Jugoslovanska driavna prosvetna politika Učiteljstvu je treba dati stalnost in preurediti predpise o nameščanju in premeščanju. — Depolitizacija učiteljstva. — Nujna potreba preureditve disciplinskega postopka, ker je učiteljstvo sedaj zapostavljeno za drugim uradništvom. — Drugi državni prosvetni problemi. (Drugi govor g. Dragoslava P. Dordeviča, senatorja in bivšega pomočnika prosvetnega ministra, v senatu 24. marca 1934.) V splošni proračunski debati sem omenjal vzgojni problem s teoretičnega stališca in pokazal na prvo delo, ki ga je trcba dovršiti, da se tudi pri nas začne vzgoja izvajati po načrtu in po določenih principih vzgojne vede. Sedaj mi dovolite, da pokažem na podlagi svojih osebnih skušenj na gotova ko^nkretna vprašanja iz resora ministrstva prosvete. Zadržal se bom pri tem le pri onih vprašanjih, ki se mi dozdevajo najvažnejša. REFORMA UCNIF MFTOD IN UČNEGA DUHA. 2e od nekdaj se čuti pcrtreba po neki reformi našega šolstva. Namenoma pravim, neki reformi, ker kakšna naj bo ta reforma. še ni pri nas povsem jasno in precizno ugotovIjeno. Vzrok temu je zopet, ker se ni nikdar motrilo stvari z nekega povsem določenega kriterija vzgojne vede. Da definiram kratko: Reforma vsakcga, torej tudi našega šolstva, se lahko nanaša na več podrobnosti, ki so s šolstvom v zvezi. Toda jedro vsega, brez česar nobena reforma nič ne pomenja, je — reforma učne metode in reforma učnega duha. Učna metoda — je pri pouku vse. Ako je učna metoda dobra, to je, ako je učni postopek, način podajanja nekega predmeta dober. tedaj je uspeh pouka dobcr. Ako je učna metoda slaba, tedaj jc slab tudi uspeh in zaman vse ostalo. V nadaljnje razlaganje tsga vprašanja se ne spuščam, ker je to povsem strokovno vprašanje in ta visoki dom ni nikak pedagoški seminar, da bi se tu spuščali v podrobno razpravljanje pedagoških problemov. PEDAGOŠKE VADNICE NA FILOZOFSKIH FAKULTETAH. Reči hočem, da je to akutno vprašanje, ki se bo v praksi rešilo. le na ta način, ako se bodo bodoči profesorji srednjih šol pripravljali že na univerzi za svoj učiteljski poklic. Toda ne samo tooretično, temveč tudi praktično v pedagoških vadnicah, ki jih bo treba osnovati pri vsaki filozofski fakulteti i-avno tako kot so osnovane vadnice pri učiteljskih šolah za učiteljstvo narodnih šol. Ako je ves svet spoznal, da mora imeti vsaka medicinska fakulteta tudi fakultetno kliniko, kjer se bodoči zdravniki pod vodstvom svojih profesorjev vadijo v praktični uporabi medicinske vede, ali razumljivejše povcdano, kjer se še kot dijaki učijo kako bodo zdravili obolele človeške organizme, ravno tako moTa •obstojati, naj jo tako imenujem. pedagoška klinika pri vsaki filozofski fakulteti, k.jer naj se bodoči zdravniki človeške duše pod vodstvom svojih profesorjev učijo praktično uporabljati pedagoško vedo. Čudno je, da se je pri nas žc davno uvidela potreba, da ne sme nobeden bodoči vaški učitelj iti iz učiteljske šole, preden se ni tudi praktično izvežbal za svoj bodoči učiteljski poklic, radi tega že od nekdaj obstojajo pedagoške vadnice pri vseh učiteljiščih, a se ni uvidelo potrebe za bodoče profesorje srednjih šol, da bi se že na univerzi tudi praktič- no pripravili za svoj učiteljski poklic. Kajti naučiti se najvišjih principov m najvišje matematike še ne pomenja biti dober profcsor -matematike, ki naj, daleč od vsake višje matematike, nauči ¦one male glavice v prvem razredu gimnazije seštevanja in odštevanja navadnih števil! METODA IN DUH POUKA. Tu naj postavim dvoje vprašanj: Zakaj ni osnovna šola mučilnica (mislim le na normalne otroke), a zakaj je srednja šola breme in mučenje? Radi tega — povem /naj samo glavni vzrok — ker so se učitelji osnovnih šol teoretično in praktično pripravljali za svoj učiteljski poklic, a profesorji srednjih šol se niso pripravljali niti teoretično (pedagoško) niti praktično. Naj nihče ne misli, da je to Tadi tega, ker so predmeti v osnovni šoli lažji nego v gimnaziji. V dokaz naj navedem primer iz gimnazije. Predmeti v prvem razredu gimnazije so vsekakor lažji ine^o predmeti v osmem razredu, pa je kljub temu t::žjc delati z onimi zmešanimi otroki v prvem razredu gimn., nego z onimi dozorelimi mladeniči v osmem razredu gimnazije. Isti primer je s prvim razredom osnovne šole, ki je za vsakega učitelja najtežji razred. Radi tega se. ako je to mogoče, prepušča vedno starejšim in izkušenim učiteljem ta razred. Pravilo ie: čim manjši otroci, tem večji pedagoški proiblem, čim nižji razred, tem večje pedagoške in učne sposobnosti sd potrebne učitelju. Kar zadeva učnega duha, se v tej smeri dela v splošnem doforo, dasiravno ne >na vseh šolah, posebno ne na vseh privatnih. Ta duh mora biti visoko moralen, versko toleranten in jugoslovansko nacionalen. ZAKON O UREDITVI MINISTRSTVA PROSVETE. Za načrtno delo in izpopolnjevanje našega šolstva je potrebno čimprej izvršiti organizacijo prosvetne centrale same, to je ministrstva prosvete. Za tako obširno personalno ministrstvo, ki ima pri tem toliko posla s posebno mobilnim elementom kakor so učitelji, je zelo važno vprašanje razbremenitve ministra samega glede ogromnih personalnih zadev, ki ga absolutno vsega okupirajo. Ne gre tu za razbremenitev vseh vprašanj, marveč samo takih, ki jih povzročajo malenkosti in brezpomembnosti. Nadalje, gospodje senatorji, je potrebno za tako mitnistrstvo, ki mora predvsem voditi prosvetno politiko, ali bolje rečeno vzgojnoizobraževalno politiko. ki se mora ukvarjati s pedagoško instruktivnim nadzorstvom nad celokupnim našim šolstvom, ki mora dajati iniciativo in stalne: direktive v duhu moderne vzgojne vede, je zelo poitrebno osnovati nov oddelek, ki se bo bavil izključno le s poukom — od otroških vrtcev do univerž. Kako je neprikladna in nesodobna notranja ureditev prosvetnega ministrstva, tega pedagoškega ministrstva, se vidi iz dejstva, da sploh ne obstoja pedagoški, to ic oddelek za pouk, kot poseben oddelek 'tega ministrstva. Ne spuščam se v razglabljanje dru^ih vprašanj, ki so s tem v zvezi. Pripominjam le, da obstoja pri prosvefcnem ministrstvu že od nekdaj načrt zakona o urcditvi tega ministrstva. UČITELJSKA STALNOST. Rekel sem, da je razbremenitev ministrstva prosvete od vseh onih mnogoštevilnih brezpomembnosti v zvezi s personalnimi vprašanji, velik proiblem. Da se omogoči rvjega rešitev in da se odzove vsem glasno in stalno ponavljajočim se željam celokupnega učiteljskcga stanu in nazadnje, da dobi prosvetni minister dovolj časa za globljo stvarno prosvetno politiko, je potrebno predvsem zagotoviti učiteljstvu stalnost. Ta večna premeščanja 25.000 učiteljev v državi bodo sicer vedno zasužnjevala ministra. Po nemalih osebnih izkušnjah naj povcm nekaj. kar sicer zveni kot paradoks, a ni paradoks: Oni prosverni minister, ki si bo z zakonom vezal roke v vprašanju učiteljskih premeščanj, »bo imel najbolj proste roke glede premeščanj. Ako se z zakonom točno in precizno fiksirajo pogoji, kdaj in zakaj se stne učitelj premestiti, tedaj bo premeščanja v res. nici vršil minister, ki bo izvrševal le potrebe službe in zakona, a ne kot se to sedaj godi, da povzroča premeščanja učiteljstva že vsakdo in ves svet. (To seveda šc ne pomenja, da bi bilo potrebno izključiti vsako intcresiranje senatorjev in narodmih poslancev za ta