Z67. Stnilka. I UMjHi, i vUt, 20. menln 191Z. XLV. Mo. ^H ^^ ^^^^H ^^^^H ^^^^H ^^^^H ^^^^B ^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^|^^^^| '^H ^^k ^^L ^^^^^M ^^^1 ^1^1 ^^T ^^^^H ^^H^l ^^E^B ^^^^^H .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upnvništvu prejeman: eelo leto.......K 24— celo leto ....... K 22-— pol leta ....... . 12-— pol leta........ 11 — četrt leta ••»••• » 6*— četrt leta ...... . 5*50 na mrsec ...... » 2*— na mesec ...... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflnvn nlica it 9 (v pritličju) levo, telefon it 34. lahnia nak dnn ivecer isneeaai nedelje In prainlke. Inserati -veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat no 10 vin. Parte m zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. ^ri večjih insercijah po dogovoru. UpravntštVLi naj se Došiljaio naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. ■ Posamezna sterilno velja 10 vinarjev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon it 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25-— celo leto.......K 30--- četrt leta' l l l \ l l l •* M Ameriko in vse druge dežele: na mesec .:.... , 2*30 celo leto......K 35^—* Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica: it 5 telefon it. 85 Vojna na Balkanu. Pred vojno s Srbijo? Zopet kličejo nemški listi na vojno proti Srbiji. Će en dan malo odnehajo, zaženo drugi dan toliko hujše vpitje. Na čelu vsem koraka krščanska »Reichspost«, glavno glasilo vojne stranke, ki ščuje na vse načine na boj zoper Srbijo. S cinično brez-obraznostjo pravi ta list, da je zdaj pravi Čas. napasti Srbijo. Zdaj! Srbija je zdaj namreč oslabljena. Vojna proti Turčiji je veljala Srbijo mnogo denarja, velike zmagovite bitke pri Kumanovu in Skoplju. pri Prilepit in Bitolju, so veljale mnogo človeških žrtev, vsa srbska armada je v Stari Srbiji in v Makedoniji — ali je bila kdaj lepša prilika, napasti Srbijo? Zdaj, ko se Srbija ne more braniti, je --naga« takorekoč v naprej zago- jena! Kakor Reichspošta . tako huj-skajo in Ščujejo tudi drugi nemški li-. vsi od kraja, ščujejo s toliko več-jo vnemo in s toliko večjim pogumom, ker sta zdaj Nemčija in Italija s svojo demaršo v Belgradu pokazali, da stojita na strani Avstrije. Vse kaže, da hoče Avstrija porabiti sedanji ugodni trenotek. Afera s konzulom Prochasko se ve je Je ^reeveza. Konzu! Prochaska je nemški nacijonalec. V Prizrenu je hujskal in organiziral Arnavte za boj zoper Srbijo, je dovolil, da so Arnavtje, ki niso turški vojaki, streljali iz avstrijskega konzulata na srbsko voja-o in je menda tudi sam streiial. Srbi so ga zaradi tega internirali. Zahtevali so od dunajske vlade, naj ga okliče, a to se ni zgodilo. Zdaj pravilo na Dunaju, da Srbi ne puste Prochasko občevati z dunajsko vlado. To pa se kaže, da ni resnično. Prochaska je v zvezi z dunajsko vlado, poslal je tja nekaj razglednic, samo Srbi hočejo njegova pisma kontrolirati in zato ta konzul neče pisati. Proti temu iamoznemu konzulu je srbsko armadno poveljstvo začelo ^irogo preiskavo in zato hoče njego- poročila kontrolirati. To je vendar jasno kakor beli dan, da Srbija v sedanjih razmerah ne bo Avstrije izzivala in dražila in si zaradi osebe kakega avstrijskega konzula ne bo rakooaia voine. Afera tega konzula je samo zvi-iačna pretveza, prisiliti Srbijo, da že zdaj. ko je njena armada zaposlena v Turčiji, odkloni avstrijsko zahtevo glede pristana ob Jadranskem morju. Srbija stoji na stališču, da ne da na to zahtevo nobenega odgovora, dokler se ne pokažejo definitivni rezultati vojne pri Turčiji, dokler torej ni sklenjen mir. Na Dunaju na hočejo prej imeti odgovor. Saj pravi Reichspošta«, da je zdaj najugodnejša prilika, planiti na Srbijo. Avstrijski poslanik v Belgradu stori danes novo demaršo pri srbski vladi. To se pravi: stopil bo pred srbskega ministrskega predsednika in zahteval pojasnila glede konzula Prochaske. Nekateri oficijozi pravijo, da bo zahteval odgovor tekom 48 ur, kar bi pomenilo, da je Avstrija podala ultimatum in da se začne vojna, če odgovor srbske vlade ne bo zadovoljiv. Tako stojimo zdaj tako na vrhuncu krize — jutri, ali v petek se pokaže, pri čem da smo. Ob Jadransken monu. Kakor smo že noročaii v vee-rajšnii številki, so Črnogorci združeni s Srbi zasedli Sv. Ivan .Meduo. V soboto ie poskusilo kakih 3000 Turkov Srbe in Črnogorce zooet Prepoditi iz mesta, vnel se ie ljut boj, v katerem pa so podlegli Turki in so se morali a krvavimi glavami mrrk-niti. Boj je bil ljut in krvav. Na Črnogorski strani je padlo 100 mož. izgube Turkov pa so bile trmam večje. Po tem boju so se Črnogorci in Srbi pod generalom Martinovićem obrnili proti Le?u ter ga v ponedeljek zvečer po hudem boju zavreli. Z generalom Martinovićem so se bi!e združile tudi srbske čete pod generalom JankovićeitL Ko so videli Turki, da je nadalini odpor v LeSl brezuspešen, so razobesili belo zastavo. Po zavzet;u mesta šele so se mogle srbske in črnogorske čete primarno pozdraviti. Klicale so si: »Živel kralj Nikolaj! »Živeli krali Peter!-— V Lesu vlada sedaj mir in red. Sobrn. Kako strahovito naivne se detafo v najnovejšem času Turki, a m kaže brzojavka iz Soluna. ki pravi: Turčiia je na nasvet Avstro - Ogrske dovolila, da so Grki zr asrro zasedli Solun. Ker pa te med tem Grška prepustila okunaeijo Se ma Bolgarski, zahteva seda? turška vlada. da se postavi Solun do končane vojne pod avstrijsko upravo. Samo malo manjka ali pa pravzaprav nič več, da bodo Turki rekli, da je Avstrija nasvetovala, da se je cela turška zapadna armada pri Bitolju udala. Po ceni so taki izgovori, samo vsak se jim smeje. Iz Soluna poročajo, da sedaj tam ne vlada več taka beda, kakor takrat, ko so Grki zasedli mesto. Javna milosrčnost stori vse, da olajša bedo, vendar Je to vzpričo velikega števila ujetih turških vojakov premalo. Balkanske države se trudijo poslati vojake, ki so jih zajeli v Solunu, domov, večina pa hoče v Anatolijo, kar je izključeno. Včeraj so odposlali prve razorožene turške vojake. Odpeljali so kakih 2000 turških vojakov na grških ladjah. Grške oblasti so včeraj zaplenile tudi turško topničarko »Fuad« ter jo pretvorili v lazaretno ladjo. Z morja ob pristanišču dvigajo na tisoče pušk, ki so jih Turki pri predaji mesta vrgli v morje. Pr2d Carigradom. Boji pri zadnji turški obrambni črti pri Čataldži trajajo še naprej in ni mogoče iz nasprotujočih si poročil konstruirati prave slike. Jasno pa Je, da so naleteli Bolgari na strahovito močan odpor. Če bi se hm morali Bolgari le malo umakniti, pa je ravno tako gotovo, da bi prihajale iz Carigrada brzojavke, da so Turki pognan Bolgare nazaj čez Čorlu in mogoče čez Lile Burgas. Toda o tem se v Carigradu ne upajo govoriti, ker se sliši v mesto grmenje topov in ker so tuje vojne ladje, ki imajo gotovo boljše informacije, kakor turška vlada sama izkrcale v Carigradu svoje moštvo, da ščiti kristjane v slučaju, da zavzamejo Bolgari Carigrad in se začno v Carigradu nemiri. Zmagoslavna poročila, ki prihajajo iz turškega ministrstva, so prebivalstvo nekoliko pomirila. Nekoliko je pripomoglo tudi izkrcanje tujega vojaštva, da so se nemiri v Carigradu nekoliko polegli. Na črti nri Čataldži še ni padla odločitev. Strahoviti boji se vrše f fin med Turki in Bolgari. Jasno je, da Bolgari napram veliki premoči Torkov ne morejo tako hitro zmagati, vendar se v Sofiji splošno sodi, da se končni odločilni boj še ni pri- čel. Bolgarska vojska se šele temeljito pripravlja za odločilni udarec. Sedanji boji pa imajo namen najti mesto, kjer bi bilo najložje prodreti turške vrste. O onih velikih zmagah Turkov nad Bolgari, o katerih so poročali še pred par dnevi iz Carigrada, danes ni več duha. V Carigradu so raztrosili vest, da so Turki pri Čataldži ujeli 6800 Bolgarov in jih razorožili. Kje so sedaj ti vojni ujetniki? V Carigrad niso dospeli, drugam tudi ne. Kaj je tedaj z njimi. Najbrže se izkaže vsa vest kot velikanska raca. Da naskoki Bolgarov ne morejo biti vedno uspešni, je um-Ijivo, zaradi tega pa že govoriti, da so bili Bolgari odločilno poraženi, je gotovo vsaj prenagljeno. Tako je dospela predvčerajšnjem v veliki ve-zirat brzojavka, da je 8. turška divizija, ki tvori del III. turškega armad-nega zbora, Bolgare potisnila nazaj, ko so ti prodirali proti njihovim pozicijam. Da to ni bila nikaka odločilna bitka, je razvidno iz dejstva, da so se je udeležili samo manjši oddelki in iz dejstva, da pravi ista carigradska brzojavka, da traja artilerijski boj nanrej na celi črti. Turki so vzeli baje Bolgarom več baterij. Toda kje so sedaj te baterije? Če vzame voiska sovražniku par topov, zlasti Če vzame vojska, ki se do sedaj ne more izkazati z večjimi uspehi, sovražniku kar dve ali tri baterije, je to velik dogodek, ki ga vsaka vojska kohkor mogoče razglasi po svetu. O teh baterijah pa seda! ni nobenega glasu več. To so sumljiva znamenja, ki dajo močno dvomiti o verodostojnosti carigradskih brzojavk. Muktar naša je bil ranien. To je v teku vo^ne mnogo manjšega pomena, kakor zavzetje sovražnih baterij in sovražnih pozicij. Vendar prihajajo iz Carigrada dan na dan poročila o dogodkih, ki se doigrava-io okrog njega. Prvi dan je prišlo poročilo, da je ranjen, drugi dan, da ima tri krogle in da so ga prepeljali v nemški hospital. Danes zopet prihajajo vesti, kako je prišlo do tega, da je bil ranjen. O tem poročajo iz Carigrada v Frankobrod o. M. sledeče: Mahmud Muktar paša je dospel v neko utrdbo, ki so jo Turki namenoma (?) zapustili. To utrdbo so Bolgari Čez noč zasedli. Turški častniki pa so zapazili Boleare šele, ko so ti začeli streljati na nje iz razdalje 30 m. iMahmud Muktar paši so ustrelili konja in takoj nato se je zgrudil sam Muktar paša zadet od krogle na tla. Neki vojak, ki je bil sam ranjen, si je naprtil Mahmud Muktar pašo na hrbet in ga rešil gotovega ujetništva. Dva turška bataljona, ki so jih takoj poslali proti Bolgarom, sta zopet zasedla utrdbo. To vse je tako neverjetno, da bi lahko rekli, da je poplnoma zlagano. Turki naj bi bili namenoma zapustili utrdbo, da jo morajo pozneje z veli-kankimi žrtvami zopet zavzeti? Turški general s par častniki in vojaki se približa na 30 korakov utrdbi, o kateri mora sumiti, da so jo Bolgari zasedli? To je tako debelo zlagano, da je mogoče laž otipati. Kaki navadni patrulji se lahko zgodi, da jo sovražnik preseneti na 30 korakov, generali in častniki pa ne bodo tako nespametni, da bi šli naravnost v sovražnikovo žrelo, da si ponoči, ko vendar ne morejo prav ničesar videti, ogledajo kako utrdbo, ki poleg tega za vojsko nima pomena. Taka kakršna je ta brzojavka, je večina brzojavk iz Carigrada, ki se tičejo bojev pred Carigradom. Da pa boji še niso končani, je sklepati iz dejstva, da iz Sofije do ure še ni nikakršnih vesti. Bolgari zasledujejo pametno politiko, da o svojih pripravah ne puste v svet nobene vesti. O Lozengradu ni bilo slišati z bolgarske strani predno ni padel. O Lile Burgasu so prihajale zmagoslavne vesti iz Carigrada, ko pa je prišla vest iz Sofije, da so Bolgari zmagali pri Lile Burgasu, so bili Turki že za Čorlujem in deloma celo že za Čataldžo. V Carigradu pa se sliši neprestano grmenje topov in z bližnjih holmov je mogoče opazovati gibanje turške armade za Hademkejem, ki je bil pred tednom dni še glavno taborišče turške armade pri Čataldži. Črni oblaki se dvigajo za Hademkejem, kjer je stala pred kratkim še Čataldža, je sedaj kadeče sd pogorišče. Bito«. Bitolj je padel. Vsa zahodna turška armada je ujeta. Ujeti so vsi turški generali in že se je začel transport ujetnikov. Težek udarec je to za Turčijo, težji celo, kakor vse dosedanje zmage Balkanske zveze. O bitki sami prihajajo naknadno iz Belgrada še sledeča poročila, ki LISTEK. Saplio. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton Župančič. (Dalje.) Gaussin je stal kakor v tla vkopan, čeprav ga je prijelo kar blazno poželjenje, da bi bil stekel, prijel in zadržal kolesa, ki so ropotala po mračni cesti, kjer so se prižigale plinove svetilke; in bil je ves osupel, ko je zapazil, kako je vznemirjen. T'bmant pomiloščen . . . prišel \z Mazasa . . .