Mcuriborshl
PžžfnThl pTŽCanav gotovlnf
Cena t Din
'l
%
Leto I. (Vlil.), štev. 31
Maribor, sreda, 8. junija 1927
mmmusma
»
JUTRA«
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejema* v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova casiait.'13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek.,„Jutra“ v Ljubljani, Prešernova ulica St.4
Radi zunanje politike dobimo novo vlado?
Nasprotniki volitev so zopet na površju — Poskusila se bo sestaviti vlada, ki bi lahko delala s sedanjo Narodno skup-ščino — Važne avdijence
Zopet nov mednarodni kon-
flikt
\
B e o g r a d, 8. junija. Veliko pozornost je danes vzbudila vest, da se je ministrski predsednik Vukičevič ne nadoma odločil, da potuje skupno z zunanjim ministrom Marinkovičem v Topolo h kralju. Njegovo potovanje se spravlja v zvezo z vestmi, ki so se začele trdovratno širiti včeraj in ki napovedujejo, da
k Narodna skupščina še ne bo razpu-1 ščena, ampak da bo sedanja vlada
• tako razširjena in spremenjena, da
• bo lahko delala s sedanjim parlamentom.
Istočasno z Vukičevičem in Marinkovičem bo v Topoli tudi Boža Maksimovič, ki velja danes za faktičnega voditelja uzunovičevcev. Ti in pa-šičevci zatrjujejo danes, da bodo v Topoli razpravljali o
ustvaritvi močne koncentracijske vlade vseh večjih strank, ker bo sa mo taka vlada lahko obvladala velike zunanje in notranje težkoče. Kralj se bo vrnil v Beograd, jutri ali v petek. Takoj nato mora pasti od ločitev, ker zunanjepolitična situacija ne dopusti nikakega odlašanja več.
Angleiko-franeosko posredovanje med Albanijo in Jugoslavijo
Povratek našega poslanika v Beograd — Anglija in Francija Svetujeta v Tirani in v Beogradu k popustljivosti — Odločna akcija albanskega poslanika Cena bega
B e o g r a d, 8. junija. Naš albanski J^slamk T&kovie prispel sinoči iz 1 'rane preko Kotora in Sarajeva v Beo-®lad, kjer so je še ponoči javil pri zu-,i^c1nl' ministru dr- Marinkoviču. Danes i- n-v. 'le sta imela minister in nlslanik kateri je nekfj časa
v i i Vvi' % U$ii "»tofetreki predsednik Vukičevic. Po k<xnferend je sprejel zu-nan.li minister Iran«**ega in angleške-ga Poslanika. Kakor^ aatrjuje> s(a mu oba
poslanika sporočila želie anR]eške ln francoske vlaue, da bi Poskujaia jugo slavija poravnati konflikt z Albanijo na prijateljski način.
V enakem smislu bosta ali »ta že obe vladi intervenirali tudi v 1 irani, kjer sta, priporočila albanski vladi, da čini bolj ugodi jugoslovanskim zahtevam.
Umor sovjetskega poslanika v Varšavi — Moskovska vlada obtožuje poljske oblasti sokrivde in zahteva zadoščenje — Razburjenje v Rusiji
Obsodba posl. Zebota
Kakor poročajo današnji ljubljanski listi, se je včeraj vršila v Ljubljani razprava o tiskovni tožbi posl. g. Zebota proti mariborskemu poročevalcu ,Jutra’ K- dr. Reismanu. Ta je namreč prevzel odgovornost za »Jutrovo« poročilo o klerikalnem shodu v mariborski Zatliruž-no-gospodarski banki 15. januarja, ko so reditelji iztisni tli \% dvorane vise njim nolju.be osebe. Poročilo očita g. Žebotu, a je »poveljeval n©mškutarskim mesar-
Pomočnikom«, da je bil »glavni
skim _	u„	in.
vunbncM.cij^ (]a je »nck&ga delavca
Pa naJta^l°8tmokaI’ mIade,liCu j1 8amokres na prea.
re ki^V* nast°pil dokaZ
vi m rnT -e dl PoRr°č>l- Obs jen .ie di* lo radi izraza	t	1
denarno globo, nem§kutarske«
za vse druge mnogo hujše očitke "osp Žebotu pa j© bil oproščen, kar 1 dokaz, da sc je sodišče uveril0> da so bili vsi tl očitki resnični.
Ker je »Slovenec« poročal o razpravi in razsodbi zelo zavito in je seveda giav ni rezullat pridno zamolčal tor bo tako storjl tudi goto »Slovenski gospodar<s so nam je zdela potrebno opozoriti un 'pravi pomen razsodbo.
Opoldne je odpotoval zunanji minister Marinkovič v Topolo, da poroča kralju o sedanjem stanju konflikta z Albanijo. Do njegovega povratka no bodo padle nikako nove odločitve, ker se vlada še vedno nadeja, da bo Albanija popustila-
Za poravnavo konflikta se zelo trudi tudi beograjski albanski poslanik Cena beg, ki je sinoči znova poslal v Tirano daljšo brzojavko, v kateri zahteva ugoditev jugoslovenskemu ultimatu. Cena beg jo izjavil novinarjem, da je uverjen,' da njegovo posredovanje ne bo ostalo brez uspeha, kor je albanski Predsednik Ahmed beg njegov sorodnik. Ako pa kljub temu ne pride do poravnave, ne bo zapustil Beograda! ampak raje odložil svoje mesto in ostal v Jugoslaviji kot
I	Privatnik.
Nevarna žepna tatica pod ključem
Že dalj časa so so ob tržnih dneh' na (jia vnem trgu dogajale d rzne žepne tatvine, krivci pa so vkljub s^ogi kontroli i.n zasledovanju 3 strani policijskih organov ostali nekaznovani. Tudi te dni je bila na Glavnem trgu izmaknjena listnica nekemu tukajšnjemu plačilnemu natakai ju s 3000 Din gotovine. Na podlagi takojšnje prijave je bila uvedena preiskava, ki je kmalu imela uspeli. Sumljiva ženica, ki je bila žo večlcat izgnana iz Avstrijo in ki se je v brezdelju dobro Preživljala, se je v naglici, s katero .ic hotela zabrisati sledove svojih tatvin, sama izdala na precej nenavaden način. Z ukradeno listnico jo odhitela v kavarno Tement, kjer je shranila denar, listnico in dokumente pa je vrgla v stranišče. Težka listnica se je pogreznila v; greznico, dokumenti pa so ostali na vrlin. Med njimi je bily tudi ne;ko p:sro z naslovom odpo”šiljateljice Štefanije §tus, katero ravno je policija sumila in jo zdaj hitro Poiskala. Drzna žepna tatica je bila-takoj aretirana in je tatvino priznala. Dobili so. pri njej še tudi skoro ves ukradeni denar. V greznici omenjene kavarne so našli še več listnic, tako da je utemeljen sum, da jo Štusova izvršila .več tatvin. -Oddali so io sodišču.
Varšava, 8. 'junija. Sovjetski poslanik v Varšavi Peter Vojkov je hotel včeraj dopoldne pozdraviti na varšavskem kolodvoru iz Londona iz gnanega sovjetskega poslanika Ro-sengolza, ki se vrača v Moskvo.
Na kolodvoru ga je ustreli^ Izletni ruski begunec, dijak Boris Ko-verda. Poslanik Vojkov ie pol ure kasneje v bolnici umrl.
