu je bila vse prehitro in nasilno pretrgana. Vso bogato Samovo strokovno znanje in izkušnje bomo pogrešali tako njegovi sode- lavci v Gozdnem gospodarstvu Kočevje kot tudi gozdarska stroka nasploh. Za vse, kar je napravil, se mu iskreno zahvaljujemo. Spominjali se ga bomo kot vestnega sodelavca in korektnega prijate- lja. Janez Andoljšek G. V. 2192 127 KOLEDAR PRIREDITEV ZOlT GOZDARSTVA IN LESARSTVA SLOVENIJE DATUM marec 21.03.92 april april92 april92 maj 08.05.92 16. 05.92 19.05.92 KRAJ POKLJUKA POHORJE LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA (IGLG) LJUBLJANA (CANKARJEV DOM) 25.-31. OS. 92 SLOVENIJA 28. OS. 92 LJUBLJANA junij 04. 06. 92 LJUBLJANA (GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE) 11.06.92 BLED še ni določen KRANJ september PRIREDITEV- TEMA PRIREDITELJ GOZDARSKI SMUČARSKI DAN ZDIT GLS- Gozdarski odbor NARAVNA OBNOVA GOZDOV BF - Oddelek za gozdarstvo (predstavitev rezultatov raziskovalnega dela) STRATEGIJA RAZVOJA GOSPODARJE- BF- Oddelek za gozdarstvo NJA Z GOZDOVI V SLOVENIJI (gozdarski študijski dnevi) SKUPŠČINA ZOlT GLS IGLG -ODPRTA VRATA (več prireditev) OBLIKOVANJE V LESNI INDUSTRIJI SLOVENIJE (ICSID -17. svetovni kongres oblikovalcev- posvetovanje) TEDEN GOZDOV ZOlT GLS IGLG ZOlT GLS- Lesarski odbor ZOlT GLS- Gozdarski odbor GOZD IN ŠOLA (posvetovanje) ZOlT GLS- Skupina za stike z javnostjo RAČUNALNIŠKO PODPRTO KONSTRUI- DIT lesarstva ljubljana RANJE V LESNI INDUSTRIJI (posvetova- nje - v okviru sejma LESMA) GORSKI SVET- VARSTVO IN RAZVOJ ZOlT GLS v sodelovanju z (posvetovanje) OIT gozdarstva Bled ŠOLA V NARAVI (predavanja) BF - Oddelek za gozdarstvo 17.- 24. 09. 92 KRANJSKA GORA- nEOUCATING FOR SUSTAINABLE TOU- BF- Oddelek za gozdarstvo VRŠIČ - LIPICA - RISM" (Mednarodna IUCN konferenca) 25.09.92 26.09. 92 oktober 02.10.92 november PORTOROŽ IDRIJA DOLENJSKE TOPLICE KOČEVJE 17.-23. 11 .92 LJUBLJANA (GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE) 17.-21.11 .92 RTVSLOVENIJA december 02. 12. 92 LJUBLJANA (IGLG) še ni določen STRAŽA še ni določen KRAS še ni določen SLOVENIJA 128 G. V. 2/92 STOTA OBLETNICA NIŽJE GOZDARSKE ZOlT GLS in OIT gozdarstva ŠOLE (slavnostna seja) Posočje 1 O. SREČANJE POPOTNIKOV ZOlT GLS - Komisija za evropske pešpoti GOZD POTREBUJE ČLOVEKA (seminar) OIT gozdarstva in lesarstva Kočevje TEŽNJE RAZVOJA FINALNE LESNE PROI- ZOlT GLS- Lesarski odbor ZVODNJE PRI NAS IN V SVETU (posvetova- nje - v okviru Ljubljanskega pohištvenega sejma) TRŽENJE PROIZVODOV SLOVENSKIH ZDIT GLS - lesarski odbor LESARJEV DOMA IN NA TUJEM (Okrogla miza - v času Ljubljanskega pohištvenega sejma) PROPADANJE GOZDOV V SLOVENIJI IGLG (Novinarska konferenca) SONARAVNO GOSPODARJENJE (delavnica) BF - Oddelek za gozdarstvo OKROGLA MIZA (delavnica za univerzi- BF - Oddelek za gozdarstvo letne učitelje) GOZDNOGOJITVENO NAČRTOVANJE BF - Oddelek za gozdarstvo (seminar)