« Te besede je ponavljal prav tiho, v njih se mu je razodel vzrok, zakaj je Fani že nekaj dni tako molčala, zakaj je njeno moledovanje in to-govanje tako nenadoma prenehalo; njene tožbe so našle tolažnika; kajti prva misel nesrečnika, ki je bil po dolgem času zopet prost, je morala biti pač Fani. Spomnil se je zaljubljenega dopisovanja iz ječe, trdovratnosti, s katero je njegova metresa zagovarjala samo tega, dočim ji Je bilo drugih kaj malo mar; in nikar da bi si bil čestital k dogodku, ki bi ga po vsej človeški pameti oprostila vseh skrbi in vsakoršnega kesanja in očitkov, je prebredel precej ur po noči v neopre-deljivem in mrzličnem strahu. Zakaj to? Saj ljubil je vendar ni več; toda misTil ie na svoja pisma, ki so ostala tej ženski v rokah, ki jih nemara sedaj Čita onemu, in katera — kaj se ve? — bi utegnila pod zlim vplivom prej ali slej izrabiti, da bi kalila njegov mir, njegovo srečo. Naj si je beli! s svojimi pismi glavo po pravici ali brez potrebe, ali naj se je skrivala pod to pretvezo kakšna drugačna bojazen — radi njih se je odločil za nepremišljen korak: za poset v Chaville, kateremu se je ves čas tako odločno upiral. A komu M poveril tako zaupno i;, kočljivo poslanstvo? . . . Nekega jutra februarja meseca je stopil ob šestih na v!ak, z mirno dušo in pokojnim srcem, edino tega se je bal, da ne bi našel hiše zaprte in da je Fani s svojim zločincem že izginila. Na železniškem ovinku mu je odleglo: videl je, da so oknice odprte, da so na oknih zavese; in ko mu je izginila izpred oči slabotna luč, migljajoča v mraku, se je spomnil svojega nedavnega razburjenja, ter se je samemu sebi in omahljivosti svojih čustev zasmejal. Ta mož, ki se je peljal sedaj mimo, ni bil več isti, in gotovo ne najde več iste ženske tam. In vendar sta minila še-le samo dva meseca. Gozdovi, mimo katerih je tekel vlak, še niso pognali novega listja, bili so rumeni, kakor tisti dan, ko sta se ločila s Fani, ko so odmevale njene tožbe med drevjem. Fdini on je izstopil v rosti, mrzH megli, ter krenil po poljskem potu, koder je škripal polzki strjeni sneg, ter zavil pod železniški obok; do P^vć des Gardes ni srečal nikoga*-, šele na ovinku se je prikazal moški z otrokom, za njima pa železničar, ki je rinil pred sabo samokolnico s kov-čegi. Dete. omotano s šalom, karo do ušes potisnjeno, je pridržalo vzklik, ko so <^e srečali z Gaussinom. »Saj to je Jožef . . .« si je dejal, nekoliko osupel in užaljen vsled malčkove nehvaležnosti; in ko se je obrnil, so se mu srečale oči z očmi moža, ki je peljal otroka za roko. Ta inteligentni, fini obraz, bled cd dolgotrajnega zapora, ta štacunska obleka, dan prej kupljena, ta rumena, konec brade poganjajoča br?.da, ki še ni utegnila zrasti . . . b^gme Flamant! In Jožef je njegov sin . . . Bliskoma se mu je vse razjasnilo. Se enkrat je v mislih vse preletel, in vse je razumel, ono pismo, v katerem je priporočal lepi graver njegovi metresi otroka, ki ga ima na kmetih, skrivnostni prihod malčkov, zadrego flettčmovo, ko je govor!!, da bi vzel otroka k sebi; razumel }e sedaj tudi, zakaj sta se Fani in Olimpi-ja tako spogledovali; kajti vsi so se bili dogovorili, da bo moral on tedi-ti ponarejevalčevega sina. O, lep tepček je bil! In kako so se mu morali v pest smejati! . . . Zagnusi'a se mu je vsa ta sramotna preteklost, najrajši bi bil kam prav daleč pobeg- nil; a ovirale so ga še stvari, ki bi jih rad vedel. Mož in otrok gresta proč, zakaj ne tudi ona? In potem njegova pisma! Hotel je svoja pisma, ničesar ni maral pustiti v tem ouazanem, nesrečnem kotu. »Gospa? . . . Gospod je prišel! . . .« »Kateri gospod? . . « je vprašal priprosto glas zadaj iz sobe. »Jaz . . .« Vzklik, nagel skok, in potem: »Počakaj, da vstanem . . . takoj pridem . . .« Popoldne, pa še v postelji! Jean je pač slutil, zakaj, poznal je vzroke takih utrujenih dni. In dočim je čakal v sobi, kjer mu je bil znan sleherni predmet, je zažvižgal zunaj vlak, na sosedovem vrtu je meketala koza; in ko je uzrl nepospravljeno namizni-no, se je spomnil nekdanjih juter, in svojega skromnega zajtrka v vsej naglici pred odhodom. Fani se je pognala proti njemu, potem pa je obstala, tako hladno se je držal on, in tako sta stala par tre-notkov presenečena, in nista vedela, kaj bi, kakor se pač zgodi ob takem svidenju po prelomu takih prisrčnosti, vsak na enem bregu, in med njima podrt mest in vsa neskončnost drvečih, požirajočih valov. »Dober dan . . .« je izpregovo-rila, čisto tiho, in se ni ganila. Zdel se ji je izpremenjen, bledej-ši. On se je začudil, da jo je našel tako mlado; samo nekoliko zajetnejša je bila, manjša, nego si jo je pred- stavljal, a vsa oblita z onim posebnim bleskom, s sevajočo poltjo in iskrečimi se očmi, z onim svežini čarom in milino, ki ji je ostajala po nočeh velike, vroče ljubezni. Torej je ostala v gozdu, kraj globeli, pokrite z velim listjem; ona — in on, kako ga je grizlo, kako se mu je smilila, kadar je pomislil nanjo! »Pozno vstajajo na kmetih . . .< je menil s pikrim poudarkom. Izgovarjala se je, češ, da ima migreno, in govorila, kakor on, v tretji osebi, ker ni vedela, ali bi ga tikala, ali vikala; potem pa, na njegovo nemo vprašanje, ko je pokazal na mizo z ostanki jedi: »Mali je bil . . . tukaj je zajtrkoval, predno je odšel . . .« »Odšel? . . . Kam pa? . . .« Z ustnicami je glumil največjo brezbrižnost, toda žarenje njegovih oči ga je izdalo. In Fani je rekla: »Oče je prišel... vzel ga je s seboj . . .« »Ko so ga izpustili iz Mazasa, kaj ne?« Zdrznila se je, a ni poizkušala lagati. »No, da, tako je . . . Obljubila sem mu bila, in sem storila tako . . . Kolikokrat bi ti bila rada povedala, pa si nisem upala, bala sem se, da ga ne bi poslal nazaj, ubožčka malega . . .« In potem je plaho pristavila: »Bil si tako ljubosumen . . .« (Dalje prihodnji«.) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 267. štev. morajo zadostovati, dokler ni natančnejših podatkov. Drugi dan bitke se je začelo ob celi črti strahovito streljanje. Srbska kavalerija je zavzela most čez reko Crno In se je postavila na južni strani mesta. Med tem je razbita pomoravska divizija turiko artileri-jo na 7 hodnem krilu in zaplenila štiri ol govalne topove in celo turško Rl ko baterijo. Turške čete so poskusile prodreti proti Ohridi, Srbi pa so Jih PO skrajno ljutem boju pognali proti mestu nazaj. Zvečer so Srbi zavzeli vse turške pozicije in cemirali mesto, ki se je moralo udati. Kakor poročajo privatne brzojavke, je padlo v bitki pri Bitolju 17.000 Turkov in Albancev. Vrednost voinega materijala, ki so ea zaplenili Srbi, se ceni na 50 milijonov frankov* Premirje m mir. Iz Sofije poročajo, da je bolgarska vlada porazumno s kabineti zveznih držav odgovorila porti, da ie imenovala zastopnike, ki na] stopijo s poveljnikom turške armade v dogovor glede premirja in mirovnih pogojev. Londonske »Times« pišejo o nadaljevanju vojne: Za kaj naj služi nadaljne krvoprelitje. ko so vendar države Balkanske zveze že dosegle svoj cilj? List zahteva, da Balkanska zveza ustavi sovražnosti. Odgovor na to vprašanje je lahek in ga je dala turška vlada soma, ki pravi, da so mirovni pogoji Balkanske zveze za Tf*rčuo prehudi. Će zahtevajo države Balkanske zveze predajo Odrina in Skadra, hoče Tur-čita nadaljevati vojno. Oa s; Balkanska zveza ne bo dala diktirati oogo-jev od Turčije, je vendar popolnoma jasno, zato je neumestno tudi vprašanje, zakaj zveza nadaljuje vojno. * Samos. Iz Smirne poročajo, da je odpotoval vodja vstasev na Sarnosu. So-hulis, z dvema senatorjema v A*ene, da se pogaja glede predaje otoka Grški. Bivši knez otoka Samosa glerig je ostal kljub svoji želji zapustiti otok. na povelje turške vlade na otoku, preselil pa se je v privatno hišo in se ne bavi več z vladnimi posli. Odločilni dan. Današnja >Tagesposu- prinaša Z Dunaja brzojavko, ki se doslovno glasi sledeče. Duna?, 19. novembra. Odločilni korak Avstro - Osrrske v Srbiji se je danes izvršil. V prvi vrsti #re za usodo našega konzula v Prlzrenu, o čegar bivanju do sedaj še ni bilo mogoče dobiti avtentičnega poročila. V diplomatičnih kro*" smatrajo vsa dosedanja poročila srbskih državnikov za izgovore in se b?je. da konzn! Prochaska ne živi več, marveč da so ga morili srbski vojaki. Na današnii korak našega poslanika Ugrona v Belgradu mora srbska vlada po mednarodnem pravu odgovoriti tekom 24 ur. Če bo odgovor zopet nejasen ali nezadovoljiv, potem ni dvoma, da bo Avstro - Odrska nastopila proti Srbiii z najenenričnej-šimi renresalljami. Z nastopom Avstro - Ogrske se ne strintata samo oba zaveznika, marveč tudi kabineti vseh civiliziranih držav, ker gre za največjo in najhujšo kršitev mednarodnega prava, za umor zastopnika države v inozemstvu. Če imamo opraviti z umorom konzula, stonijo vsa druga vprašanja, ki so se pojavila med Avstro - Ogrsko in Srbijo, v dni£i vrsti in bo Avstrlla zahtevala pred vsem za to zadoščenje. Če so tudi merodajni vodilni krogi Avstro - Ogrske za mirno rešitev obstoječe napetosti s Srbijo, je vendar vse pripravljeno, da nastopi z odločilnim udarcem v slučaju, da se prekinejo diplomatičr.e zveze s Srbijo. V zvezi s temi nrioravami stoji tudi današnja avdijenca šefa generalnega štaba pri cesarju. Četrtek prinese najbrže odločitev ali mir ali vojna. * * * Iz Prizrena. Napram nekemu poročevalcu se Je ruski konzul Emeijanov v Prizre-nu izrazil sledeče: Srbska vojska dela čudeže. Na Crnoljevem se je srbski predvoj spustil v boj z 10.000 pri-zrenskimi Turki in Arnavti, ter jih porazil. Major Ostojić je zasedel Pri-zren z nekim eškadronom konjenice. V Prizrenu je bilo 5000 oboroženih Arnavtov, in Džavid paša, ki je bil pri Peči poražen od Črnogorcev, je stal pred Prizrenom z 8000 mož turškega regularnega vojaštva. Major Ostojić je zapalil na bregovih ogen] in je dal na vso moč trobiti, da bi sovražnik mislil, da je Srbov zelo mnogo: v Prizren pa je sporočil, naj pripravijo 10.000 kruhov na dan. Zvijača se je posrečila. Turki so mislili, da je Srbov 10.000, bilo pa jih je samo en eškadron. Svetoval sem Osto- iicu, je pravil ruski konzul, na! se umakne in počaka, da pride srbska armada, sicer da bodo vsi njegovi jezdeci do zadnjega moža poginili. Ostojić pa je odgovoril: »Razobesim nad Prizrenom srbsko zastavo in pod njo umrem tudi z vsemi svojimi možmi!* Drugega dne je vpadel v mesto — in glej, meščani so mu že pri§1i nasproti, pozdravljali ga, ter mu sporočili svojo kapitulacijo! Ko je pa prikorakala srbska armada, je major Ostojić že mogel sporočiti, da je zavzel Prizren. Turčija v agoniji. — V Odrinil ie pekel. Piše prof. Ant. Bezenšck. Sofija, 13. novembra. Politični in strategični položaj Turčije je tak, kakor ga je pač določilo orožje. V njem se zrcal, neka tragičnost: Turčija je zapuščena cd vsega sveta, in kar je še hujše — velevlasti se sramujejo, da so bile tako dolgo vrsto let pokroviteljice takšne gnile države, a Von der vloltz-p;>ša toči bridke solze, prav tako, kakor obupani Kiamil - pasa nad dezorganizovano in razbito armado. Turčija, videč se v takem groznem položaju, pokuša skloniti Bolgarije* neposredno, da sklene mir. Obeta jej zlate gore t. j. širok teritorij, lep kos turške imperije, samo da preneha z be;en\ Bolgarija pa prea-laga nasprotno jako poniževalne po-g-\ie. a glavno to, da se mir sklene za račun vseh štirih zveznih držav. Tui čija je mislila, da čim oklene z Bolgarijo mir, za kakoršno ceno bilo, lahko potem napade druge balkanske države ter da jih popolnoma premaga. Bolgarski državniki niso tako kratkovidni. Tudi oni so si rekli: -Man merkt die Absicht und wird verstimmt. Po tem dejstvu vidi sama visoka porta, da so jej Šteti dnevi prebivanja v Evropi. amil paša si je mislil, da bo sprejemu državnega krmila precej otvoril novo dobo v zgodovini Turci :e. A bridko se je zmotil, in zato se zdaj bridko joče, kakor otrok. O tem vedo pripovedovati vojni atašeji nekih velesil, in po njihovih poročilih je prišle to tukaj v javnost. (Glej »Dnevni novini« z dne 13. t. m.) Ranjeni turški častniki v tukajšnjih bolnišnicah, ujeti pri Odrinu, pripovedujejo grozne reči o položaju v obleganem mestu. Eden izmed njih opisuje položaj tako-le: Zaprti smo bili v trdnjavi, kakor ptice v kletki in nismo vedeli, kaj se godi okoli mesta in kaj bo z nami. Od vseh sirani smo bili izolirani. Samo čuli smo često strašno grmenje sovražnikove artilerije. Na^i generali so zgubili glavo v tem obupnem položaju. Generalni štab je zapovedal nekaj, a komaj se je šlo na izpolnitev iste zapovedi, že je prišlo drugo povelje. »liodže (turški popO so pridigo-vali v d/amijah in po ulicah, da naše čete prodirajo v bolgarski teritorij od dne do dne dalje: da so Bolgari premagani, a Odrinu da se ni ničesar bati: sicer pa še pride pomoč iz Carigrada ... Nekateri bolje izvedeni Turki o o tem sumnjali in poprašali poni/. io »hodže■- pri vsem snoštovanju. ki :;a j imajo do propovednikov »koran : od kod pa veste vi služabniki K >-bamedovi, da je tako, ko smo vendar mi tukaj zaprti, kakor v kletki.