Poljska vlada je takoj brzojavno sporočila sovjetski vladi svoje sožalje. V Varšavi je atentat zbudil veliko razburjenje in ga splošno obsojajo. Vlada je izdala komunike, v katerem opozarja, da nimajo Poljaki niti z atentatom niti z atentatorjem ničesar skupnega. Komunike tudi povdarja, da je poljska vlada poslaniku Vojkovu ob njegovem prihodu v Varšavo ponudila posebno zaščito, ki pa jo je ta odklonil.
M o s k v a, 8. junija. Poročilo o umoru ruskega poslanika v Varšavi je izzvalo"v Moskvi in vsej Rusiji silno ogorčenje in razburjenje. Kljub temu, da je atentator ruski begunec, dolže boljševiki Poljake, da so sokrivi umora. Na isto stališče se je, kakor se zdi, postavila sovjetska vlada.
Danes dopoldne Je namreč zuna« nji urad izročil poljskemu poslaniku protestno noto, ki povdarja, da zadeva sokrivda na umoru tudi poli sko vlado in da bo Rusija radi tega zahtevala primerno odškodnino in zadoščenje.
Sovjetska nota opozarja uvodoma na to, da je sovjetska vlada že ponovno opozarjala poljsko vlado na tajne teroristične organizacije ruskih beguncev; navedla je tudi točne podatke, da pripravljajo begunci atentate na vodilne sovjetske politike, ki često potujejo skozi Varšavo. Kljub temu poljske oblasti niso storile ničesar, da zagotovijo ma svojem ozemlju osebno varnost sovjetskih voditeljev.
Zato smatra sovjetska vlada, da so poljske oblasti v polni meri odgovorne za umor poslanika Vojkova, in si pridržuje pravico, da naknadno predloži svoje zahteve glede odškodnine in zadoščenja.
Današnji moskovski listi poročajo obširno o atentatu in ga označujejo kot člen v verigi nasilstev, ki jih baje . pripravlja zapadnoevropski kapitalizem proti sovjetom.
2 milijona za carinarnico v Mariboru
B c o g r a d, 8. junija. Finančni minister je danes dopoldne podpisal akt, s katerim se
dovoljuje iz dohodkov carinarnic kredit v znesku 2 milijonov dinarjev za zgradbo nove carinarnice s skladišči v Mariboru.
Glede ostanka računa ministrstvo, da ga bo prispevala mariborska občina iz kaldrmine, drugače pa bo postavljen državni proračun za prihodnje leto. ___________
Prometni minister v Mariboru
Stavke v železniških delavnicah ni več.
V	soboto zjutraj je bilo delavcem v delavnicah drž. železnic v Maribo ru sporočeno, da se njihovi rodbinski člani ne bodo smeli več voziti po železnicah z režijskimi kartami. Iz ogor čenja nad to novo krivico, so delavci zapustili delo in stopili v stavko. Prevladala pa je med njimi hladna kri in po praznikih so se zopet normaU no vrnili na delo, ker upajo, da bo železniška uprava svoj nesmiselni ukrep vendarle še popravila.
Včeraj popoldne sta se pripeljala iz Ljubljane z brzovlakom železniški mi nister general Milosavljevič in ljubljanski železniški direktor inž. Kneže-vic. Podala sta se takoj v delavnice in ,v kurilnico ter sj ogledala obratovanje. Deputacij nista sprejemala. Z večernim vlakom sta se ob pol 6. zopet odpeljala proti Ljubljani.
Spominialte $e CMB
Sokolska slavnost v Ptuju
Ptujski Sokol je v nedeljo razvil svoj prapor, ki mu je kumovala ga dr. Pirkmajerjeva, soproga bivšega mariborskega velikega župana. Slavnosti se je udeležil tudi savezni načel-nik dr. Murnik iz Ljubljane^ Žal je svečanosti zelo pokvaril dež, ki je lil ves dopoldan. Kljub temu je vladalo po mestu izredno živahno vrvenje, saj so prihiteli v Ptuj tudi vsi Sokoli iz bližnje in daljnje okolice.
Ko je opoldne dež malo prenehal, se je razvil slavnostni sprevod med gostim špalirjem ptujskega in okoliškega občinstva, ki je Sokole in Soko-lice obsipalo s cvetjem in jim prirejalo burne ovacije. Pred magistratom je pozdravil Sokolstvo župan dr. Sen čar, za njim pa starosta ptujskega Sokola dr. Šalamun, nakar je kumica z lepim, kratkim nagovorom razvila prapor. Ko je prapor prevzel zastavonoša br. Sagadin, je govoril še načelnik JSS dr. Murnik o važnosti in ciljih sokolskega dela, nato pa se je sprevod razšel.
Popoldanska veselica se je morala radi dežja vršiti v Šenčurju v Ljudskem vrtu, čeprav je bilo na vrtu že vse pripravljeno in postavljeni tud! že lepi šotori. Te sta prevzeli zdaj obe podružnici CMD, ki bosta v njih priredili prihodnjo nedeljo svojo priljubljeno vsakoletno pomladansko zabavo. Upajmo, da bo vreme njima bolj naklonjeno, kakor je bilo Sokolu, ki pa je kljub temu lahko zadovoljen z lepim moralnim uspehom svojega bmkoštnega slavja.
Sokolska javna telovadba
V	uedelio ob 16.	Ljudski	v
stran Z.
Mariborski Ve C ii u i« i k ju>ia.
Sin obtožuje oieta uboja
Zopet prekmurska tragedija pred mariborsko poroto — Umor ali uboj radi očitka tatvine — Sin kot glavna obte
žilna priča proti očetu
[Včerajšnja /porotna razprava se je fcavlekla do 19- ure. Po pledojejih zagovornikov, in drž. Pravdnika so porotniki po približno polurnem posvetovanju v splošno Presenečenje zanikali pri obeh obtožencih vprašanja glede direktnega umora i.n bližnjga sostorilstva ter potrdili samo vprašanje oddaljene sokriv-ide, nakar sta bila oba obtoženca Šeruga in Bačič obsojena vsak na 9 let težke ječe z raznimi poostritvami.
a	'	v"?-,.—
Današnja Porota se peča zopet -z u-morom, katerega sta obtožena posestnik Ivan Čahuk iz Gorice pri Murski Soboti in njegov 17 letni sin Kahnan, oba evangeličana. Vdoveli posestnik Franc Balir v Gorici je imel za gospodinjo neko Žu-žo Savelj, poročeno Rošker, katero Pa je lastni soprog zapustil. Žuža Savelj .ie obdolžila Kalmana Čahuka, da ji je u-kradel 200 dinarjev. Ta njena obdolžitev pa jo je stala življenje.
Dne 9. novembra 1926. je bila Žuža Savelj sama doma. Okoli osmih zjutraj sta prišla oba Čahuka k Balirjevi hiši. Kahnan je ostal po navodilih očeta Ivana pred hišo na straži, oče sam pa je stopil w hišo. Po izpovedbi sina se je njegov oče vrnil že po Preteku pet minut in nosil s seboj nekaj drobnarij, last JBalirja, in Pa okrvavljeno sekiro. Stari Šahuk je nagnal fanta, naj sekiro nemudoma zakoplje nekje v gozdu. Mladi Kal-man ni ubogal očeta, temveč je nesel sekiro vi kuhinjo nazaj in utekel. Ko je prispel za njim domov oče. ga je nagovarjal, naj o stvari molči, za kar ga bo že dobro nagradil že sedaj; ko odraste, pa mu preda še posestvo.