« Vito so oni odgovarjali: »Glas proroka nam Je to objavi!!« Mi srno pa vkljub temu bili prepričani,- pravijo zdaj turški častniki, da je naša usoda rešena-.Iskali smo po mestu kruha, ko smo že cele dni lakoto trpeli. A vsega, s čemur bi se mo^la lakota potolažiti, je manjkalo. Vojaki, bosi. lačni, utrujeni in žejni niso hoteli več našega povelja poslušati. Ležali so, kakor nemi po tleh. Bili smo primorani nekatere vojake postreljati, da uplašimo s tem druge vojake, da gredo v boj. Seveda smo se kmalu prepričali, da se s takimi vojaki ne da noben uspeh doseči. »Odrin je pravi pekel« — tako je skončal ranjeni turški častnik svoj žalostni opis. * Vesti iz Crne gore. (Od našega posebnega poročevalca.) C e t i n j e , 16. novembra. Kralj na bojišču. V četrtek 14. t. m. je potoval krčili Nikola I. z velikim knezom Petrom Nikolajevićem in veliko knjegi-njo Milico zjutraj s parobrodom iz Rijeke na Vrako, kot se zove nizka ravnica na vzhodni strani Skader-skega jezera in severno od Skadra in je pristal tam, kjer se izliva reka Rijoli v jezero, nedaleč od prestolo-naslednikovega glavnega štaba. Na večer se je zopet povrnil na Rijcko in ie včeraj, v petek posetil Cetinje, od koder se je čez malo časa odpeljal z avtomobilom v svoj dvorec na Rijeki ob Skaderskem jezeru. Akcija okoli Skadra. — Zavzetje baterije Golemi. Minula dva dneva, t. j. 14. in 15, t. m. je bila velika vojna akcija okoli Skadra, ki so jo izvršili Črnogorci iz taktičnih razlogov. Črnogorske čete, ki so se nahajale južno od Skadra, gotovo ne vse, nego del njih, ki ni bil neobhodno potreben, so pod zaščito topov prekoračile reko Kiri in se združile z onimi oddelki, ki stoje na vzhodni strani mesta. Skader je Črnogorska artilerija tudi včeraj cel dan bombardirala in sicer uspešno. Vojaška kasarna v mestu je popolnoma uničena od topov. — Današnja brzojavka iz Rijeke potrjuje črnogorski uspeh na Golemu. Že predvčeranjem so javili, da se bije v bližini Skadra hud boj, toda ta vest je bila zavita v nepredorno temo, a včeraj smo mogli poročati, kje se je ta boi bil in kakšen je njegov rezultat: Črnogorci so zavzeli močno pozicijo Golemi, ki je ?>XU do 4 km oddaljena od Skadra. Ker leži ta baterija nekoliko metrov višje nego Skader, je bila radi svoje važnosti in neposredne bližine mesta močno utrjena in je imela, dokler je bila v turških rokah velik pomen za hrambo Skadra. Dares se vest o zavzetju baterije Golemi uradno potrjuje, toda ne javlja se, kako se je izvršilo zavzetje in ali so bile čete, ki so prekoračile Kiri soudeležene pri napadu. Bitka južno od Taraboša. Ista brzojavka iz Rijeke, ki smo jo že prej omenili, poroča o spopadu onega dela črnogorske vojske, ki je prekoračila Bojano, s Turki pod Barbal ušem. ki so šteli 3000 mož in I ki so se umikali po zavzetju Lješa po srbski vojski proti severu, črnogorska vojska je turško popolnoma razbila in jo zapodila v beg proti Lješu, kjer pade brezdvomno v roke srbske vojske. * * Brigadir Vukotić koraka proti Skadru. Javlja se kratka vest: brigadir Janko Vukotić je s pomnoženim od-deljenjem svoje vojske krenil od Plava preko reke Cijevne proti Skadru. Kje se sedaj nahata brigadir Janko Vukotić ni znano, toda gotovo je, da bo kljub neugodnemu vremenu kmalu dospel pod Skader in se združil z ostalo črnogorsko vojsko, na kar se zada brezdvomno zadnji udarec Skadru in Tarabošu. Ljubljanski MmM ml Ljubljana, 19. novembra. Svojo odsotnost od seje, ki jo 5e otvoril kmalu po 6. uri župan g. dr. Ivan Tavčar, so opravičili občinski svetniki gg. Brandt. Kristan, Lilleg in Rothl. Za ove-rovatelja zapisnika je imenoval župan gg. občinska svetnika Jakoba Smoleta in dr. Ivana Zajca. Nato naznani župan dr. Ivan Tavčar, da je bil sprejet od Njegovega veličanstva cesarja v avdi-jenci, ter da se je Njegovo veličanstvo blagohotno izrazilo, da ohrani mestu Ljubljani tudi naprej svoje simpatije. Vdova po bivšem občinskem svetniku Lapainetu se je zahvalila za venec in za sožalje občinskega sveta. Došla je rešitev s strani deželne vlade, s katero se naznanja, da je ministrstvo ugodilo rekurzu mestne občine ljubljanske proti naziranju dežeJne vlade, da mora občina obli-gatorično uvesti mirovno sodišče. Mestna občina se vabi na drugo avstrijsko stanovanjsko konferenco. Zaradi važnosti vprašanja je župan odredil, da se te konference udeleži kot zastopnik mestne občine član ljubljanskega stavbnega urada. Službena pragmatika je razdeljena med občinske svetnike in župan poživlja odsek, da svoje delo pospeši, da more službena pragmatika še ta mesec biti rešena v izredni seji občinskega sveta. (Klici: To ni mogoče!) Nato odgovarja župan dr. Ivan Tavčar na razna vprašanja. Ivan Knez, glede katerega je vprašal v seji 8. oktobra obč. svetnik Kregar, ni bil odslovljen, marveč se mu je zaradi bolezni dodelilo lažje delo. Ker je okreval, dela sedaj tudi že težje delo. Ni pa bil nikdar paznik, marveč le delavec z 2 K 80 v dnevne mezde. Naprava hodnikov v Flo-rijanski ulici in na Starem trgu, glede katerih je interpeliral obč. svetnik g. Pammer, bi stala 7000 K, delo pa se more izvršiti šele prihodnje leto. Prelaz na Cojzovl cesti je pokvarjen ter bo stala njega nova ureditev 280 K; delo je že odrejeno. Službena pragmatika z« mestne de- lavce se izdeluje in bo gotovo prišla j meseca decembra pred občinski j svet. Cesta na Dolgem bregu se do- j sedaj ni posipala, odslej pa se bo posipala z materijalom, ki je tam v bližini na razpolago. Glede razmer pri užitninskem zakupu izjavlja ravnateljstvo, da se ne čuti po pavšalnih sumničenjih obč. svetnika dr. Zajca prizadetega in da je ravnateljstvo postopalo vedno korektno. Občinski svetnik g. V i š n i k a r nato izjavi, da je prišel personalni in pravni odsek glede službene pragmatike do prepričanja, da je treba odkazati to delo posebnemu odseku 5 članov, ki naj se bavi s službeno pragmatiko. Izvolijo naj se v ta odsek 3 člani iz večine in iz manjšine j po 1 član. Izvoljeni so bili nato kon-cem^eje per acelamationem v komi-sijo za presojo načrta službene prag- » matike občinski svetniki gg. M i - \ lohnoja, Planinšek, Reis-j ner, Lilleg in Staudachcr. ; Pri točki: Odobrenje zapisni- ! kov obeh zadnjih sej se oglasi obč. j svetnik g. dr. Zajec, ki pledira proti ; odobrenju zapisnika zadnje seje iz formalnih ozirov. Zapisnik predzadnje seje se brez ugovora odobri, zapisnik zadnje seje pa se odobri z glasovi večine. V imenu personalnega in pravnega odseka poroča nato občinski svetnik g. Višnlkar o prošnji trgovca Adolfa Knebla za zagotovitev do-movinstva v mestni občini ljubljanski. Prošnji se ugodi, če dobi trgovec Adolf Knebel avstrijsko državljanstvo in plača za sprejem 200 K. V imenu finančnega odseka poroča občinski svetnik g. M i 1 o h -noja o dopisu županovem glede ne- \ ke izpremembe sklepa občinskega \ sveta ljubljanskega glede pogojev za \ prepustitev c. kr. državne obrtne '■> šole. Državni obrtni šoli se priklopi j leta 1912 tudi tečaj za elektrotehnič- \ ne delovodje. Za novi oddelek bo treba še enega profesorja in enega j delovodje. Notranja oprava delavnic j bo stala 110.000 K. Ustanove se še 4 I definitivna mesta šolskih slug in tri mesta postrežnic. Električno energijo da brezplačno mestna občina. V teh točkah se je dosegel sporazum, j erar pa se upira točki, ki določa, da naj plača erar mestni občini, če pre- S neha služiti poslopje državne obrtne šole svojemu sedanjemu namenu, \ polovico vrednosti po tedanji sodni \ cenitvi. Vsota naj se zniža na V3 \ vrednosti sodne cenitve. Sprejeto j soglasno. Občinski svetnik g. M i 1 o h n o- j j a poroča nadalje o dopisu mestnega magistrata glede 47. žrebanja mest- 1 nega loterijskega posojila. Dobitki so znašali eden za 50.000 K, eden za 30.000 K. eden za 2000 K. pet po 1000 K, štirje po 600 K in 7SS dobitkov po 60 K. Doslej ni dvignenih za 21.980 K dobitkov. Se sprejme v vednost. Ponovna ponudba akad. slikarja R. Jakopiča glede nakupa njegovega umetniškega paviljona se odstavi z dnevnega reda ter pride v pretres pri debati o proračunu. Prošnja najemnika kopališča v Koleziii. Ivana Grila. za delni odpis najemščine se odstavi z dnevnega reda v svrho nadaljnih informacij. Finačni odsek, poročevalec občinski svetnik g. M i 1 o h n o j a predlaga 500 K za nabavo klavirja, oziroma pianina za mestni dekliški licej, ker se klavir nujno rabi pri petju in pri telovadbi. Sprejeto. Predloga občinskih svetnikov gg. Likozarja in Jegliča glede draginjske doklade mestn. učiteljem pride na dnevni red pri proračunski debati. V imenu stavbnega odseka poroča občinski svetnik g. S t e m -bovo prošnji Frana Kunovarja za razdelitev parcel pri pokopališču pri Sv. Križu na 7 stavbišč. Samo ob sebi ni pri tem nobenega zadržka, toda mesto nima za ta del še regulacijskega načrta, vsled česar se prošnji ne more ugoditi. Dne 30. aprila se je vršila enketa, ki se ie izjavila, da naj se napravi regulacijski načrt za severni del mesta. Mestni stavbni urad naj izdela ta načrt do 31. decembra, da se pa pravilno ozira na vse okoliščine, naj razpiše mesto nagrade za druge regulacijske načrte po 1000 K, 600 K in 400 K ter naj se dovoli 200 K za nakup drugih načrtov. Razpis naj se objavi v ljubljanskih dnevnikih in nekaterih strokovnih listih. V komisijo za razsodbo o teh načrtih, ki ji naj predseduje župan, naj se pritegnejo stavbni odsek, olepševalni odsek, zastopniki stavbnega urada, mestnega fizikata in deželnega odbora. Sprejeto. Viktor Orel prosi za odškodnino za poškodbe pri znižanju Nadvojvode Friderika ceste. Pravnega naslova nima, vendar se mu naj, da-siravno nima nikakršne pravice do tega, dovoli 100 K. Sprejeto. Predlog obč. svetnika Jegliča glede uporabe šolskih telovadnic izključno le v šolske namene, se odstavi z dnevnega reda. Občinski svetnik g. Fran-c h e 11 i poroča nato o delovanju > Gasilnega in reševalnega društva« v H. in III. četrtletju 1912. K poročilu se oglasi obč. svetnik dr. Zajec ter govori o uporabi rešilnega voza zunaj mesta. Poročilo se sprejme na znanje. V imenu policijskega odseka poroča nato občinski svetnik g. dr. Pipenbacher o dopisu deželnega odbora glede prispevka mestne občine za kmetijsko-kemično preskuševališče. Deželni odbor je sklenil prevzeti preskuševališče v svojo upravo, če mestna občina zviša svoj prispevek. Sedaj vrši kemične preiskave c. kr. preskuševališče v Gradcu tudi za Ljubljano brezplačno. Obč. svetnik dr. Zajec predlaga, da naj se prispevek zviša od 500 kron na 800 kron. Občinski svetnik Pammer pa poroča, da je sklenila trgovska in obrtniška zbornica zvišati prispevek na 600 K ter zagovarja pomen takega preskuševališča. Poročevalec se prilagodi predlogu obč. svetnika dr. Zajca. Prispevek se zviša na 800 K. Sprejeto. O prošnji Jakobine Kastner-j e v e glede imenovanja uličice med »Tonhalle« in njeno hišo poroča občinski svetnik g. Franchetti, da naj se imenuje ta uličica »Kratka steza«. Zupan: Če ni ugovora, je ime te nove prometne žile Ljubljane sprejeto. (Veselost) Isti poročevalec poroča o samostalnem predlogu obč. svetovalca Brandta, da naj se imenuje nova ulica za nemškim gledališčem »Cesarja Avgusta ulica«. Sprejeto. Proračun mestne zastavljalnice izkazuje potrebščine 21.666 K 21 v, pokritja pa 21.500 K. Primanjkljaj znaša tedaj 166 K 21 v. Proračun se odobri. Dosedanji sodni cenilec dragocenosti in efektov pri mestni zastavljalnici, Milko K r a p e ž, je odpovedal z 31. dcembrom t. L Mesto cenil-c a naj se razpiše. Cenilec mora biti izučen zlatar in ne sme izvrševati lastne obrti. Službo je nastopiti z 31. decembrom 1912 in mora položiti cenilec 1000 K kavcije. Samostojni predlog glede takojšnjega pričetka del za zgradbo III. mestne ljudske šole odkaže župan šolskemu odseku. Z deli ni mogoče takoj začeti, ker načrti še niso odobreni. Predlog glede izpremembe do-iočil glede prometa z vozovi za gnoj odstopi župan policijskemu odseku in istemu odseku tudi samostojna pred-ioga občinskega svetovalca Reis-n e r j a glede imenovanja prometnih čest na Barju in glede regulacije ceste od Rdečega križa do šole na Barju. Občinski svetnik Kregar je vložil nujni predlog glede obrežnih zidov ob Ljubljanici, ki naj se izvrše arhitektonično prikladno okolici. Glede Frančiškanskega mostu naj stopi mestni magistrat v stik s centralno komisijo za varstvo historičnih spomenikov na Dunaju. Zupan odkaže predlog stavbnemu odseku, ki bo podal še ta mesec poročilo glede obrežnih del. Občinski svetnik Tomaž Novak urgira odpravljanje snega z ulic v Trnovskem predmestju Župan mu odgovori, da je letos velika težava z odpravljanjem snega, ker magistrat nima mesta, kamor bi mogel odpravljati sneg. Glede novoletnih daril policijskim stražnikom in božičnic mestnim delavcem opozori župan, da pride čas o vsem tem govoriti pri proračunski debati. Sedaj pa o tem ni mogoče sklepati, sicer je ves proračun iluzoričen. Občinski svetnik gosp. Marinko interpelira zaradi odprave snega s poti na,Južni kolodvor in izpred vojašnice 27. pešpolka ter na Martinovi cesti in v Komenskega ulici. V Komenskega ulici je tudi neka ograja polomljena. Občinski svetnik Šerjak vpraša glede pralnic ob Ljubljanici, nakar mu odgovori župan, da se bodo napravila pač perišča, pralnice ob Ljubljanici pa so nedopustne. Vprašal bo, če so načrti že izdelani. Končno interpelira še občinski svetovalec gosp. Jeglič zaradi neke mlake na Hrvaškem trgu. Nato se vrši tajna seja. Mestni občinski svet je ugodil prošnji magistratnega uslužbenca Gregorja Eržena za stalno vpoko-jitev, ter mu priznal 1500 K letne pokojnine. Za šolskega slugo na c. kr. višji realki je bil primo loko predlagan dosedanji začasni sluga Ivan Si-* m o n č i č. Vdovi nekega magistratnega uradnika se je prejemanje miloščine podaljšalo za nadaljna tri leta. Za ureditev Nadvojvoda Friderike ceste se je priznala dvema uradnikoma stavbna doklada a 100 K. Nekemu uslužbencu mestne zastavljalnice so se naknadno zvišali prejemki od 1000 K na 1600 K. Dovolil se je prenos skuh. koncesije Viktoriji Korinšek in gost. koncesije Jos. Biline ter odobril zakupnik Iv. Kmet. 267 štev. SLOVENSKI NAR05. Stran 3. Štajersko. Na naslov slovenske zavednosti! Pisali ste o priliki smrti pivovar-narja Gotza v Mariboru, kako velike legate je določil za nemška društva Siidmarko in Schulverein ter ste pravilno pripomnili, da je to povečini denar, ki ga znosimo skupaj nezavedni Slovenci, ki mirno gledamo, kako se širijo nemška pivovarniška podjetja po Slovenskem. Našteli ste tudi nekaj celjskih narodnih gostiln, ki še vedno nimaio moči, da bi se otresle madeža, ki je najžalostnejša slika naše narodne gnjilobe. Kaj naj rečemo k raznim narodnim nabiralnikom, ki so postali nekak zavarovalni patent pred javno kritiko, ki trpi to grdo nedoslednost. Na mizi nabiralnik, po stenah nemške reklame, pivo iz nemške pivovarne, vino od nemškega vinotržca, meso se kupuje pri nemškem mesarju, le gostilna je narodna in gostje, ki v njo zahajajo. Slovenska trgovina, slovenska obrt se ne pednira. saj smo še tam, ko je človek tudi brez tega naroden in če hočete celo zelo naroden. Mogoče je to Še samo na Slovenskem I Tako je po mestih, celo v Celju pravite, da je še dosti gnjilega, in po narodnih trgih in vaseh, mar mislite, da je boljše? Ostali smo Še na pol pota. v besedah in na jeziku smo narodni, smo glasni, naša dejanja pa nam pišejo obsodbo. Vsak dan hujše občutimo silen nemški gospodarski pritisk, žrtvujemo ogromne vsote v svojo obrambo proti po-nemčevanlu, brez vseh očitkov in mirne vesti pa podajemo nasprotniku v roke najnevarnejše orožje, da ga vihti proti nam. Prodajamo sami sebe ter se pri tem navdušujemo za naš narod in svojo domovino. Prijatelji, ta pot ne vodi v življenje, za te grehe ni odkupnine, ni odpuščanja v zdravem narodu. Od Južne železnice. (Službene spremembe pri uradni-k i h.) Nanovo je nastavljen v Sev-Benko Leopold; prestavljeni so: prov. asistent Robert Dawid s Pra-^erskega v Meidling; prov. asistent f Greger iz Semeringa na Prasko; pristav Robert Jorgen iz Ceha v Beljak; aspirant Karel Rebolj iz Branzolla v Celje: pristav Rudella Karel iz Gorice v Št. Jur; pristav Alojzii Ussai iz Ptuja v Gorico; asi-nt Bogomir Groger iz Toblacha v Ptuj; aspirant Janez Marsel iz Per-negga v Št. Jur; pristav Maister! Robert iz Hrastnika v Celje. Y pokoj ie stonil s 1. novembrom nadrevi-dent Franc Mraz v Ptuju. Iz Ložnfce pri Žalcu nam porodi: Tukaišnje bralno društvo pri-i v nedeljo, dne 24. novembra t. 1. : i Janiču v 2alcu gledališko pred-:avo. Začetek ob 7. zvečer. Svira nska godba. Čisti dobiček je na-njen za nabavo novega gledališkega odra v Žalcu. 2 Gornjega grada. (Kmetij- podružnica za Zadre č k o dolino) priredi v nedeljo : 24. novembra dve gospodarski predavanji, in sicer ob 8. dopoldne v stilni gospe Marije Mikuš v Gor-iiiem gradu in ob pol 12. dopoldne v Novi Štifti. Govori braslovški živi-^dravnik gosp. A. P e r š u h o potnih boleznih živine in o najva-jših določbah kužnega zakona -. Pobirala se bo na obeh zborovanjih rudi letnina. Iz Celja. (Zveza naro dnih rs i te v) priredi dne 23. novembra zvečer javni predavanji v Sevnici (gostilna Kovač) in v Brežicah arodni dom-}, dne 24. novembra pa na Bizeliskem in v Št. Petru pod Sv. gorami. Predavata gg. S t i b -*er in Lešnik ar o narodnostnih in gospodarskih razmerah na Balkanu. Iz Celja. (Napredno in gospodarsko politično društvo za Škof j o vas in oko-1 i c o) priredi dne 1. decembra popoldne pri Venguštu na Liubečni javen shod, na katerem se bo govorilo o celjskem gimnazijskem vprašanju in o volni na Balkanu. Iz Št. Jara ob Juž. železnici nam poročajo: V nedeljo, dne 24 novembra ob 3. popoldne se vrši pri Brezniku ustanovni zbor naprednega političnega in gospodarskega društva za . Jur in okolico. Na dnevnem redu tudi celjsko gimnazijsko vprašanje in vojna na Balkanu. Hujskanje nemškega časopisja proti zmagovitim jugoslovanskim državicam postajajo od dne do dne ogabnejse.Tr se i »brekujf sedaj Crnogorce, sedaj Srbe, sedaj Bolgare, poroča o njih namišljenih porazih, izmišljuje pogovore z njihovimi državniki, piše o razporih med Srbi in Bolgari in Grki, priobčuje poročila -vojnih poročevalcev«, ki sede v Gradcu in na Dunaju in tako dalje. Za to hujskanje niso seveda merodajni nobeni državni interesi, temveč slepo sovraštvo proti zmagujočim Jugoslovanom. Posebno se odlikujejo graški listi pri tem nečednem delu, »Tages-post« ni nič bojjša ko »Tagblatt« in i »Voiksblatt«. In žalostno je za nas, da mi to umazano nemško časopisje v velikih množinah kupujemo in naročamo, ter na ta način oviramo lastno slovensko časopisje pri njegovem razvoju. Osobito velja »Tages-post« pri naših »zavednih« narodnjakih več ko slov. listi, dasi se ta list odlikuje po neumnosti svojih uvod-nihov in strašni duševni praznoti sploh. Česar boljši Nemci ne marajo, to naši »boljši« ljudje z veseljem pobirajo. Ako bi naročniki »Tgp.- po slovenskih deželah pripadli »Slovenskemu Narodu«, bi se ta lahko še bolj razširil in si lahko še bolj spopolnil svoje poročevanje. Pa kdaj bo še konec naše duševne odvisnosti od nemških časnikarskih šmokov! Ni čuda, da je potem tudi naše politično življenje tako, če živimo v tej duševni odvisnosti, mesto da bi si ustvarjali lastno sodbo in sledili lastnemu časopisju! Letošnji vinski pridelek na Sp. Štajerskem cenijo po nekem dopisu, ki smo ga prejeli iz Gradca, sledeče: Slovenske gorice in levi breg Drave pri Mariboru 65.000 hI, radgonski okoliš 20.000 hI, ljutomerske in ormoške gorice 70.000 hI, Haloze in ptujska okolica 80.000 hI, okraja Šmarje in Rogatec 18.000 hI, slovenjhistriški in konjiški okraj 30.000 hI, celjski in šoštanjski okraj 18.000 hI, brežiški, sevniški in kozjanski okraj 65.000 hI. Skupno torej 366.000 hI. — Ta cenitev bode po našem mnenju preopti-mistična; po nam znanih mnenjih vinogradnikov je faktični letošnji pridelek za tretjino maniši in bo torej računati kvečjemu z 250.000 hI. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico naznanja, da se vrše poučna zborovanja v Ptuju, dne 24. novembra in 8. decembra v dvorani gospe Zupančič. Začetek vsakokrat ob 9. uri predpoldne. 24. novembra poučuje g. Holz o kmetijskem knjigovodstvu s posebnim ozirom na osebno dohodninski davek. 8. decembra poučuje g. Pirstinger o sadjarstvu. Pobirala se bode pri tej priliki udninaza 1913 in sprejemali se bodo novi člani. Drobne novice. Društvo Kmetovalec« v G o t o v 1 j a h ima svoj občni zbor v nedeljo, dre 24. novembra 1912 v gostilni Neže Steiner ob 3. popoldne. Na sporedu so med drugim pedučni govori gg. potovalnega učitelja Goričana, nad-učitelja Petrička in Vinka Steinera. — Iz Gradca. Nemški radikalci m"ajo tu v soboto, dne 23. in v nedeljo, dne 24. novembra svoj deželni strankarski glavni zbor. — Z L j u b-nega v S a v. d o 1. nam poročajo: Za zapuščino umrlega trgovca Karla Druškoviča je razglašen konkurz. Začasni oskrbnik konkurzne mase je gosp. notar Drukar v Gornjem gradu. — Z Vranskega poročajo: V nekem gozdu blizu Št.Jurja ob Tano-ru so našli mrtvega raznašalca peciva Konrada Kališka. Kak umor in rop se menda ni izvršil, ker so našli pri njem vse pecivo in denar. Zapustil je nesrečnež več nepreskrbljenih otrok. — Iz Ljutomera. S tira je skočil te dni jutranji osebni vlak iz Ljutomera v Radgono. Nesreča se ni zgodila pri tem nobena. — Iz Št. Jurja ob Juž. železnici poročajo: Posestnik Krivec je dne 15. novembra odpustil hlapca Šlosaria. Prihodnjo noč mu je odpu eni hlapec zažgal. Živino so sicer resili, a zgoreli so vsi spravljeni p Ijski pridelki. Slosar se je dne 16. ivembra sam javil celjskemu okro/ emu sodišču. — Iz Maribora. Deželni poslanec Neger je padel precej visoko z lestve in dobil v prsih težke notranje poškodbe. Koroško. Ko»-oškis socijalisti — in vojna. V nedeljo se je vršila v Celovcu deželna konferenca koroških socijali-stov, katerih vrste izpopolnjujejo tudi v precejšnjem številu koroški zatirani — in morda zavedni Slovenci — ker se nočejo pridružiti nemško-nacijonalni raznarodovalni in oholi stranki, še manj pa koroški klerikalni stranki, ki je najslabša na Koroškem, in ki liki našim klerikalcem stremi samo za tem, da verno ljudstvo vstraja v svoji nevednosti in brez omike in olike — o napredku ni niti govora — tava kot v temi za s-ojimi rimsko klerikalnimi voditelji, ki so akreditirani pri krščanskih socijalcih na Dunaju in pri oderuškem Petrovem sedežu v Rimu. Ta deželna konferenca je bila torej dobro obiskana. Na tej konferenci so vsprejeli zborovalci resolucijo, ki pravi med drugim sledeče: Deželna konferenca je proti hujskanju za vojno in delavstvo cele dežele stremi za tem, da se ohrani mir in bo to svoje stremljenje podpiralo z vsemi svojimi silami. Konferenca svari vlado in avstrijske diplomate, da ne naprtijo avstrijskemu prebivalstvu strašne šibe vojne. Vse kar W Avstrija morda pridobila na Balkanu ni vredno življenja niti enega avtrijske-ga vojaka (in bodisi katerekoli na- rodnosti.) Niti Sandžak, niti Albanija in niti kako drugo domišljevanje kot velesila ne sme v Avstriji provz-ročiti silne bede med delavstvom in manj premožnim meščanstvom, ki bi jo povzročila evropska vojna. Odločilni krogi naj se ozirajo na številne množice ubogih, vdov in sirot, ranjencev, pohabljencev in mrtvih, ki bi ostali na njihovi vesti, če bi povzročili kruto vojno. V obče so se izrekli zborovalci iz omenjenih interesov, posebno pa v varstvo obubožanega delavstva, manj premožnega meščanstva in tudi uradništva proti vojni, ki bi pomenila za našo, do sedaj še kolikor toliko prGcvitajo-čo monarhijo strašno katastrofo in to tudi v slučaju zmage. S kakšnega stališča govore ti ljudje, je jasno označeno, gotovo pa je, da ostanejo kljub temu zvesti državljani, in da bi bili v slučaju, da je po njihovih nazorih to potrebno, gotovo tudi pripravljeni vse žrtvovati