Povedal je stari Čaliuk" svojemu sinu odkrito, da je z več udarci po glavi vzel življenje Žuži Savelj, ker je dolžila Ča hukovo rodbino tatvine.
Še isti dan so našli proti večeru mrtvo v krvi ležečo Šaveljevo pod kupom slame poleg postelje.
Pri zaslišanju vi preiskavi je Ivan Čahuk vztrajno tajil svoje dejanje, ki pa je po trditvi obtožnice zadostno dokazano s priznanjem soudeleženega Kalmana Čahuka. Razen umora je prizadeti obtožen še hudodelstva obrekovanja in napeljevanja h krivemu pričevanju.
Današnjo porotno razpravo vodi vss-Guzelj, prisednika sta ss. Lenart in okr, sodnik dr. Trauner, obtožbo zastopa drž. Pravdnika namestnika dr. Hojnik, zagovarjata dr. Koderman in dr. Lašič. Navzoča sta tudi iz v e d e n c a -zel ravnik a dr. Zorjan in dr. Jurečko.
Kalni. Čabuk vztraja pri svoji prejšnji izpovedbi, da mora biti le njegov oče morilec, sam pa da je le stražil zunaj. Mislil Pa je, da namerava oče Žužo samo pretepsti. Ivan Čabuk taji ^se do poslednje obdolžitve, tako glede umora kakor tudi, da bi bil nagovarjal sina k izjavi, da je morilec Franc Slavič. Zapi snika-r čita obširno poročilo sodne komisije o krajevnem ogledu na mestu u-mora, sodna zdravnika izvedenca pojasnita porotnikom smrtne rane, ki jih je zadobila Žuža Savelj, ki ji je bila glava skoro odsekana. Držala se je trupla samo še s kožo.
Zasliševanje 17 osebno navzočih prič je trajalo od 10. do 12.30, nakar je bila razprava prekinjena do 16. ure. Priče so v'glavnem potrdile navedbe obtožnice.
Mariborski mestni park
je gotovo eden najlepših po svoji legi in bujni senčnati flori. Posebno srečna jjo njegova lega. Komaj stopiš iz sredine mesta, pa te že objame prijetna senca iširokih kostanjev med cvetjem in kipeče zeleno trato- Ribnik z belim labudoin in visokimi vrbami žalujkami bi bil (vsakemu velemestu v ponos in ravno itako park-kavarna pod starimi smrekami, ki bi jo treba vsekakor bolje gojiti. Odkar imamo pri mestnem stavbenem uradu novega voditelja, g. nadsvet-nika Černeta, in pri Olepševalnem društvu nov marljiv odbor, jo čutiti tudi v mestnem parku no*o metlo. Prav kar napravljajo lepe nasade na Jugoslovanskem trgu in v obeh delili parka, kjer bo do jeseni dovolj cvetja najpestrejših barv. Letos zasajene smreke ■vi smrekovem gozdu so prav lepo zakrile praznoto, ki jo je napravila lanska fburja. Nastavljen je tudi nov čuvar in tako bodo menda polagoma vendarle zginile tudi divje ceste, ki so si jih so* sedje in okoličani napravili križem kra-žem či'oz trate. Tiste steze bi bilo treba prekopati, posejati in zagraditi, dokler ne ozelene-
V novem delu manjka še skoro polovica kloPi, ki so deloma doslužile, v kolikor jih niso nekultivirani mladi »inteligenti« v nočnih pohodih razdrli. Soparni dnevi napolnjujejo park in občinstvo si želi kloPi čimprej nazaj, da »o lahko odpočije pod senco dreves.
V smrekovem gozdu pa bi bilo urnest-tno napraviti takšne vsajene mize in kloPi iz navadnih desk, kakor jih ima ljubljanski Tivoli. Sedaj, ko imamo čuvaja, bodo menda že varne. Meščani pa bi jih gotovo toplo pozdravili. Mladina bi pri njih v jutranjih urah študirala in pisala, 1)0 dnevi pa bi tudi matere rade prisedle k takšnim mizam z ročnim delom in marsikdo bi tam čital ali opravljal kratko korespondenco. Takšne mize najdemo po vseh parkih. Izdatki pa bi tudi ne bili veliki.
Lepi park kazi sedaj edino še zanemarjeni potok, ki bi !«hko bil najlepša idila v Svojo žuborečo vodo skozi zeleno travo. Prej jo bil utesnjen v ozko strugo, ki pa je že par let razdrta in od tedna do tedna širja; voda trga zemljo, napravlja tolmune in nanaša ka-
menje, vejevje, celo črepinje se kupi-čijo sredi potoka in druga nesnaga, tako da nam ta potok sedaj le kazi lepoto Parka. In v prej čistem ribniku 3e zopet prirastla trava do gladine vode ter nadelala ribnik, ker pač prinaša razdrti potok vso nesnago iz gornjih ribnikov, ki se potem v spodnjem ustali. Tudi to bi ne smelo biti v paradnem mestnem parku, ki naj lepvezentira našo estetiko Poleg županijsko palače.
Spominska plošča Jugoslovenske Matice v smrekovem gozdu prav harmonično vpliva s »vojo temno barvo. Te dni jo bo mestni vrtnar obdal z lepim nasadom, tako da bo prišla še bolj do veljave. Skrajni čas pa je, da bi že tudi ostale »obglavljene« spomenike spopol-nili in jim postavili na vrh vsaj vaze, ker vi sedanjem stanju silno kazijo lice parka. V parku še čakajo tega ':Tela trije spomeniki in eden na Kalvariji, ki je tudi še precej zanemarjen. Posebno nujno je treba izčistiti jarke, ker bo sicer deževje zopet popolnoma razrilo lani s tolikimi žrtvami napravljene ceste. Idiličen prostorček pri spomeniku vojnih žrtev s krasnim razgledom na mesto, je ji a j boli zanemarjen in bi ga bilo z lahkoto očediti in olepšati. Vsaj grmovje na jasi bi morali izsekati, na to prostor posejati s travo, kakor tudi nasad pred spomenikom. To ne zahteva ne mnogo dela in ne denarja, oko sprehajalcev in komodnost Pa bi mnogo pridobila.
Mi se komaj zavedamo, da nam je narava sama nudila toliko lepot, tik ob mestu, za katere bi nas vsako velemesto zavidalo. Treba je le malo dobre volje, pa bomo lahko tudi razvajenemu tujcu s ponosom razkazali tudi naš mestni Park in zlasti ge Kalvarijo.	—n-
Kongres hišnih lastnikov,
se jo vršil za Binkošti v Splitu. Udeležili »o sc ga zastopniki hišnih lastnikov iz vso države. Sprejeta resolucija zahteva, da se stanovanjska zaščita z 31. oktobrom definitivno ukine, kakor to pred videva sedanji stanovanjski zakon.
Za zgradbo uradniških stanovanj
jo določilo ministrstvo socijaine Politike 10 milijonov Din. 4 milijoni so določeni za Beograd, 6 milijonov pa za druga večja mesta v državi
Mariborski in dnevni drohii
Prebivalstvu Maribora in okolice!
Narodnemu gledališču v Mariboru grozi težka izguba:
Prihodnje leto ne bo več opere.
Lahko jo rešimo, če naberemo dovolj abonentov,.
Zato se je osnoval poseben odbor, ki bo zbiral prihodnje dni obvezne prijavnice ne le v Mariboru, temveč tudi v okolici.