domovini. Ponarejene krone so dobili v Volšperku. Krone so jako dobro ponarejene in se ločijo od pravih samo po teži in pomankljivem obrobnem napisu. Ponarejene krone so napravljene iz takozvane kovine Britania in imajo letnico 1894. Požigi. V Šentvidu in v bližnji okolici mesta je pogorelo v zadnjem času že več posestev, ki so bila po mnenju lastnikov in občinstva po-žgana. V soboto je zopet izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Loenika. Ko so domačini zapazili ogenj je gorelo posestvo že na vseh krajih. Gasilcem se je posrečilo, da so o^renj omejili. Da je bil požar podtaknjen kaže tudi dejstvo, da so bila vrata v poslopje od zunaj zaklenjena in zabarikadirana, ter da so morali stanovalci med ognjem vrata s skrajnim naporom razbiti, da so se mogli rešiti. Primorsko. Albanski vodja Ismail Kemal v Trstu. Z Dunaja se je pripeljal včeraj v Trst albanski vodja Ismail Ke-mai, ki se odpelie z Llovdovim par-nikom v Drač. Časnikarjem v Trstu je mož izjavil sledeče: »Moj cilj je Drač, odnosno Albanija. Upam, da dosežem Drač, še predno ga zasedejo Srbi. Takoj, ko dospem v Albanijo, kjer je že vse pripravljeno in me že težko pričakujejo, proglasim takoj neodvisnost Albanije. Mi hočemo postaviti Evropo pred gotovo dovršeno dejstvo. Ustanovili bomo tudi takoj provizorično vlado. Zagotavljam Vas, da so vsa plemena albanska edina v tem, da hočejo neodvisnost. Mi Albanci smo bili prvi, ki smo začeli odkrit boj proti zavoženemu gospodarstvu Mladoturkov. Temu so sledili drugi dogodki, in sedaj je najugodnejši trenutek za proklamacijo neodvisnosti Albanije. S Carigradom so pretrgane vse zveze. Turško gospodstvo v Evropi je prenehalo biti. Albanci so pripravljeni na vse (to radi verjamemo). Tudi v Skadru tvorijo tisti element, ki toliko časa zadržuie padec mesta v roke premoči Crnogorski, Albanci. Ismail Kemal je nato povedal, da je bil na Dunaju in v Budimpešti in da ie povsem zadovoljen z uspehi, ki jih ie tam dosegel. Izjavil je, da so bili j-ovsod za neodvisnost Albanije in da se Albanci tudi ne strašijo srbskega vpada. — Tako albanski vodja Ismail Kcmal. resnico pa bo pokazala prihodnjost. Tržaška porota. Zadnje letošnje zasedanje tržaške porote se otvori dne 2. decembra. Na vrsto pridejo delavec Josip Stara, zaradi težke telesne poškodbe, Karel \V i 11 zaradi uboja, Herman M a r k u s zaradi umora, Anton M a r a s p i n zaradi vloma in tri tiskovne pravde. Tedetim za grške zmage. Včeraj se je vršil v grški cerkvi sv. Nikolaja v Trstu slovesen Tedeum za grške zmage. Zahvalne maše sta se udeležila grški konzul Varatasi in grški generalni konzul D. Kvmpritis in skoro vsa grška kolonija v Trstu. Nov obrežni parnik. Upravni svet konerske parobrodne družbe je naročil v ladjedelnici Schuvt v Rot-terdamu nov obrežni parnik. Parnik bo 86 m dolg, 61U m širok in bo naj-moderneje opremljen. Pri navadni hitrosti bo prevozil 13 milj na uro. Parnik mora biti izgotovljen v 7 mesecih. Hotel Riviera je kupil, kakor poročajo iz Pulja, na javni dražbi zemljiško - kreditni zavod v Poreču za 800.000 K. Izklicna cena je bila 795.192 K. Turška sanitetna kolona obstoječa iz 2 zdravnikov in 16 strežajev, ki je bila namenjena v neko pomorsko turško mesto, katero pa so med tem zasedle že balkanske čete, se je pripeljala včeraj z Llovdovim parni-kom »Linz« v Trst, od koder odpotuje v Carigrad. Kam je bila ta kolona namenjena, ni znano. Zaprtje Dardanel in tržaški Lloyd. V mesecu aprilu je pripeljal tržaški Lloyd zaradi zaprtja Dardanel več blaga, ki je bilo namenjeno iz Trsta v Carigrad, zopet v Trst in ga peljal pozneje v Carigrad. Lloyd je zahteval od tvrdk dvojno voznino, katero so tvrdke za enkrat vplačale, toda izročile so celo zadevo pomorskemu razsodišču. Razsodišče je določilo, da v tem slučaju tvrdke niso primorane plačati dvojne voznine in mora Lloyd že vplačano drugo voznino tvrdkam povrniti. Ljubosumnost. V Trstu stanuje že poldrugo leto 271etni tapetnik R. Vedova skupno s svojo ljubico 30-letno Marijo Buterlonovo. Pri sebi imata 10 mesecev starega otroka. Ko se je snoči vrnil Vedova z dela, je našel otroka samega, mati pa je prišla čez nekaj časa iz bližnje gostilne, kjer se ie baje nedolžno zabavala s svojimi prijatelji. Nastal je prepir, ki se je končal s tem, da je Vedova pograbil nož in zadal Butorlonovi 10 sunkov. Pustil jo je ležati v krvi in šel v kavarno »AH Europa«. Tam ga je vprašal stražnik, kje je dobil precej težko rano, ki jo je imel na roki in katero mu je zadala v obupnem boju njegova nezvesta ljubica. Mož je takoj dejanje priznal in šel rade-volje s stražnikom. Na njegovem stanovanju so dobili poleg postelje, na kateri je spal otrok, v mlaki krvi lahkomiselno mater nezavestno. Odpeljali so jo v brezupnem stanju v bolnišnico. Prijet dezerter. V Trstu so aretirali Antona Vradra, ki je pobegnil dne 31. oktobra iz Linca. kjer je služil pri 14. trenski diviziji. Stanoval je v Trstu pri svoji ljubici Ani Stra-serjevi. Tudi njo so aretirali, ker je begunca skrivala in ker mu je omogočila beg s tem, da mu je poslala v Line denar. Zastrupljeno mašno vino. V zadevi poskušenega atentata na škofa krškega dr. Mahniča, smo poročali že na drugem mestu, da so aretirali kot osumljenca nekega učitelja. Sum je padel na učitelja samo zaraditega. ker je imel ta učitelj pred kratkim s škofom neko neprijetno afero in je vsled tega škofa osebno sovražil. Učitelj svojo krivdo odločno zanika. Zastrupljeno vino so poslali na kemični institut graške univerze, ki je vino preiskal in ga vrnil s tozadevnim izvedeniškim poročilom okrožnemu sodišču v Rovinju, ki vodi preiskavo. Zopet veleizdajniski proces. Sodnijska oblast na Reki ie dvignila obtožbo proti 12 mladim Srbom zaradi veleizdaje in razžaljenja cesarja, katero so zakrivili baje v nekem javnem lokalu pri Sv. Luciji. Proces se bo vršil pred zagrebškim sodnim dvorom. Zaeno je bil aretiran tudi en Hrvat. Italijanski »Rdeči križ« za Srbe. Včeraj se je peljala skozi Reko italijanska sanitetna ekspedicija italijanskega »Rdečega križa« v Belgrad. Ekspedicija obstoja iz 9 častnikov in 32 vojakov in prostovoljcev. S sabo ima ekspedicija 4 železniške tovorne vozove sanitetnega materijala. Italijansko ekspedicije je pozdravila na kolodvoru več stoglava množica Italijanov in Slovanov. Dnevne vesti- 4- Uboga Avstrija! Zgodilo se je nekaj posebnega. Nekdanji krake-ler in veieizdajalec \Volf se je spo-koril in je postal avstrijski patrijot. Kako je ta človek nekdaj v državnem zboru žalil in sramotil cesarja in državo, s kakim sovraštvom je oznanjal boj zoper dinastijo in monarhijo, s kakim posmehom je zahteval, da mora naše cesarstvo postati provinca Nemčije, kakor je Bavarska ali Saksonska. Ni še kdo ve kako dolgo tega. Tej dobi Wolfove-ga razsajanja je sledila dolga doba molčanja — Wolfu je bilo pred sodiščem dokazano, da je podkupljiv in osebno nepošten Človek. Zaradi tega se je nekaj časa držal v zatišju. Zdaj je pa prerojen stopil zopet na dan in sicer kot avstrijski patrijot. \Volf je postal steber Avstrije in uči slovanske narode avstrijskega pa-trijotizma! 11 mondo casca! je zakli-cal kardinal Antonelli. ko se mu je poročalo o bitki pri Kraljevem gradcu; svet se podira, lahko rečemo zdaj mi. ko vidimo VVolfa kot av-striskega patrijota. Uboga Avstrija — kaj bo Še iz tebe, če si že prišla na VVolfa! -f Sami iredentovci. Tako je in nič drugače. Slovani so sploh sumljivi ljudje, Jugoslovafi pa so sami iredentovci, ki hočejo Avstrijo razbiti in njene jugoslovanske pokrajine spraviti pod Srbijo. To je jedro vsega, kar pišejo zdaj nemški listi. Jugoslovani so sami veleizdajalci. Res, prava sreča, da je zdaj Wolf vzel avstrijski patrijotizem v zakup in da je »Grazer Tagblatt« prišel do spoznanja, da mora čuvati Avstrijo! + Samo da beležimo! V listu »Mitteilungen des Deutschen und Osterreichischen Alpenvereins« številko 20. čitamo poročilo o letošnji skupščini tega društva v Gradcu. Na strani 252. se omenja, da je skupščina brzojavno pozdravila našega in nemškega cesarja. Na to čitamo dobesedno v poročilu to-le: »Nj. Veličanstvo cesar avstrijski je milostno odredil, da je nam kabinetna pisarna dala ta-le odgovor: »Predsedstvu glavne skupščine nemškega in avstrijskega planinskega društva v Gradcu. Dunaj - Šenbrun. Njegovo cesarsko in kraljevsko apostolsko veličanstvo se zahvaljuje za pozdrav udeležencem glavne skupščine N. in avotr. planinskega društva. Kabinetna pisarna njegovega veličanstva.« — Njegovo veličanstvo nemški cesar je osebno odgovoril na pozdrav z brzojavko, poslano na moj naslov (namreč na naslov predsednika): »Državni minister Sydow, Gradec. Prosim vas, da izrečete za prijazen pozdrav mojo* najtoplejšo zahvalo glavni skupščini N. in avstr. plan. društva. Tudi v bodoče bom z živahnim zanimanjem spremljal društveno stremljenje, pospeševati veselje k planinskemu športu v veličastnem in čudovitem alpskem svetu v okrepitem telesa in duha. Viljem I.« (Živahni klici »heil«), Skup-ščinarji v Gradcu so torej odgovor avstrijskega cesarja vzeli molče na znanje, docim so odgovor nemškega cesarja pozdravili z viharnimi »hei!« klici. Treba si je to zapomniti in zabeležiti za slučaj, če bo nemška gospoda po svoji stari navadi drugim očitala ne patrijotičnost in nelojalnost ter skušala sebe naslikati kot edini državo vzdržujoč element! -f Nevarnost za nemštvo. Znani »Deutsches Volksblatt« priobčuje uvodnik, v katerem piše med drugim: »Slovenci zahtevajo »ureditev razmer med Nemci in Slovenci na Spodnjem Štajerskem in Koroškem«. Čisto natanko vemo, kaj pomenja beseda »ureditev« v slovanski jezikovni uporabi. Da bi se oziralo na zgodovinske in pridobljene pravice, o tem pri Slovanih, če se te pravice tičejo Nemcev, ne more biti govora. Slovani se nečejo nikjer zadovoljiti z vlogo enakopravnih, marveč so zadovoljni samo, ako se jim prepusti neomejeno gospodstvo. Če so že začeli Slovenci »ureditev« narodnostnih razmer na Štajerskem in Koroškem proglašati za svoj oficijalni program, potem pomenja to toliko kakor — življensko vprašanje za nemško prebivalstvo alpskih dežela.« — Torej poštena ureditev jezikovnih razmer na Koroškem in Štajerskem — je »življensko vprašanje« za Nemce! Prokleto slab mora biti nemški Mihelj, če se že ureditev jezikovnih razmer na Štajerskem in Koroškem tako boji, da pravi, da je ta stvar zanj — »življensko vprašanje«. 60 milijonov Nemcev je in ti se boje, kakor priča »Deutsches Volksblatt«, poldrugega milijona Slovencev! In vendar je železni Bismarck nekoč rekel, da se Nemci razen boga ne boje nikogar na svetu! O ta nemška širokoustnost! — Umrl je v 76. letu svoje starosti 19. t. m. Anton Košak, bivši čevljarski mojster v Ljubljani. N. v m. p.! ■ — Poročil se je danes adjunkt južne železnice Marko K r o m a r z gdč. Marijo Peršin, gostilničarko in hišno posestnico v Ljubljani. Čestitamo. S plesišča. Vseh svetnikov in vernih duš dan sta bila kakor povso-di tudi na Uršnih selih žalostna dneva. Bolj vesel pa je bil 3. november, ko so delali delavci »plavega« in pili, peli ter plesali v gostilni Veronike Kapš v Uršnih selih. Najbolj veseli so bili France in Jože Uljančič, doma iz Jablanice pri Postojni, Janez Klobučar iz Uršnih sel in Martin Flis. Jože Uljančič, ki je akordant pri že-leznični zgradbi, in Flis sta se že ves dan zaradi plačila mezde pomalem zbadala. Nazadnje pa je Jože Uljančič med plesom sunil Martina Flisa. Nastal je prepir in pretep. Uljančič in Flis sta se zgrabila, ter je Flis večkrat sunil Uljančiča z odprtim nožem, kamor je ravno zadel. Ko so ju drugi razdvojili, je Flis pobegnil in ga ni več na spregled. Z motiko po glavi je dobil Anton Krajina s Kota pri Semiču. Dne 20. oktobra t. L popoldne v mraku sta se nekaj sprla uslužbenca pri belokranjski železnici Janko Celar, doma iz Šenčurja pri Kranju in Anton Krajina s Kota. Da bi dokazal Celar, da ima on prav, je tako udaril Krajino z motiko po glavi, da se je ranjenec onesvestil. Kdo bo imel končno prav, se še ne ve. Tatvina v župnišču. Župnik Jakob Porenta v Stopičah ima doma cel oddelek kandijske posojilnice in seveda tudi z denarjem dosti opravila. Tako je v petek, dne 8. novembra t. 1. po kosilu napisal v svoji sobi poštno nakaznico za 192 K in pustil nakaznico z omenjeno vsoto vred na mizi ter odšel malo na dvorišče na oddih. Ko se je vrnil čez pol ure, ni bilo ne nakaznice, ne denarja. Poizvedovanje je dognalo, da ie bil prišel med tem časom župnika po stari navadi obiskat osemletni ciganček Miha Hudorovič, sin Ane Hudorovič in Stran 4. SLOVENSKI NAHOD, 267 štev. Jankota Brajdiča. Soproga tamošnjega nadučitelja g. Petriča je bila namreč videla cigančka v napominjancm času v župnišču. Prav skrbna mati je natakarica Justina Komora. Ima že več otrok, pa jih pušča kakor kukavica svoja iajca v tujih gnezdih. Dne 1. septembra t. 1. je prišla Komora v Novo mesto k sodnemu oficijantu Mohorčiču in je rekla, da je za tri tedne na dopustu. Prosila ga je, naj jo vzame na stanovanje za tri tedne in mu je obljubila, plačati za ta Čas 15 K. Mo-horčič jo je vzel in je njegova soproga šele čez par tednov zapazila, da bi bilo bolje, če bi bila vzela Komora stanovanje pri kaki — babici. Trije tedni so pretekli. Komori pa se ni mudilo nikamor stran. Dne 28. septembra t. L ponoči pa so slišali pod Mohorčičevim oknom tri rojenice govoriti. Niso slišali, kaj ste rekli prvi dve rojenici, tretja pa je rekla: »Otrok ne bo poznal ne očeta, re matere. Mati ga bo s kovčegom vred pustila pri dobrih ljudeh.