Odbor bo organiziral avtomobilne zveze proti Konjicam, Dravogradu in v Slov. gorice, da se bodo abonenti lahko vozili k predstavam.
Neokrnjeno gledališče je naš Ponos, je merilo kulturne zavesti in kulturne moči.
Danes opero še lahko rešimo. Če jo bomo izgubili, je najbrž nikoli več ne bomo imeli.
Rešimo kulturno čast Mariboa!
Abonirajmo se na opero!
Maribor, 8- junija 1927.
Viktor Grčar, predsednik odbora.
Za Slov. žen. društvo: ga M a j s t r o v a. Za Zvezo kulturnih društev: Skala.
Za Dramatično društvo: Kejžar.
Za Prosv. -zvezo: prof. Ivan P r i j a t e 1 j.
Za Svobodo: prof. Ivan Favaj.
Smrtna kosa.
Včeraj popoldne ob 6. uri je Preminul v Linhartovi ulici 21 g. Schwarzer, državni uradnik, šele -9 let. Pogreb pokojnika se bo vršil jutri, 9. t. m. ob 17. na pokopališču v Pobrežju — Danes zju t-raj je podlegel težki bolezni g. Ivan Lissetz, upokojeni železniški uradnik, v starosti 69 let. Pogreb se bo vršil v petek ob 17. iz Smoletove ulice 8 na pokopališče v Studencih. N. v m. p.!
Občni zbor Ljudske univerze
se vrši v pondeljek 13. junija ob 8. zvečer v čitalnici Študijske knjižnice. Vprašanje učiteljskih premeščen j v Preknnir.iu.
G. narodni poslanec dr. Pivko se je te dni mudil v Beogradu- Na podlagi članka v -zadnji številki našega lista glede nameravanih premeščen} učiteljevi v Prekmurju se .ie obrnil tudi na merodajne čini tel j e v ministrstvu Prosvete ter dobil izjave, da je izključeno in nemogoče, da bi se takšna premeščenja mogla izvršiti. Premestitve in izpopolnitve praznih mest se bodo kakor doslej izvrševale samo na podlagi Prošenj in zakona. To objavljamo v vednost in ravnanje vsem Prizadetim.
Krajevna organizacija SDS v Krčevini priredi v četrtek 9. t. m. ob 19. uri (7. zvečer) v gostilni Wombek javni shod občanov iz Krčevine. Na shodu bo Predaval nadupravitelj g- Meglič o posledicah v slučaju priključitve imenovane občine k Mariboru. Zadeva je še vedno aktualna in zelo važna, zato ste vsi in-teresentje v Krčevini — zlasti občinski odborniki in g. župan — povabljeni, da se shoda polnoštevilno udeležite.
Lep šolski izlet. ’
Na poučnem potovanju okoli Pohorja je danes došlo v Maribor nad 100 učen-cev osnovne šole na Muti. Deca se nahaja pod nadzorstvom svojega učiteljstva, kateheta in šol. upravitelja. Po ogledu Maribora- so se odpeljali v Celje, odkoder se vrnejo preko Savinjske doline na Muto. Lepa ekskurzija v svrho proučitve ožje domovine!
Opozorilo gospodarskim krogom-Mestftj magistrat objavlja: Stranke, (i prejemajo ali odpošiljajo blago po železnici, se vnovič opozarjajo, da so dolžne vsako pošiljko nad 100 kg teze prijaviti: »Poslovalnici za tovorninsko davščino« na Glavnem kolodvoru (Mestna javna tehtnica) pred odpravo pri železniški blagajn?, i. s. prj predaji z voznim listom, pri oddaji z obvest-nico avizo). Strankam, ki bi prijave opustile ter so odtegnile plačilu mestne tovor-ninske davščine, se bo predpisala v smislu naredbe z dno 30. sept. 1924 Ur. !. 301-24 kot kazen zvišana pristojbina (do 20 kratnega zneska), ki jo bo mestni magistrat brezpogojno jzterjal*
Gledališki repertoar
Src .".a, 8. »Čardaška kneginja« B. Kut. Četrtek, 9. »Rigoletto« ab. A. in C. Kup-Iz gledališke pisarne.
»Rigoletto« se vprizori predzadnjič na našem odru v četrtek, 9. t. m. za abonente A in one abonente C, ki so bili nastavljeni v abonmanu A. Del vojaške godbe odide 15. t. m- v Dobrno, Pa je gledališče primorano, pospešiti zadnje Pred stave »Rigoletta« in »Čardaške kneginje«. Pri zadnjem glasbenem komadu, »Traviata« bo sodeloval kombiniran, orkester. — Drama študira šo Nušičevo ve-leuspešno komedijo Svet in zaključi sezono s ShakesPearejevo komedijo »Kar hočete«.
Gostovanje ge. Mitrovičeve.
V	pondeljek zvečer je gostovala g*. Ančica Mitrovičeva v temperamentni opereti 'Orlov«. Že takoj ob Prvem prihodu na oder je bila živahno aklemirana in potem med predstavo še ponovno. S svojo igro je poživila vso predstavo. Obisk gledališču je bil v parterju in na stojiščih -zelo dober, v ložah žal slabši.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico opozarja najemnike, da nameravajo hišni lastniki zbirati podpise najemnikov za ukinitev stanovanjskega zakona in popolno prostost za hišne lastnike. Društvo resno svari pred podpisanjem sličnih izjav-Delo dobi
pri tukajšnji borzi dela: 30 ključavničar jev, 30 mizarjev, 20 kovačev, 6 kolarjev,
4	strojni lesni delavci, 2 železostrugarja,
2 avtogenična varitelja in 15 tesarjev. Reflektanti naj se čim prej zglase pri mariborski borzi dela.
Opozarjamo ponovno na veliko prireditev »Jadranske Straže«, ki bo 16- t. m. v Mariboru. Udeležite se je vsi! Le, ako bomo imeli močno trgovsko in vojno mornarico, bo Jadran res naše morie. Vsak dinar, ki ga prispevamo za okrepitev naše rnornai-tce, podarimo samim sebi in se nam bo obilno povrnil.
Odbor jugoslovanskih dobrovoljcev v Mariboru ima jutri 9. t. m- ob 20. uri sejo v restavraciji Union. Člani se vabijo k udeležbi. — Odbor.
Vojnim invalidom in vdovam!
Ker se prostori mestnega knjigovodstva mariborskega magistrata preureju-jejo, so uradne ure za Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru v času otl 7. do 20- junija tl. preložene pa popoldan, to je vsako sredo in soboto od 3.—5. ure. Ob praznikih pa so u-radue ure, kakor običajno od 9- do 11. ure.
Policijska kronika.
Od Vrka na sredo so bile izvršene
3 aretacije, 2 radi prepovedanega Po-vrat ka in ena radi suma goljufije. Vloženih je bilo 18 prijav radi najrazličnejših
pretftoPkav.
Spomladi
ne pozabite na najboljšo vrsto promenadnih', ccstnjh, športnih in strapacnih čevljev »KARO« Maribor, Koroška cc« sta 19. j	67
'Ji .iT Danes v sredo in v potek elitni koncert in ka« baretni večer v Veliki kavarni.	267
Virtuoz na citre, Josip Omulec, gostuje v četrtek zvečer v restavracij* Hallnvidl ob vsakem vremenu.	268
Učiteljski maturanti I. 1880 in I. 1881. mariborskega učiteljišča priredimo letos svoj običajni sestanek v Slovenjgradcu dne 4. in 5. julija t, 1. da v spominu preživimo iepa dijaška leta,da si zopet naberemo humorja in zapojemo nekaj krepkih zdravic- Tam se zmenimo -za slučajen izlet. Urško imamo Pred nosom. Zbiramo so v pondeljek 4. VII. zvečer ob 7. uri v hotelu »Pošta*. Oglase za prenočišča sprejema tov. Ma« ^ija v Podgorju, do 30. VI. Vlaki prihajajo tja iz Celja ob 10-30 predpoldne in ob 6.30 zvečer — Jz Maribora Pa ob 8, uri zjutraj in ob 4. popoldne- Pridite vsi. Tovariške pozdraye! Ante Porekar in Matija Šmid,
- y M a i' i b o r u, idxie 6. Vi. IV??,
Mariborski VECERNIK Jutra.
Stran 3.
Triumfalen prihod ameriških letalcev v Berlin
V Ameriko se vrneta zopet po zraku
Chamberlin in Levine sta včeraj popodne prispela v Berlin — Ovacije milijonske množice — Letalca o svojem potu — Dolarske ponudbe že prihajajo
»Lufthansa«, ki je ne le največja nemška, ampak menda tudi največja svetovna zračnoprOmetna družba, je Poslala včeraj dopoldne v Kotlini,s celo flotiljo svojih aeroplanov z najboljšimi inže-aijerji. Tem se Je posrečilo, da so poškodovani Chamberlinov aeroplan tekom dopoldneva tako popravili, da je bil zopet sposoben za polet. Sporočili so to v Berlin in napovedali prihod na berlinsko letališče Tempelhof za pol 6. uro popoldne.	•
Že ob 4. popoldne je bila okolica letališča napolnjena s tisoči in tisoči gledalcev. Vso množico cenijo na 70—80 tisoč. Kmalu po 5. uri se je daleč iz jugovzhodne strani pojavil mal oblaček.
Bil je to Chamberlin, ki je letel v spremstvu 15 aeioplanov Lufthanse in se hitro bližal Berlinu. Vsa impozantna četa oriaških umetnih ptic je najprej krožila nad Berlinom, kjer so bile vee ulice natrpane z milijonsko množico, ki je prirejala novima zmagovalcema Atlantskega oceana tako bučne ovacije, kakor jih Berlin morda še nikdar ni videl.
Na tempelhofskem aerodromu so se med tem zbrali .predstavniki nemške vlade, vojske in vseh nemških aeroplan-skili podjetij. Polnoštevilno je bil navzoč tudi diplomatski zbor i ameriškim poslanikom na čelu. Policija je, izmodrena •po dogodkih povodom Lindberghovega prihoda v Pariz in London, izdala izredno stroge odredbe in jih tudi z železno energijo izvedla. z,ato se je izvršil Pristanek Cllamberlma in vseh spremljevalcev brez ovir in nesreče, čeprav med nepopisnim truščem in hruščem,. Povzro--čeniin po ovacijah ogromne množice.
Po končanih kratkih pozdravih, sta fcetlla Chamberlin in Levine v avto ameriškega poslanik«} in se odpeljala, m me-0 ~~ Vse cestc so bile natrpane
Lovska veseloigra:	yNovo!
LOGARJEVA	SREČA
(Schutzenliesl) 7 velikih dejanj z visokih bavarskih planin, domovine najboljših strelcev sveta! Velika zabava! Tekmovanje strelcev! Nagrada zmagovalcu je po starodavni navadi: poljub kraljice strelske svečanosti. Krasni posnetki bavarskih planin in Salzkammerguta. — Veselo! Xenia Desni, Carl de Vogt, Li-vio PavaneHi.	4	K5MO	APOLO	(Tel.	121)
občinstva, ^ je potrpežljivo čakalo ure in^ure,. (a vuj; in p07/jravj[ drzna Američana.
Na nekaterih mestih je tudi berlin-
ska policija omagala. Množice So prebile njen kordon in prodrle prav do avtomobila, ki je bil že poprej zasut s cvetjem in raznimi darili, med katerimi so bili damski žepni robci, zavitki čokolade, prstani, vizitke itd.
Kakor Lindbergh v Parizu in Londonu, sta tudi Chamberlin in Levine v Berlinu gosta ameriškega poslanika. Pii vhodu v- palačo so jima izročili brzojavko predsednika Zedinjenih držav Co-olidgea, ki jima je kot prvi čestital k junaškemu uspehu.
V Berlinu bosta ostala Chamberlin in Levine samo Par dni. Nato nameravata obiskati Dunaj, Rim, Pariz in London, vse v svojem aeroplanu.
V Parizu ali Londonu se bosta sestala s svojima soprogama, ki sta se včeraj v Newyorku vkrcali in sta že na potu v Evropo.
V Londonu bo Chamberlin še enkrat pregleda] svoj aeroplan in ga napolnil z bencinom, ki ga bo dobil nalašč za to iz Amerike.
Nato se bo vrnil iz Londona v New york zopet po zrak«; in račun«, da bo obvladal to Pot v 30 urah.
Novinarjem je pripovedoval Cham-berlin, da je imel vso pot lepo vreme. Usoda mu je prizanesla s snežnim viharjem, ki je povzročal tolike nevarnost Lindberghu in najbrž upropastil tudi Nungesserja in Colija. Pač pa ga je nad Nemčijo zajela megla, ki mu je onemogočila oriientacijo, tako da je zgrešil Berlin, čeprav se je peljal mimo njega.
Chamberlin in Levine sta bila v .araku ravno 44 ur in sta v tem času preletela 7040 -km; letela sta z povprečno brzino 160 km na uro.
Chamberlin ie dobil že tudi prvo dolarsko Ponudbo- Velika ameriška tvrdka ga Prosi, da sme porabljati za označbo svojih motorjev njegovo ime in mu ponuja za to »malenkostno« nagrado 200.000 dolarjev ali v našem denarju 11 milijonov dinarjev.
Strahovita eksplozija
smodnišnice
V	Vitkovicah pri Krakovu se je pripetila v nedeljo ob 10. dopoldne eksplozija smcdnišnic, pri kateri ie bilo poškodovanih ogromno število t. j. nad 600 oseb. Težke rane jih je zadobilo 60, trije pa so bili ubiti. Materijel.na škoda znaša 7 milijonov zlotov. Eksplozija 40.000 kg smodnika je popolnoma porušila četvero bližnjih vasi. K sreči so bili prebivalci ob kritičnem času domala vsi zbrani pri službi božji v oddaljenejših cerkvah Največ .ie trpel mestni sanatorij
v	Prondniku in dečja bolnica v Vitkovicah. Od otrok, ki so ležali v bolnici, je bilo poškodovanih okoli 150. Detonacija je napravila med otroci tako strahovito zmešnjavo, da so pričeli zapuščati bolnico in tekati sem in ti a. po okolici. Še sedaj ne vedo, kje sc nahajajo nekateri izmed njih. Možno je, da so podlegli kje an prostem zadobljehim poškodbam ali pa da se še skrivajo kje vi okolici. Med onimi hišami v Krakovu, ki so bile popolnoma porušene, je tudi univerzitetna klinika. Pod ruševinami so našli še 4 mrtve vojake. Iz Krakova so bili odposlani v okoliške vasi vojaški oddelki, da nudijo obupanemu prebivalstvu prvo pomoč. Preiskava o razlogu eksplozije podaja neke znake, iz katerih sumijo, da je nekdo nalašč zanetil smodnišnico._ Vtb ršenib je bilo žc več aretacij sumljivih elementov. Onim prebivalcem, _ ki so bili. po tej katastrofi oškodovani, so obljubila oblastva znatne olajšave glede plačevanja davkov, in so jim ponudila dolgoročne kredite in različno Poljedelsko orodje.