- Res se je par dni pozneje Komora napravila, kakor bi šla na izprehod — in je ni bilo veC* nazaj. Pri predobrosrčnem Mohorčiču je pa pustila svoj, skoraj prazen kovčeg, čez 30 K dolga in novorojeno, na ime Marije krščeno deklico. Oblasti se zanimajo za to špe-cijalistinjo v obdarovanju tujih ljudi s svoiimi otroki. Čez sedem let pride vse prav, časih pa še preje. Janko Glazer je rojen v Cadranih pri Konjicah in star 50 let. Dela ni iznašel in ko so mu ga drugi pokazali, je bežal pred njim. Lumparij se pa ne boji. — Dne o<\ in 31. avgusta 1907 je kosil pri šent-jernejskih župnikovih travnikih, spal pa je nri župnikovem delovodji Jan-kotu Šuštaršiču iz Smalčje vasi. Dne 1. septembra 1907, ko so bili ljudje pri maši, je prišel v ŠuŠtaršičevo I šo, kjer ie ležala sama 121etna deklica Jožefa Zaletel, nad katero se ie pregrešil. Potem je odšel proti St Jerneju, kjer ga je dobil Janko Su-štaršič, ki še ni nič vedel o Olazer-jevem Činu. Povabil ga je s seboj na dom, da mu izplača delavne dni. Ne rad ni šel Glazer ž njim. nazadnje pa je Ie šel. Žuštaršičeva žena ga je sprejela s psovkami in povedala možu, kaj se je zgodilo. iu le izplačal zaslužek in ga zapodil od hiše. Glazer je odšel rad, prav rad. Iskali so ga potem ^r^žniki, ali o Glazerju ni bilo ne duha, ne sluha. Koncem oktobra letos pa^le beračil okoli Velike Nedelje na štajerskem neki možak, ki se je časih tudi na< -no vedei. in če kje ni dobil, kar je prosil, tudi izrekel kako krvavo grožnjo. Orožnik1* so ga dne 11 novembra t. 1. zasačili in mu preiskali srce in obisti. Tu ni bilo nič, pač pa je imel na vesti zgoraj opisan zločin, zato so ga pridržali. Ta zločin mu je prišel še nred sedmimi leti prsr. Z mski šport na Gorenjskem. Ravnateljstvo c. kr. drž. železnice v Trstu, ki nadvse hvalevredno pospešuje akcijo zimskega športa v Bohinju in Bledu, je tudi za letošnjo sezono odredilo, da ostanejo vse odredbe c1~če znižanih voznih listkov iz Ljubljane in Kranja na Eled: Bohirr in Kranjsko-goro v popolni vel a kakor tudi glede posebnih športnih vlakov ob nedeljah in pra iz Trsta in Go- rice in slednjič glede vremenskih poro:!!. Kakor presna Ifta, tako bode v letošnji sezoni oddajala Deželna Zveza za tu;ski promet na Kranjskem v Ljubljani (Tourist-Office, Miklošičeva c. 6? znižane športne vozne listke na športna in planinska društva, ter imajo pravico do teh listkov Ljubljanski športni klub, Slovenski football-klub Ilirija, Slovensko planinsko društvo in njena podružnica v Kranju, Ljubljanski bicikel-klub, ter nemško planinsko društvo. Vsak član teh društev pa se bode moral legitimirati s posebno izkaznico, katera mora imeti tudi sliko Člana in podpis društva. Tudi te izkaznice bode oddajala Deželna Zveza društvom in klubom. Za mesto Kranj bode skrbela podružnica Slovenskega planinskega društva, da dobe njeni člani, športniki, vozne listke in izkaznice od Deželne Zveze. Znižani zimsko-športni vozni listki imajo petdnevno veljavnost a se mora nastopiti vožnja le v sobotah, ob nedeljah in praznikih. Vozne cene so sledeče: Ljubljana—Bohinjska Bistrica tja in nazaj II. razred K 7*70, Ljubljana— Bohinjska Bistrica tia in nazaj III. razred K 3*90, Ljubljana— Bled tja in nazaj II. razred K 620, Ljubbana—Bled tja in nazaj III. razred K' 3"90, Ljubljana—Kranjskagora tja in nazaj II. razred K 6'90, Ljubljana— Kranjskagora tja in nazaj III. razred K 4*40, Kranj—Bohinjska Bistrica tja in nazaj II. razred K 5*40, Kranj — Bohinjska Bistrica tja in nazaj III. razred K 3*40. Postajenačelništvo v Bohinjski Bistrici in Bledu bode telegra-fično naznanjevalo vsako sredo ali četrtek, vsako soboto zjutraj pri vremenski premeni tudi v soboto popoldne vremensko poročilo tukajšni postaji južne in državne železnice in bode to vremensko poročilo tudi razobešeno pri blagajnah tukajšnih kolodvorov. Deželna Zveza za tujski promet bode fckrbeia, da se objavijo vremenska po- ročila tudi v tukajšnih listih. V Bohinju so za smučarje markirali novo interesantno turo Bohinjska Bistrica— Senožeta—Srednja vas—Uskovnica— Konjščica 143S m. in je to že četrta markirana tura za smučarje. Deželna Zveza za tujski promet je izdala za to sezono posebne ski-karte, katere ima vse 4 ture zaznamovane, in bode za smučarje v svrho orijentacije dobro došla. Tudi sankališče Belvedere bode ob nedeljah in praznikih prirejeno, tako da bode letošnja zimsko-športna sezona kakor kaže tudi vreme gotovo živahna in za zimske športnike in izletnike ugodna. Elektroradiograf »Ideal«. Kras-na drama »Pohlep po zlatu < je kakor je bilo že vnaprej pričakovati, gledalcem kar najbolje ugajala. Igra nad 60 igralcev, med katerimi posebno ugaja gdč. Napierkovska, sloveča plesalka s svojim indijskim plesom. Drama je krasno kolorirana. Velezanimiv je Pathe - Žurnal in najnovejši posnetki z balkanskega bojišča. Velik smeh vzbuja veseloigra »Luka kralj boksarjev« in komična učinkovitost »Maks hoče večji postati«. Jako priporočljiv spored. Dva tata koles aretovana. Predvčerajšnjem je naznanil pri policiji 2>letni pomočmk Karel Vidic, da se zadržuje v neki žganjariji na Dunajski cesti neki Hrovat. s katerim sta se skupaj pripeljala v Ljubljano ter da ga te med potjo izpraševal, kje bi v mestu najlažje izvrševal tatvine. Dozdevnega Hrovata je policija tudi takoj aretirala ter dognala, da je njegovo ime Štefan Bizjak, rodom iz Velike Doline okraj Krško. Vidici, ki je policiji že znan zaradi raznih tatvin koles se je pa tudi pridržalo v zaporu, ker je sumljiv neke tatvine v Rudniku, poleg tega pa je bil le tudi naznanjen zarndi goljufije. Bizjak je zelo nevaren tat koles in je pred enim letom ukradel na Sv. P? 250 K vredno kolo ter je prodni za 4^ K. Poleg te• Parbe, 20. novembra. Po tuka}S- I n informacijah je verjetno, da bo arčija sprejela vse bolgarske pogo-Storila bo to zlasti zato, ker je Ugarska v tem slučaju pripravlje-a resignirati na svojo zahtevo, da ^sede bolgarsko vojaštvo Carigrad. )t bo Turčija ugodila vsem bolgar-^im zahtevam bo s tem ustreženo jdi željam velesil in Carigrad osta-\ turški. Ce bi Turčija zavlačeva-\ pogajanja, bo Balkanska zveza strajala na tem. da zapusti Turčija odi Carigrad. Kaj se zgodi s Cari-radom je potem Balkanski zvezi (Opotamn vse eno. Pripravljena je elo dovoliti, da se Carigrad inter-lacijonalizira. Carigrad, 20. novembra. C. kr. :orespondenčni biro poroča, da go-ore osebe, ki prihajajo z bojišč, da 5 hotela bolgarska pehota prodreti kozi glavne turške utrdbe, da pa se : morala decimirana umakniti. Izgu-e na obeh straneh so zelo velike. Pariz, 20. novembra. Listi poro-ajo. da se boji pri Cataldži razvija->' popolnoma neodločeno. Včeraj litra] je hotel močan oddelek bol-arske pehote napasti levo turško rrilo. Bolgari pa Turkov niso mogli 'cči nazaj. Nazim paša poroča, da Bolgari izgubili pri tem prodira-D 400 mož. med njimi 20 častnikov, zgodnjih jutranjih urah se je raz-živahen artilerijski boj. Bolgari, i so naskočili turške pozicije so bili ivrnjeni. Po turških poročilih se ojujejo na bolgarski strani tudi Sr-Na neki čepici so našli napis: "- -eŠpolk Vranja.« Turki so zopet rasedli vas Papaburgas. Vsak dan aio nove turške čete iz Male nje. V ponedeljek je prispela ena -:fa. Francoski listi pravijo, da Turki bojujejo z obupno hrabrostjo. Berolin. 20. novembra. Nemški -oročajo, da priznava bolgarsko orno ministrstvo, da se je desno -sko krilo nekoliko umaknilo : taktičnih ozirov. V zadnjih dveh :h so Bolgari uspešno zavrnili tur-apade in zavzeli več važnih 7icij v centrumu in na levem krilu. T - ofenzivno gibanje so odbili |^ -rzadejaii Turkom velikanske izvfoz. Streljanje turških vojnih lazilo brezuspešno. Zdravstveno e v bolgarski armadi je zadovo- TJVO. Prochaska. Brno, 20. novembra. Mati av-ega konzula v Prizrenu, Pro-e je dobila od svoiega sina do-~». datirano z dne 8. t. m. Dunaj. 20. novembra. Afera kon-a Prochaske se je začela jasniti. ela je namreč na Dunaj vest. da Prochaska na poti iz Prizrena v . Ta ves: se potrjuje. Iz Bel-a poročajo, da prispe Prochas-:a k :anes v Skoplje, od koder se el neposredno javiti zunanje-^rrstvu na Dunaju. Belgrad, 20. novembra, »štam-: -'roča iz Prizrena. Konstatirati . da se je konzul Prochazka ;e !e 13. dan po zavzetju Pri-rena poveljniku srbskih čet Janko-Med tem. ko so to storili vsi poslaniki takoj. Od srbske -e smatra to za briskiranje. azka je dobil od svojega ura-rust in je nato zaprosil srbske-B inika za posebno eskorto, od katere zaščito bi zapustil Pri-ren. Eskorta se mu je dovolila, ter -premila do Ferizovica. Od tu e z vojaškem vlakom v \ Srbska vojaška oblast se je napram Prochaski popolnoma orektno, kljub temu, da ima v ro-* dokumentarni materijal, ki dokazuje, da je Prochaska ščuval Ar-avte proti Srbom. Berolin, 20. novembra. »Vossi-Ztg.* poroča, da bo jutri zopet orientirala, da sta včeraj protesti-*udi angleški in francoski posta-v Belgradu zaradi strogega po-a srbskih vojaških oblasti roti konzulom v okupiranem ozem-Danes bo baje protestiral tudi &»0*lji nemu „Cetinjskemu Vjestniku" vzet poštni debit za Avstrijo. Bosna. Budimpešta, 20. novembra. V* današnji plenarni seji avstrijske delegacije je bosanski odsek podal svoje poročilo. Delegat dr. Korošec je hvalil ministra Bilinskega in njegovo delovanje ter predlagal, da naj se proračun skupnega finančnega ministrstva odobri. Delegat Choc je zastopal mnenje, da naj se afera konzula Prochaske izroči mirovnemu razsodišču v Haagu. Glede bosanske uprave je izjavil, da so Slovani pričakovali od Bilinskega več, kakor je ta storil. Bilinski je znan vsled svojega strokovnjaštva in kot praktičen politik. Slovani so pričakovali, da bo Bosno upravljal kot Slovan. Pokazalo pa se je ravno nasprotno. Deželni šef Potiorek ne razume srbskega, njegov namestnik zna samo par besed srbsko, vsi višji uradniki so Madžari in Nemci. Bilinski tudi ni storil ničesar, da bi izpopolnil bosansko ustavo. Bosna je izročena popolnoma Ogrski in nima niti ene dobre zvezt z avstrijskimi deželami. Zahteva pojasnila, na kak način je bilo izdanih onih 500 miljo-nov, ki so bili votirani za odkup kmetov. Rdeči križ. Belgrad, 20. novembra. Snoči je dospela sem sanitetna kolona italijanskega Rdečega križa, obstoječa iz 9 zdravnikov in 30 strežajev. S saboj so imeli 3 vagone raznih obvezil. V bolnišnicah se širijo kužne bolezni, vsled Česar je sanitarna oblast odre-rila, da se morajo staviti vsem ranjencem koze. Avstro-Ogrska državna železnica je podarila srbskemu Rdečemu križu 1000 dinarjev. Snoči je dospelo v Belgrad 330 ranjencev. Več lahkoranjenih, ki so okrevali, so poslali nazaj k vojski. Vesel dogodek v cesarski hiši. Dunaj, 20. novembra. Nadvojvo-dinja Žita, soproga nadvojvode Karla Franca Josipa, je povila snoči v gradu Reichenhall zdravega princa. Dunaj, 20. novembra. Cesar prevzame botrstvo pri mlademu princu. Dunaj, 20. novembra. Mladi princ bo kršen v soboto na ime Karel Franc Josip. Panamski prekop. VVashington, 20. novembra. Komisija za zgradbo panamskega prekopa poroča, da bo prekop dovršen gotovo že 1. junija 1913. Formalna otvoritev prekopa se bo izvršila nekaj mesecev pozneje. Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za Ciril - Metodovo družbo: Užitninski revident Josip Novak, kateri je ob 401etnici od 14. oktobralS72 do 1912 svojo dacarsko službo do sedaj še aktivno izvrševal, se tem potom javno zahvaljuje Bogu, vsim dobrim, pa tudi nekaterim hudobnim ljudem, ki so mu k tem pripomogli (poslednji zoper svojo voljo), ter podeli družbi sv. Cirila in Metoda petdeset kron z namenom, da bi sveta blagovestnika, političnim norcem in bedakom potrebne pameti od Boga izprosila. Za Rdeči križ balkanskih držav: gosp. Potokar iz Dragatuša 17 K 87 v (imena darovalcev izkazana v »Slov. Domu«), Tonika Peclin in Ferdinand Blatnik iz Doba 1 K 40 v, Jos. Šker-janc v XX. okraju na Dunaju, 1 K 10 v, dr. Tomo Zarnik, okrožni zdravnik v Zagorju ob Savi, 50 K, Josip Virant iz Vel. Lašč 251 kron (nabiralna pola je na vpogled pri odboru Rdečega križa), rodbina Zolnir-Blažon v Beljaku 10 K, župan Ivan Zark v Lescah 43 K (nabiralna pola je na vpogled pri odboru Rdečega križa), Ignac Merher v Prigorici pri Dol. vasi 59 K, nabral med tamošnji-mi občini, Janko Bukovec iz Velke Loke pri Trebnjem 12 K 93 v, priigrali velikološki tamburaši, J. Praš-nikar, davčni sluga v Višnji gori, 20 kron, nabral ob priliki poroke Antona Zupančiča in Mar. Normalv od rodoljubnih svatov za vsako nemško spačenko v slovenski govorici, Stanislav Strgulc v Cerknici 6 K, nabral v domači gostilni v Begunjah, Ana Klinar, trafikantinja na Jesenicah, 10 K, Paulič iz Gornjega grada 4 K 50 v, nabrale učenke 4. razreda pri ročnem delu v Gornjem gradu, Anton Gačnik v Novem mestu 10 K, Andrej Uršič iz Ilirske Bistrice 20 K, plačal g. Gabro Smiljanič kot stavo v veseli družbi, Angela Hrenova, učit. kandidatima v Mariboru, 17 K 50 v^ zbrala to svoto v restavraciji Narodnega doma po igri »Vražja misel«, gosp. Mat. Pečanka s soprogo 5 K in na mesečnem družabnem večeru viške Ciril-Metodove podružnice dne 17. novembra pri Pirnatu nabrano na predlog gosp. Derganca, 11 K. — Skupaj 550 K 30 vin. Živeli nabiralci in darovalci! \ Današnji list obsega 8 strani Izdajatelj In odgovorni urednik:' Valentin Kopitar. Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 267 Stev. Gospodarstvo. — Poročilo o semnju za kože fn kožuhovino, kateri se je vršil kakor navadno dne 18. t. m. v prostorih okrog 3400 kosov ovčjih kož z „ 50 „ govejih „ suhih „ 650 „ telečjih „ „ w 300 „ kozlovih „ „ ,. 400 „ ovnovih „ „ „ 400 „ srn. „ „ nekaj partij govejih kož osoljenih ena množina telečjih „ „ in razun teh še zajčje, jazbec in lisičj okrog 30.000 K. Prihodnji glavni semenj, pri katerem pride posebno divjačina v poštev, se bode vršil dne 27. januarja 1913. — — Praška trgovinska in obrtni--ška zbornica in gospodarska plat balkanskega vprašanja. Praška trgovinska in obrtna zbornica se je obrnila na trgovinskega ministra dr. pl. Schuster - Bonnota z daljšo vlogo, v katerem predvsem precizuje gospodarske interese Češke napram srbski zahtevi po lastnih pristaniščih ob Jadranskem morju. Zbornica se zavaruje proti temu, da bi se trgovinsko - politični pomisleki navajali kot glavni povod odporu avstrijske in ogrske vlade proti srbskim pristaniščem v Adriji, ter naglasa, da po njenem naziranju avstrijski interesi vsled srbskih jadranskih pristanišč ne bodo oškodovani, temveč nasprotno, mogli bi biti pospeševani. Pomorska zveza s Srbsko je za Avstrijo, če ne ugodnejša, vendar pa vsaj toliko ugodna kakor zveza po kopnem čez Ogrsko, da, pomorska zveza, spojena z železniško zvezo v notranjost dežele, do katere bo kmalu prišlo, nudi naši industriji celo boljše predpogoje za izvoz, nego dosedanji položaj. Vzroki odpora naše vlade proti srbskim pristaniščem kot dozdevnemu ogroženju naših trgovinskih interesov nimajo stvarne podlage, in to tem manj. ker se zveza Srbske z morjem sploh ne da preprečiti, ker ima Črna gora že zdaj morska pristanišča, ki jih bo mogoče še zelo zboljšati in jih bo Crna gora brezdvomno dala na razpolago sve-Semu sosedu. Zbornica je prosila trg. ministra, naj v tem smislu intervenira pri zunanjem ministrstvu. Zbornica nadalje naglasa, da bo prehod turških provinc na Balkanu v moderno in smotreno upravo združenih balkanskih držav gotovo in v najkrajšem času povzročil gospodarski razcvit teh, dosedaj grozno zanemarjenih dežel. Naša industrija in trgovina pa lahko pričakujeta že z ozi-rom na ugodno ereogr lego pri tem gosnodarskem razvem bogat delež. Trajni gospodarski uspeh se pa more doseči edinole v vzajemnem sporazumu, vsied česar Je s stališča naših trgov insko-polit:čn«h interese v kar najbolj zahtevati, da nismo z balkanskimi narodi v sovraštvu, temveč da sklenemo z njimi resnično prijateljske stike. Avstrijska špecialiteta. Na želodcu bolehajočim '-učem priporočati je porabo pristnega „Moltorega Seldliz-praška". ki je rre-iskušeno domače zdravilo in vpliva na Želodec krepilno ter pospesilno na prebavijame in sicer z rastočim vspehom. Skatljica 2 S. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj DUNAJ, Tuchlauben °. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 2 19 Žitne cene v Budimpešti. Dne 20 novembra 1912. Termin. Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 1201 Rž za april 1913 .... za 50 kg 10*51 Oves za april 1913 . . . za 50 k? 10 92 Koruza za ma 1913 . . za 60 ke 71*3 .Balkan* spedic. in kom. akc. družbe Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33. K prodaji so došle naslednje vrste blaga: i ceno K 2— do K 2-05 od •/• kg a „ 3*20 n t> 3.25 „ „ M M ^ M „ „ 3*50 pro kos >> »» •< ii KOS 1*40 Z 210 do" K 2-15 per % kg i kože. — Denarni promet je znašal Naznanila, kakor tudi vsa tozadevna vprašanja so na tvrdko »Balkan** nasloviti. — S. (eiuha vljudno vabi h nakupu zimskih potrebščin v svojo manufakturno trgovino JPod Tranco Stari trg štev. 1. MjffirtGfto vseh snomU Negovanje ust z Odolom je naravnost dobrota. Gnitje v ustih, ki polagoma razdene zobe, se zanesljivo ustavi in po vsakem izplaknenju z Odolom se po vseh is ustih razširi poživljajoča svetost, n MOJ STARI nazor je in ostane, da proti prhljaju, prezgodnjemu osivenju in izpadanju las kakor sploh za racionalno negovanje las ni boljšega sredstva nego svetovnoznani Bay-rum s konjičkon, znamko lesen konjiček tvrdke Bergmann & Ca., Dečin n. L. V steklenicah po K 2 — in 4—, se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah pariumerijah in biivnicah. 909 Meteorologih noretiio, Viiiaa nad mor j era 306 j Srcdajj tračni tla* 736 mm Čas ! Sjanle gb o 0P"°* mete. I- Vetrovi Nebo 19 2.pop. 7365 3-6 I si. vzh. oblačno. „ 9. zv. j 738-5 —0 2 si. szah. megla 20. 7. zj. ! 7388 —32 I si. jvzh. j Srednja včerajšnja temperatura 15°, norm. 2'8° Padavina v 24 urah 00 mm Wolf Pleteršnikov še čisto nov, 1475 se dobi za polovično ceno. Več se izve v upravnlštvo »Si Kar.«. JIUiUIIypilii«ylCi na Dunajski cesti v Lfubliani pred delavskimi hišami in na Glinoah takoj ob mestni meji na TrŽaSM C£3ii9 vse z najlepšo lego so po izberi za — primerne cene = na prodaj. Več se po* zve pri lastniku J05. Tribuč, na alineah 37, __2416 **Um\ ■>*Hl'P*I$ Buq3S0(i Posebna špecialiteta likerja. Proti praha j em, luskinam in izpadanja las deluje najboljše priznana Tannc-ebiBii MM esi lase katera okreečuj© lasllče, odstranjuje iuake in preprečuj© Izpadanje ias. i fiteklenlea z MTtdom f krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic. rril( medicinah. v\nt špec?tali-tat, naifineiSih parfumov, kirurgičkih obvez, svežih mineralnih vod Itd. Dež. lekorna smoso Leusteka i Ljubljani Resl.sta cesta si I. poleg novozgrajenega Fran fožefovega iubli. mostu. 17 V tel lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških *j3aga-n fuine železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniška blagajne v Mubljani. zfHooni oa/otp. (2ao4iiitt% Oatnattt pztpotcca Sca Skoj-^ane/l mmtmi tUo6u&i večno pz%-ptavtfcnt, SaAo Male* venet 3 itaAovt in ta&ne cveitiee .*. doma i»fc4ovlfen*. /. j SprafaiMi takoj mladega Mioiika I veščega manufakturne ter meš. stroke. Štefan Stekar, Ajdovščina. iilin na novo pričeto, kjer ni do sedaj še nobene, da v najem ali proda 4172 lOael Cestnik, Loke št. 29, pošla Trbovlje L iiniiia s posebnim vbsdsm 4182 sc ceno osda v Kožni ulici 25. = VeČ se izve istotam --------==== Pomožnega 4187 uradnika sprejme za štiri mesece s plačo po dogovoru Južfioštajerska hranilnica v Celin, ki sprejemi]e ponudbe do 24. novembra. FpSmsipij zopet ordinira. Mladenič doslužil vojake, s sedemletno šolsko izobr2bo, perfektenv slovenščini in nem-ščmi, išče pisarniške, pazniške, skladiščne žlube ali temu primerno. Gre tndi na deželo. A. Pogačnik, Ljubljana, Poljane 60. 5146 skoraj nov, eleganten, 4117 I se ceno proda.I Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. I M mesarski pili se sprejme takoj. 4137 Kari Škof. mesar. Sizeliskn. iM5? 'L *^3 v I. nadstropju, obstoječe iz 3 velikih, lepih sob s kuhinjo in zaprtim hodnikom, razgled na Ribjo ulico, se odda tttei ali s 1. svečanem. Vpraša se 4147 w Stritarjevi nlici 7, II. nadstr, J. Zamljer* čevljarski mojster v Lfablfani, Gradišde 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot men iprposlan čevelj. 245 P. n. občinstvu se priporoča 3616 velika zaloga pen lastnega Izdelke, iz finega suhega lesa, najmodernejši izdelek za hotele ia vile, posebno M priporoma novoporočencem v nabavo popolne hišne oprave. Za vse izdelke jamči Mate] Gogaia? mizar na Biedu. Proračuni na zahtevo brezplačno. Proračuni na zahtevo brezplačno. ;; žran S{rh :: — poročena ===== Mpkronog J^ihenbetg P It W C» K*, 1% A M •■ iS JbH <*» M* €& D mM JE, r&* ^S E ia izvrševanjs umetnega vezenja in trgovina inih i J. Regsše & UJeršek Ljubljana — Kongresni trg št. 5 — Ljubljana. 9 Zaradi velike zaloge se pričeta dela prodajajo po tvorniških cenah, j Izvrševanje društvenih zastav in trakov ter vseh S cerkvenih paramentov« Belo vezenje in predtiskarija. | Občeznane nizke cene. Ugodni nakup božičnih daril. Zunanja naročila se točno izvršujejo, j Jy[ar/(0 J^romar adjunki jujne $eleynice parija Jfromar roj. Peršin gostilničarja in hišna posestnica ------------------; poročena. ■ Ljubljana, 20. novembra 1912 267 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 7« i. Gotzl. LlnMlana"tn~ t2jss*££*"T*™" L * i * &* Jo ca m. ** BaroMl« po meri največja Ubira ta- in inozemskega blaga. [jeStHI trg Sta 18, — Stari trg Sta 8« Brez konkurence. Najnižje cene. Solidne postrežbe. i sina m odda takol v POaalnl na Notrasjekem 4178 onadstfopna hiša :ć sobami 1 s dobro vpeljano stilno in mesarijo ter sploh z vso opravo. ot pove upravništvo »SI. Naroda«. | Baczeuski-liker w LVOV •----------______________- Dobiva se po vseh boljših trgovinah. — Cenovni k zastonj in poštnine prosto. — Zastopnik: Fran Schantel, Ljubljana, Frančiškanska :: ulica štev. 12 :: Vela plina s posestvom s primeroma največjim prometom na Gorenjskem, na Brezjah (pri Mariji Pomagaj), 4173 se vsled družinskih razmer proda. Pojasnila pri lastniku Ušaj, Brezje št. 70. c. fr. f*n- fancipist učiteljica r-*^***^ poročena« ^a/*w-*-* Črnomelj Ljubljana, t9. nov. t9t2. J^odine 38017. ^^ 4184 Razglas. Radi oddale izvrHa Hiti. del set mestnih in » magistralni oskrbi stiietie poslopjih h daljo zaradi oddaje iienlo peči], osnjišč in dimnih cei/ij nestr. pehotni in topničarski vojaščnici za leta 1913, 1914 in 1915, se bode Ha pri podpisanem mestnem magistatu v prostorih mestnega stavbnega urada . decembra 1912. ob 10. dop. javna pismena razprava. Pogoji in vsi drugi dražbinski pripomočki so razgrnjeni v navadnih Kinih urah pri navedenem uradu vsakemu interesentu na vpogled. Ponudbe, v katerih je staviti pavšalne zneske za izvrševanje dimni-( del v mestnih poslopjih, vštevši mestno pehotno in topničarsko voja-\ico /oceno od ponudbe za snaženje peči, ognjišč in dimnih cevi v navedenih j vojaščnicah, v številkah in bosedah izročiti je do določenega časa e'-:ovane, opremljene z vadijem 200 K in zapečatene dražbeni komisiji. Glede kolekovanja se vse ponudnike opozarja, da je isto izvršiti v slo navodil za oodajo državnih dobav in del izdanih izvrševalnih predpisih