Spori
Napadi albanskih kačakov
Odkar je postalo razmerje med Jugoslavijo in Albanijo zelo napeto, so po_ stali albanski roparji zopet izredno drzni. Lani si skoro celo leto niso upali na naše ozemlje, ker jim je gledala, n;l prste tudi albanska žandarmerija, letos Pa imajo oči vidno od albanskih oblasti Potuho in se zato vedno pojavljajo preko meje. Po navadi navalijo na. kako manjše obmejno selo, ga oplenijo in nato Zginejo v obmejne gore in gozde, pre-dno jih more zajeti naša žandarmerija.
Izredno drzen napad so albanski ka-Čaki izvedli na binkoštni pondeljek. Na-Padli so malo vasico Pokravlje v zapad-nem delu Macedotiijc. Tolpa je izropala par hiš, pobrala živino in nato izginHa.
S	seboj pa je odvedla tudi neko deklico jn štiri kmete. Ž6 deset minut po n.H‘ ^°vem odhodu so so pripeljali z avtom „ro/,mkj; ^ so ^ sjlUj>n0 s scijaki po-Wnr \ fa..1’!lz^°-i1'i.ki, a ti so izginili) kana dahni«. požria zemlja. Da prepreči nostohnkpaP|ad0' 80 1>ilc žandarmeriisk,,
j a ojačene.	*'' Wki mcji 1,omnoženc
Albanska krvna osveta.
Pred tedni jo bil v črnogorski Podgorici sredi ulice ustreljen bogat ..ihanski izseljenec. Morilec je pobegnil ‘ in .žandarmerija ga je zaman iskala Dognala ie le toliko, da gre za krvno osve-to, ki je med Albanci še svet zakon, a morilca niso mogl najti. Pač pa so’ ga Poiskali sorodniki ubitega Albanca in ga sodili in obsodili brez sodnije in žan-darinerije. Ustrelili so ga in ®.laj oni (Pobegnili pred žandarmcrjjo....
Smrt pri radiju
Prvič, odkar poznamo brezžični telefon, se je tc dni radi njega zgodila smrtna nesreča. Na Angleškem je poslušala 401etna vdova zvečer v postelji radio. Nadela si ie slušalke, ki pa so bile pokvarjene, čeprav se je dalo na nje še poslušati. Na nočni omarici poleg postelje je stala kovinasta električna svetilka, ki je bila tudi pokvarjena, tako da ie elektrizirala. Vdova je bržčas hotela svetilko ugasniti, pri tem pa jc udaril' električni tok iz pokvarjene svetilke skozi vdo-vino roko in glavo ter pokvarjeno slu salko po vodu iz radioaparata v zem l]0. Vdovo so našli mrtvo.
Smrtna nesreča v gorah.
_ Na binkoštni pondeljek so jc Ponesrečil na Pyrhgasu neki Dunajčan Viljem Bauer, ki je strmoglavil v prepad. Truplo smrtno ponesrečenega so prepeljali v Admont in Ra tam pokopali. — Hribolazec Kai ol Michol, najbrž® tudi PunaJ-čani je padel s severne stene KaibUnga, Zlomil si je roko in dobil tudi druge težke poškodbe. Do včeraj Ka še niso mogli spraviti s težko dostopnega mesta v skalah.
Keramična tovarna pogorela.
Na. binkoštni pondeljek jo uničil požar keramično tovarno v bližini Prage. Kaj je povzročilo požar še ni ugotovljeno. Tovarna je spadala med najmoder nejša tovrstna podjetja. Povzročena ško da znaša preko 2 milijona čeških kron Ker se v praški okolici aadnji čas kar grmadijo požari, j© policijska direkcija določila l»osebno oddelke za preiskavo teli ».umljivih PožaroM
Kdo se vozi po zraku
Zanimivo statistiko je objavila naj ečja nemška zrsčnoprometna druž ba : Lufthansa«. Izračunala je, da se je vozilo leta 1926. v njenih aeropla-nih 36% trgovcev in industrialcev, 8% inženjerjev, arhitektov in tehni kov, 4.5 odst. zdravnikov in lekarnar-iev, 4.5 odst. vojakov, 3.5 odst. uradnikov, 3 odst. advokatov, 2.5 odst umetnikov, 2 odst. novinarjev itd.; kmetov je bilo, čeprav tvorijo tudi v Nemčiji še največji odstotek prebival stva, samo 1.5 odst. Zračni promet služi torej v prvi vrsti trgovcem.
Fochovo ime.
Sloviti in zmagoviti francoski vojskovodja v svetovni vojni, maršal Focli, je imel samo enega sina, ki pa je padel v vojni. Maršalova hčerka je poročena s polkovnikom Fournier-jem, s katerim ima več otrok. Polkovnik in njegova žena sta zdaj zaprosila vlado, da smejo njuni otroci, maršalo
vi	vnuki, privzeti ime Focli, da bi se to slavno ime na ta način še ohranilo,
Zabranjeno pudranje.
Nekatere angleške tovarne so prepovedale svojim delavkam, da bi se prostorih tovarne pudrale. Izračunale so namreč, da izgube delavke s pit d ranjeni povprečno 10 minut na dan kar znese pri velikem številu osobja že cele delovne dni. Nekatere tovarne pa se tej prepovedi upirajo, češ, da delavka s pudranjem izgubljeni čas v polni meri zopet nadomesti, ker se s pudrom osveži in dela potem večjim veseljem.
Žrtev poklica.
V	budimpeštanski delavski bolnic razkužujejo prostore s cianovim pli nom. Tehnični vodja bolnice, neki in ženir, jc v soboto kontroliral razkuževanje in ,jc vstopil v sobo, napolnjeno s plinom. Čeprav ic imel na obrazu obrambno masko, sc jc takoj ob vstopu zgrudil brez zavesti na tla. Zdravniki ga niso mogli več rešiti in jc umrl, nc da bi se zavedel.