Ibi celokupnega ministrstva z dne 3. aprila 1909 d. z. št. 61. Dotična navodila se dobivajo pri mest. magistratu po 4 v za 1 komad. Izrecno se določa, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem odgo- -azpisnim določbam in pogojem ter na ponudbe, katere bi bile pogojno prepozno ali naknadno izročene, ne bode oziralo. Mestna občina si pridržuje oddati razpisana dela po Ustnem preudarku, ::emu nego najnižjemu ponudniku. lestni magistrat v Ljubljani, dne 18 novembra 1912. Žripan: dr. Ivan Tavčar 1. r. *- ■ m ■ i i m — - ■ — - — —-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 ~ i 9311/V. u. 4181 Razglas \ lira se vojioiakii Mim\ pozivajo v zglft. Na podstavi zakona z dne 10. februarja 1907, drž zak. St. 30. se mo-o vsi vojaško taksni obvezanci do prestanka svoje vojaškotaksne obveznosti lito leto meseca januarja zglasiti pri tisti občini, Iri imajo v njej dne 1. janu- 'ga leta svoje bivališče. Oprostilo od osebnega dohodninskega davka ali od službene nadome-ae takse, ki ga zaradi svojega 1200K nepresegajočega dohodka ■ drugih razlogov pričakovati ali ki je v prejšnjem letu nastopilo ne opro-°d dolžnosti zglasitve. Zglasitev se sme izvršiti pismeno ali pa ustmeno. Pismena zglasitev se zgodi tako, da se pošljeta na občino dva, po vseh tikah s čitljivo pisavo popolnoma in resnično popolnjena zglaševalna formu-P» Zglasevalni formularji se dobivajo pri mestnem magistratu in sicer v S::em vojaškem uradu v »Mestnem domu«, I. nadstropje brezplačno. PoŠiljat--? asitev v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, so poštnine *te. Zglasevalni formularji so urejeni tako, da se zganejo in adresirajo ter ■z pismenega ovoja oddajo na pošto. Ustne zglasitve vpiše občina v oba zglaŠevalna formularja. Zglasitve, ki se izvrše s posredovanjem tretje osebe, ne odvežejo tiste-ki se je dolžan zglasiti, od odgovornosti za izpolnitev njemu naložene zadosti. Tistim, ki so dolžni se zglasiti, pa predpisane zglasitve ne izvrše pravno ali pa jo izvrže v bistvenih točkah nepopolno, se sme naložiti denarna [-3 do 50 K. VojaŠkotaksni obvezanci, ki v svojih zglasitvah vedoma zakrive Wčitve ali neresnične napovedi, zapadejo «— v kolikor dejanje ne utemelji ta, ki ga je po občnem kazenskemu zakonu kaznovati kot kažnjivo dejanje .senaruim kaznim do 5000 K in ob posebno obtežkujočih okolščinah do /j K. Kadar denarnih kazni ni mogoče iztirjati, se izpremene v zaporne Vrhutega je političnem oblastvu dano na prosto voljo, da takrat, ka- s? zglasitev ne izvrši pravočasno ali kadar se izvrši nepopolno na podstavi r podatkov ali podatkov, ki se uradoma doceno, takoj določi vojaško takso. agistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dae 11. novembra 1912 Župan: dr. Ivan Tavčar le r- Izvoz Jii wlV 5 kg sveže surove masti naravnost iz klavnice razpošiljam po povzetju za 11 K, pa tudi razstopljeno svinjsko mast. Poštnino plačam sam. — V. Bam&k, izvoz svinjske masti, Praga-Karli o. Češko. KLOBUKI moderao nakiteni, 3375 oblike, kakor vse poHiiie za initte prodaja najceneje I Horvat, Piana. Stari trg 21 Popravila točna in cena Spretna moč, izučen 4122 stavbni mizar z dovršeno strokovno šolo, teh ni čno izobražen risar, zaračunanja zmožen, kalkulant z daljšo prakso na vodilnem inesfa, zmožen nemščine in enega slovanskih jeikov, 88 Išče. Služba je trajna in ob dobri porabi sukcesivno povišanje. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, generalij, zahtevo plače ter prepisi izpričeval na Buttazzoni St Venturini Iridasrslja drva, dioniiko društvo, Sarajevo Iriraljski kosovni premog 100 kg K 2 80—K 3*36. irteljiki Urni premog 100 kg K 2 64—K 3*16. Irteii oreooi wm 100 kg K 2 48-K 3—. [li sdndd rti no znamka P. B., izvrstno gorivo, 100 komadov K 1-60-K 180. 3882 Irto in mehka bokova ona v polenih in nacepljena dobavlja točno L. Schiflar, Lfubliaoa, Dovozna cesta, tfr Jaza. železa. Zajamčeno pristne slivovke s: tropinovec s: hrušovec brinjevec vinsko žganje se dobi v množinah od 25 l naprej pri ▼eleifamjarnl sadi« 1199 M. Kom i Ko. UiMiiBi pHei Mnuii .Din'. Karla planinca prua ljubljanske uclcprežorrm za Kat>c. j Dobivajo se v pralarni na vogalu Dunajske ceste — Sodne /k ulice in v meji trgovini s specerjskim blagom Dunajska c 8. ^^t&R Ni bralni krožek« Časopisi ostanejo Vaša last. Dobavljam dunajske dnevnike in najbolj čitane tukajšne in inozemske ilustrovane časopise v subabonnement franko na dom po polovičnih cenah n. pr. Neue Freie Presse K 7-40 Ostem lllnstrierter Ztg. K 2-50 Ncues Wr. Tagblatt » 610 Muškete ■ 2-— Neues Wr. Journal „ 5*40 Interessantes Blatt » 1*75 Jugend » 2'80 Woclie • 2-30 Simpiicissimus » 2-50 Meggendorfer » 2*20 lllustration „ 8*— London News » 7*20 Časopisni Dird HEBMANH GOLDSCĐBIEEDT. Dunaj I. WoIlzeiie 11. 4*79 Izvirna i znamka« ^-^rf^a^^ Šmarnica, vrtnica, §pan- ^o^"^ ski bezeg 4 K, vijol. 5 K ovost: Zadosti en atomi stra-Iliusion. Čudovit, močen modni parfum 5 K. o vseh lekarnah, drog., parfumerijah in brivnicah. luri Dralle, Pod m okli n. L. Razpis. Pri mestni elektrarni v Postojni se razpisujeta nastopni službi: OBratni vodja, eleltromehonik izučen ključavničar, ki se razume voditi Dieselove motorje, ter izvrševati edek* trične in vodovodne inštalacije. — S to službo so združeni prejemki letnih 1920 kron in prosto stanovanje za oženjene. :: Elekf romonter:: ki naj bo izučen ključavničarstva ali kovaŠtva ter vešč samostojno voditi Dieselove motorje in izvrševati električne in vodovodne inštalacije. — S to službo so združeni prejemki letnih 1200 kron in prosto stanovanje za oženjene. Prosilci, ki niso stari nad 40 let, fizično zdravi, neomadeževanega iiv«< ljenja ter zmožni slovenskega aH druzega slovanskega jezika, naj vlože svoje prošnje, iz kojih se razvidi njihova sposobnost, stan in dosedanje službovanje, do 15. decembra 1912 pri podpisanem oskrbništvu. Mestno oskrbni&tvo v Postojni. dne 15. novembra 1912. T. Dekleva, načelnik. Stran 8. SLOVENSKI NAROD. 267. Stev. Priporočamo našim s gospodinjam s KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske * tovarne v Ljubljani [ P| VI ^ • IJ aH b!againičarke v kakem večjem kraju na V IT ali ItFlIflll^ l/n dežeh *šće v trgovini mešane stroke vešča II II ^*! 'Inlrti^ - obeh deželnih jezikov zmožna gospodična. UI ILI ^^M-^lIhU Ponudbe pod šifro „Zmožna prodajalka* *******—** |li»il»jwuill na Lpravni5tvo »Slovenskega Naroda«. 4157 W Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem svojo starozoano ™ Reiraiio „ori Iver Sp. ia i 22. zopet v svojo Kastno oskrbo prevzel. Postrežba bo točna ista kakor poprej, zatoraj cenjene goste najvljudneje vabim, da me blagovolijo ravno tako kakor poprej počastiti. Z odličnim spoštovanjem > Anton Sti rn. g Modni salon Stuchlv-Jrtaschke ^5 !žx:coTrs:5C^ -crz^xo^. ^3 Priporoča cenjenim damam tu in na deželi svojo krasno :-: zalogo zimskih klobukov za dame in deklice. :-: Popravila tečne. Ceae za&ne nizke. ■■■■■H Žalni klobuki vedno v zatogi. ssszaarsčaH Najbolj pripravne trpežne in gibljive , brzopariinike za k-m!■> vseh sestav, slamoreznice mline m se spalnice za sad e in groza;e, re&ljače, reporeznice. ir.otorie, &EL.UNG kosilnice, obračalnike in grabne za mi >%-*" stroje in r ;ne ^žfžri-n-fm za sadje- in perut- vi'"'~^%§¥^ železne blatrafTie, ^5 nagrobne Izrise, L —t ; - peci, štedilnike, L :..:' Jgjt :----: črpalke :-—: p »i za vino, crnoinico f Sj, in vodo. s.arbne -^*-S potrebščine :n vso ?< **# žeezn r.o se B~-""Jjfcl^BB -^eje in ^ '^^"S. najboijše pri znani ■»* ' *fc *%^ veletrgovini z želez- <45jjg^ffr*J^f nino in poljedel- f:*^*""« ■ :: skimi stroii :: * FR. STUPICA V LJUBLJANI Marije Terezije cesta št. 1. Zahtevajte cenike in ponudbe! Cene nizke! Zahtevajte cenike in ponudbe! ■^■■■■■■■■■.■■■■■■BBKBMaBBaBBaBajBBBaBBaaBBBHHBBaBHBBaBBBBaBaBBBBh-šBBSBBBBBB W JileiDi tik m =r. zastonj in po strane pres: ■= i iT* Vjif| in najbolj ^;4 1 § £ 1# 4 £ :: natančne. : Največja izbira damskih ur v modernih zapestnicah. Ijatljana, Prešernova ulica 1 delničar prsih švicarskih tovarn ar v Bieln, Slashatte ia Ženevi. 330 Lastna tovarna ur v Švici. Lepo neblovana 4105 lina m se takoj odda« Ve£ se izve v kavarn! „Prešeren". Pristen dober bi ■ aPlItlftC-^afl m ff g H S ^Jl *«» • W P* * ■ m 3 % ^ afirV fcraf '-&£■ r< 1 1 ^ \1 3i 4f P?« i# ■ > I liPgtai y yU se dobi pri 95 L SEBEH1K0 ¥ Spol Ml. Bara © It*. S; v* -i na vogala HoĐores&soa trga in tippo ulite (seda; uradniško konsumno društvo) se o««a v i3iesi s 1. Mike 1513. Natančneje se izve 2005 v pisarni stavbenika g. Roberta Smielowskea&, Rimska csstm 2. U3qZl !)J!|3A A Uj IJBUOSBJ q|S(3A0UlBU A anWMaaW«MM>lW»^*a> »——l^a——I ■ ■ I ■■! —II II ■ II i HM ■■■*,■ ^1 *■■—BW1» sW»^| l .....lM—saWWfi1am*''^ Malih 8 ofraK ki izgledajo zdravi in čvrsti, je moja z>na po mojem navodilu vzgojila s Sladnim ćalem. To naznanjam jaz Uta. pl. Trnkoczv. lekarnar v Ljubljani. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker so sledile mojemu zfledu, ki s'oni na štirinajstletni iskasapi. Medtem ko vsa druga otroška hranila stanejo 1 — . K in se že v nekaj dneh poratnio, stane sladni Čaj, zavitek s '< kg samo 60 vinarjev in se z njim dojenec lahko hrani 2} do 30 dni. Kri, moč, zdravje, mirne živce, mirno spanje, "X0 o prihranka na denarju, najboljši zajtrk, dosežejo, dobe tudi odrasli, ki namesto neredilne, razburljive kave, čaja, pijo sladni čaj, znamka »Sladin«. Posebno rriporoClji-vo za bolnike in slabotne. 3721 Dobiva se v lekarnah, drogerijah, tudi pri trgovcih. Sladnega čaja, znamka Sladin, pripravljenega po dr. pl. Trn-koezvju, ni zamenjavati s sladno kavo, Tvor iška zalogi pri lekarnarju pi. Trnkoczvja v Ljubljani, Kranjsko. Po poŠti najmani 5 zavitkov franko 4 krone, poštni zavoj za b kg s 15 zavitki vsebine 10 kron franko z obratno pošto. Na Dunaju v lekarnah. Trnkociv, V., Scndnbrunnerstrasse 109; lil.. Radetzkvplatz 4; VIII., Josefstadterstrassc 25; t Gradcu: Sackstrasse 4. POZOr! Bil iutri naprej se prodaja TfOOVO galanterijsko blago in pletenini n ■ , ■■ _ iz konkupzne mase Ludovika Dolenca v jmn^ j\'•-»,.' Prešernovi ulici pod tvorniškimi cenami. ^ ?- n- Sia soda¥i@ari@in priporoča svoje prvovrstne sadne aromate in izvlečke (brez dodatka kemičnih ali sintetičnih primesi) za izdelovanje izbornih šumečih limonad kakor: nm iapMa. jstoKii biser, kristalna ntronada. malinnfea iti Pri narGCilih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvet". Z odličnim spoštovanjem 'i689 Pi\ + t*t\i ^rArlrn destilaciia rasti- *n sadnih arom ter eks-VIBIK OICLIiU traktov itd., Ljubljana, Slomškova aS. 27, 20% do 30°I o znižane cene radi preogromne zaloge 3979 oblek, raglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najmodernejših damskih kostumov, plašcev, paletotov, bluz in krit. „„Angleško sJzladzšče oblePz" O. JBerrbOLtovtč, JMestni trg št. o. Razglas. lelgii sisiilintn lillitiiiii Hi žeiezn. pestaja Dugoselo pri Zagreba prodajalo bo 25. novembra 1.1. ob 2. pop. svoj • i • i || * °JV1! Naprodaj se postavijo sledeče vrste: Stara vina za steklenici 600 litrov renske graševine 1904 700 litrov renske graševine 1^* 1600 » italijanske » 1904 1600 » traminca 19" Stara vina od leta 193 9400 litrov renske graševine 6900 litrov italijan. graševine 2500 » traminca 1400 > kraljevine 900 » burgundca belega 1700 » namiznega vina Novo vino L1912 5: Žganja 1 === 2') 000 litrov namiznih vin. ===== okoli 2000Z droženke,tropin, in slivom Pogoji: Zaloga se bo prodajala brez posode. Za količino je merodaj: uradna oznaka Zaloge preidejo na onega, kdor največ ponudi in mora fe prevzeti najpozneje 4 tedne od dne dražbe naprej. Odgovornost za zalci prevzame kupec s svojim pečatom. Kupec pride v last kupljenega po pW kupnine in se mora pri licitaciji položiti 50% kavcije, ostanek pa plačati prevzemu v gotovini. I .v TEHNIČNI BIRO IN STAVBNO PODJETJE :: Helijeva cesta st. 26 (poleg plinarne) IZDELUJE: liesljeva cesta št* 36 {poleg plinarne) Beton * zelezobeton Strokovna izvršitev Vodovodi * elek- moderne apnenice. * mostove * strope * vseh vrst načrtov * trične centrale * tur- * * * dvorane * zazidke prevzet je zgradb * bine * mlini + žage * Obisk strokovnih :;::; turbin. ::::: : tehnična mnenja. ::;; opekarne in ;;;; inženirjev na željo.