M. O. LHP (službeno). Prvenstvena tekme drugega razreda se morajo odigrati: 12. VI. SK Ptuj:SD Rapid v, Ptuju; 16. VI. TSK Merkur:SD Rapid v Mariboru; 19- VI. TS*K Merkur:SK Ptuj Ptuju. Prvenstvena tekma IlirijarMa-ibor se odigra 12. t. m. na igrišču ISSK Maribora ob 11. uri. Službujoča odbor« nifca gg.: K e men y in Amon, sodnik gospe Cizel. Vsi tukajšnji klubi morajo poslati na igrišče pol ure pred Pričetkom tekme po štiri reditelje, ki se morajo javiti službujočima odbornikoma. 12. junija se odigra prvenstvena tekma PtujtRaoid v Ptuju ob 15. Službujoči odbornik gosp. Sam ud a, sodnik g. Cizel, blagajna SK Ptuj-
«
Finale za bazensko prvenstvo Slovenije«
Hazenska prvenstvena tekmovanja v Slovenji so se približala zaključku. Z elikim zanimanjem pričakovana odločilna tekma med Prvakom Slovenije 111 prvovrstno družino »Maribora« je pred durmi. V nedeljo 12. t. m. ob 11. se bo na igrišču SK Maribora odigrala ta. vsekakor najzanimivejša bazenska prireditev, kajti igra Ilirije se lahko meri z najboljšimi družinami <Mave. Nedeljska tekma bo definitivno odločila o stani«, prvenstva za pomladansko sezono,
Hazenska tekmovanja drugega, razr?* da. V drugem razredu bazenskih dru;-:iii jc letos troje društev \z mariborske oblasti, dočitn so vse ostale družino uvrščene vi prvi razred. Padi malega števila drugorazrednih družin se bedo tekmovanja pričela in tudi končala v ene ■! >ednu. Po dosedanjih močeh je prisodi1! največ izgledov družini SK Ptuja, ki j3 doslej že leto dni redno nastopala, dočitn sta bili družini Merkurja in Rapida obnovljeni šele letošnjo Pomlad. Najostrc.!-srečanje bo vsekakor v nedeljo med >Rapidam«, ki nastopi že z nekaterimi
ITO
Bi
starejšimi igralkami in SK Ptnjem, ki bo hotel za vsako ccno zasesti prvo mesto drugega razreda in se pomakniti v prvi razred. Tekma se bo vršila ob 15. na igrišču SK Ptuja.
Nov športni klub v Maribor!«. V so* boto zvečer je bil ustanovljen pri Gam-brinu nov športni klub SK Železničar. Za predsednika, .ie bil izvoljen g. inž. Senica, <za tajnika g. Fišer, za blagajnika g. Jurjavčič, za načelnika nogometne sekcije pa g. Vauda. Društvo ie trenutno e v precejšnji zadregi, ker nima lastnega igrišča, Pač pa razpc-laga že z moštvom dobrih igralcev, ki so doslej nastopali za barve tukajšnjih vodilnih klubov..
Lahkoatletski miting v Ptuju. SK
Ptuj bo priredil na praznik 16. t. m. velik lahkoatletski miting na lastnem re-noviranem igrišču. Agilno društvo si je zgradilo novo tekališče. skakalnice in uredilo ostali teren za lahkoatletske prireditve. Po dosedanjih prijavah je računati na zadovoljiv obisk, predvsem ker se bodo tekmovanj udeležili tudi atleti iz Maribora, Ljubljane in Zagreba. Tekmovalo se bo v vseh običajnih športnih disciplinah- Prijave je Pošiljati na naslov: I. Fiirthner, Ptuj.
Veter razbil letalo.
V	pondeljek je vozil pilot Trapš nacE letališčem v Aspernu pri Dunaju potnike za zabavo. Ko je pristajal z nekim potnikom, je hud veter obrnil letalo in ga na letališču docela razbil. Pilot in potnik sta bila le lahko ranjena.
Aerc lan padel v množico gledalčev.
Pri Essenu v Nemčiji se je dvignil' v zrak neki letalec, da bi metal v reklamne svrhe med občinstvo č^-dn.do. Naenkrat pa je odpovedal motor in aero-p'an je zaropotal med občinstvo ter ranil več ali manj nevarno deset ^ oseb. Neki 12 letni dečko jo bil pa takoj ubi,
Stran l*
Marffiorskl VFCFRNTK Juff*.
V. W.*'rT^ortf; WneX Vf. TO
E. a Brat:
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena.
31
In ko je prišel pred sodnika, se je globoko poklonil, sodniku pa se ni zdelo vredno odzdraviti.
Kapitan Penfold ter krmar sta že povedala, kako so dobili Jacka na krov in kako dolgo je bil ž njimi tihotapec. Bilo je zdaj le še treba, da pove sam, kdo in odkod je, kako je zašel v morje in kam je nameraval. Posebno dolge zaporne kazni ni imel v nobenem slučaju pričakovati.
»Kako se pišete?« ga je vprašal sodnik.
Jack je debelo gledal in se praskal za ušesom.
V	tem hipu mu je postalo jasno, da mora molčati,
ii* i^cnihlipn
»Kako se pišete, vprašam?« ga je nahrulil sodnik nevoljen.
»Tisočkrat prosim oproščenja«, je odgovoril Jack se obotavljaje, »ampak, ampak . . . gospod sodnik popolnoma sem pozabil, kako se pišem«.
Sodnik je osupnil, tako hitro se je zavedel ter se sumljivo nasmehnil: postalo mu je jasno, da je Jack prav posebno velik zločinec, ki simulira.
Toda Jack je svojo neverjetno, zato sumljivo trditev takoj podkrepil: »Pred par dnevi sem namreč padel z ladje na glavo in zato izgubil spomin«.
»Kam ste se vozili?«
»Če bi to še vedel!«
»Pa odkod ste prišli?«
»Odkdd? Vrag vedi! Oprostite —!«
»Kako se je zvala ladja, s katere ste padli?«
»Ljubi Bog ... ne ... ne, niti tega ne vem.«
Sodnik je bil jezen, a vendar se je okrotil.
»Ali ste samec, ali oženjen?«
»Oženjen? — Hm, menda ne. Vsaj spominjam se ne, da bi imel kakšno stalno ženo.«
»Vi torej trdite, da ste popolnoma izgubili svoj spomin?«
»Popolnoma . . . žalibog!«
»Kako to, da znate še govoriti?«
»Zakaj bi ne znal? — Tudi jesti in spati nisem pozabil! Menda sem izgubil le kos svojega spomina.«
»Dali vam bomo torej priložnost, da izgubljeni kos svojega spomina zopet poiščete«, je odvrnil sodnik ter ga dal odvesti zopet v ječo.
Jack je korakal vesel po dolgih hodnikih in si požvižgaval. Tudi muzikalični kos svojega spomina mu je ostal očividno še nepokvarjen.
Kapitana Penfolda so zaradi tihotapstva obsodili na šest mesecev, krmarja na osem tednov, dečka pa na pet tednov, »&ueen« so prodali na javni dražbi. Odplula je pod francoskim praporjem in z novim imenom »Margueritte« v Jersey. Vsako tretjo noč se je pojavljala v luki St. Malo, in Jack je z veseljem gledal na njo skozi mrežo svoje ječe.
Naprosil je ječarja, naj mu dovolijo čitati. Ječar je sporočil ravnatelju jetnišnice, česa si Jack želi.	,
»Vprašajte, kakšnih knjig si zlasti zeli?« je vpraševal ravnatelj, ki je upal, da mu jetnikov odgovor odkrije kakšno tajnost.
»Kakršnekoli!« je odgovoril Jack. »Začnimo pri št. La vaše knjižnice! Radoveden sem, kako dolgo bo treba, da dočitam do št. 7/z.«
»Torej čitate tudi bogoslovne knjige?« je poizvedoval ječar.
»Vseslovske knjige tudi . . . meni je namreč vseeno, — samo da je potiskan papir!« je odvrnil jaclc
Tako ni zvedel ravnatelj ničesar ter je dovolil da nese ječar čudaškemu jetniku iz jetnišnice knjižnice knjigo št. l/a: Zamaknjenja sv. Katarine Si-jenske.
In Jack se je vrgel na to velezanimivo knjigo z apetitom popolnega literarnega izstradanca . . .
Včasih pa je potrkal na steno in vprašal soseda, kako daleč je že s svojim načrtom.
Toda sosed je bil nanj hud, ker ni maral pobegniti ž njim.
»Kaj boš počel v Londonu?« ga je vprašal Jack. »Nov vlom?«
»Živeti treba!« je odgovoril Smith. »Kupčija je kupčija.«
»Saj je vendar tukaj čisto lepo!«
»Brez whiskyja? — Najboljši whisky imajo v Cheseji &
»Dober tek!« je odgovoril Jack, se vlegel na desno uho in zaspal. Ko je vstal, se je vrgel na novo brumno knjigo iz jetnišnične biblioteke.
Ali ravnatelj ni mogel spati . . . Jetnik št. 20. ki trdi. da je svoj spomin totalno izgubil, mu ni dal miru. Ravnatelj je imel namreč znanstveniška nagnjenja ter je smatral samega sebe za kriminalista specijalista. V vsakem jetniku, ki so mu ga izročili v varstvo, je slutil »zanimiv slučaj«. V popolnem nasprotju s sodnikom, ki je trdil, da je jetnik na št. 20, nevaren simulant ali potuhnjenec, je smatral ravnatelj Jacka za psihološki problem prvovrstne sorte.
Zato ga je ukazal sem ter tja privesti v pisarno, kjer se je ž njim prijazno razgovarjal. Jack pa je takoj razumel ravnateljevo namero ter se m spomnil niti svojega priimka, niti rojstnega kraja. Pripovedoval mu je le doživljaje od onega večera, dalje, ko so ga tihotapci potegnili iz morja.
Znanstveniško nagnjeni ravnatelj je dobil tova_ risa v zdravniku za živce, in tako sta gospoda v slogi opazovala Jackove abnormalnosti. Zaradi temeljitejše preiskave, je odredil zdravnik, naj dajejo jetniku na št. 20 nekaj dni le suhega kruha in vode.	^	_ ‘
»Kaj pa to pomeni?« je vprašal Jack strežnika. »Ali naj mi morda lakota vrne moj spomin? Namesto da bi mi dajali po dve porciji in vsaj liter vina na dan!«
Strežnik je sporočil ravnatelju Jackovo pr!* tožbo, toda dveh porcij in litra vina ni dobil.
Naslednjega jutra je zaigral Jack hudo in globoko omedlevico in dan na to silen krčni napad. Glumil je tako izvrstno, da sta bila ravnatelj in zdravnik prestrašena ter sta odredila, naj mu prinesejo takoj najboljše hrane za bolnike. Ko je Jack zaduhal izdaten beefsteak, se je takoj osvestil ter je jedel z naslado.
»Človek se mora znati povsod primerno vesti!« si je mislil ter si obrisal brado in ustnice.
Zdravnik za živce je preiskal nato Jacka vnovič in vnovič. Potem je napisal znanstven članek ter ga poslal medicinskemu tedniku v Pariz ...
Jack pa je brzojavil sosedu skozi steno:
»Zakaj tako mirno?«
»Dleto zlomilo.«
»Kaj zdaj?«
»Delam si drugega.«
»Iz česa?«
»Iz kosa železne postelje.«
»Ta Smith ni tepec, si je mislil Jack ter ogle-doval svojo postelj. »Zabavno bi bilo pobegniti ž njim . . .«
Nekega dne je pozval ravnatelj Jacka zopet V svojo pisarno.
»Kako vam je pri nas všeč?« je vprašal.
»Izvrstno!« je vzkliknil Jack. »Hrana je zopet izborna. Knjižnica bogata. Strežnik in ječar sta poštenjaka in gospod ravnatelj . . . vsa čast! —- če bi se le mogel domisliti, kako se pišem in odkod sem doma! čisto nedolžen sedim v ječi, ampak pomagati si ne morem.«
(Dalje prihodnjič.)
it
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani,
Pr.i.rnova ulica št. 54 (Nasproti glavna pošte) priporoča
Henrik Sienkiewicz:
Potop
Zgodovinaki roman, I, del Poslovenil dr. Rudolf Mola
BrOi.110 Din, vezano vcelo platno134Din
*
5-a
Mali
Mali oglati, ki služijo v potrt, dovalna in tocljalne namena občinstva: vtaka btteda 30 p, najmanjši znttsk Din S-—
Ženitve, dopltovan|a in ogla« ei trgovskega ali reklamnega tnaiaja: vsaka beseda 50 p, najmanjši znesek Din 10'—
Učenec
ki je dovršil meščansko šolo, se sprejme v manufakturno trgovino
v	Mariboru. Naslov se izve v upravi .Večernika*.	S70
Brivski pomočnik
starejša moč, samo boljši delavec, se sprejme. Plača 250 Din tedensko. Naslov se Izve v upra-
vi	„Večernlka\	269
Kovčki in potne torbice
vseh vrst In vetlkosti najceneje prt IVAN KRAVOS, Maribor. Aleksandrova cesta 13.	221
Najboljše pecivo 31
ter vsakovrstne kekse In prepečence priporoča pekarna Josip Čebokli, Maribor, Olavni trg V.
Klišeje
useh vrat, črtne In autotlplje, Izdeluje po predloženih risbah, pero« piših ali slikah za navaden tisk ali za finejSo Izuedbo u eni ali ueč baruah točno po naročilu In u najkrajšem času
JUGOGRAF1KA
tlskouna In založna dr. z o. z.
LJUBLJANA
9u. Petra nasip
23
ZAHVALNICA
Gosp. Apotekar Hum, Subotica.
čast mi )e izvestiti Vas, d; su mi Vaše Larucin kapsule bile •d vrlo dobre pomoči kod spolne bolesti i da je kapanje povso prestalo. — Spoštovanjem
t« K. M., Maribor.
LARUCIN KAPSULI dobivaj«
s« po ceni od Din 20-— u svim apotekama. — Glavno skladišts . APOTEKA BLUM. SUBOTICA
Gonilne jermene
za žage, mline, mlatilnice Itd. priporoča IVAN KRAVOS. Maribor, Aleksandrova cesta 13. 220
Državni vpokojenec
vešč pisarniških del v slovenskem in nemškem jeziku, išče primerne služoe. Ceni. ponudbe pod Sev. ,17* na upravo ,Ve-černika*.	219
Cement, apno,
(gašeno in živoj, več vrst koksa, kovaški premog, oglje, drva, vs« vrste premoga, kolobare, desk« vseh vrst nalcenejše in v vsaki množini pri Branko Mejovšek Tattenbachova ul. 13, Tei. 57 239
Mebllrano sobo
s posebnim vhodom iščem. Ponudbe na Maribor, poštnt predal 4.	260
-A kupuje
.d ^	.	P"
> I. Trpin-u
Maribor, Glavni trs št. 17
261
obleke, perilo, svilo i.t. d. ker ima res dobro in poceni
wiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiniiiii[iiiiiiiiniiiM
Veliko zaloga dvokoles
najboljših znamk, kakor WAFFENRAD, PEUGOT,
ter nakup vseh potrebščin za dvokolesa in motorje.
Zaloga motornih koles najnovajiih tip „PUCHH.
Najmodernejše urejena delavnica za popravila dvokoles, motornih vozil, Šivalnih strojev, otroških vozičkov in vsa v to stroko spadajoča dela.
Lastni oddelek za emajliranje in poniklovanje koles itd.	Izposojevanje	koles.
Divjak & Gustinčič
Glavni trg 17	Maribor	Tattenbachova	14
1«
(zdaia Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; Stanko Virant, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d«.predstavnik
Stanko Detela- v Mariboru.