vprašanja.) Taka učiteljska stalnost ne pomenja še njihovo nepremestnost iz kakega kraja. Te^a niti učitelji sami ne žele. Ta stalnost pomenja le z zakonom točno in podrobno fiksiranje pogojev, kdaj se učitelj sme premestiti in to: po svoji prošnji, po službeni potrebi, radi svoje krivds kazensko in mazadnje po potrcbi kake višje nacionalne in državne politike. Ti pogoji smejo fc>iti za učitelje zelo strogi, a bo kljub temu z njimi dosežen smoter. Pravilna rešitev tega zelo važnega vprašanja bi silno dvignila moralo učiteljstva in bi imela zelo velik vpliv za napredek in uspeh narodnih šol. Nočem iznašati pedagoških, moralnih in političnih razlogov, ki govore za povoljno rešitev tega vprašanja. Ako obstoja bojazen, da bi učitelji s staL nostjo isto zlorabljali v političnc namene, moram poudariti, da obstoja že v sedanjem zakonu o narodnih šolah možnost. da se to prepreči. § 81. tega zakona se glasi: »Učitelj je dolžan dajati zgled državljanskc, verske, politične in kulturne strpnosti. Zato se mora izogibati vseh akcij privatnega in javnega, posebno onih docela političnega značaja, ki ga Iahko privedejo do nestrpnosti. Zaradi tega učitelji ne smejo biti člani organizacij, ki so v kateremkoli pogledu škodljive smotTu narodnih šol. (§ 1. zak. o nar. šolah.) § 1. omenjenega zakona pravi: »Narodne šole so državne ustanove. ki imajo nalogo: da s poukom in vzgojo v duhu državnega in narodnega edinstva in verske strpnosti pripravljajo učence za moralne, vdane in aktivne člane državnega, narodnega in družabinega občestva« itd. Poglejte, gospodje senatorji sredstvo in način, da se prepreči kvarna politična akcija učiteljstva, četudi se jim da službena stalnost. DEPOLITIZACIJA UČITELJSTVA. Učiteljski stalnosti mora slediti tudi njihova depolitizacija. Prepričan sem, da se morajo učitelji, ki vodijo v svojem poklicu najvišjo politiko moralnega m nacionalnega izobraževanja naše mladine in našega naroda, v svojem lastnem interesu in v interesu svojega vzvišenega poklica izogibati dnevne strankarske politike. Ta dnevna, strankarska politika je iz nacionalnih, državnih in moralnih interesov koristna samo v primeru, ako je na višini, na kateri so učitelji že sedaj pri izvrševanju svojega vzvišenega poklica. Drugačno sodelovanje učiteljstva v dnevni politiki prcdstavlja le povod pogostih učiteljskih premeščamj. A od citiranega § 81., do depolitizacije učiteljstva, je samo en korak DISCIPLINSKI ODBOR V PROSVETNEM MINISTRSTVU. Učiteljski stalnosti mora neizbežno slediti tudi ustanovitev stalnega disciplinskega odbora za presojo učiteljskih pregreškov v prosvetnem ministrstvu. Disciplinski odbor, kakršen je danes, ne ustreza svojemu namenu. To lahko izjavim kot njeaa triletni predsednik. Na zadnjem svojem kongresu je učiteljstvo poudarilo zahtevo, naj bi se disciplinski pogreški učiteljstva piretresali pod vodstvom prosvetnega sveta. To bi pomenjalo ustvariti nekaj še slabšega nego je sedaj. Učiteljstvo ne ve, kakšna zmešnjava bi nastala, ako bi te posle poleg mnogih svojih drugih vršil glavni prosvetni svet. (op. uredn.: Samo predsednik discipl. odbora naj bi bil preds. Glav. Prosv. Sveta, tako se je glasil predlog — kakor je nekoč že foilo.) Sklenjeno je: osnovati v prosvetnem ministrstvu disciplinski odbor, katerega člani ne bi imeli nikake druge dolžnosti nego to, da raziskujejo učiteljske disciplinske pogreške in da dajejo ministru potrebne predloge za njihove razsodbe. To je potrebno radi tega. ker je delo diseiplinskega odbora tako veliko, da se ga more izvršiti samo tedaj, ako so člani diseiplinskega odbora oproščeni vsega drugega dela. (Sedaj vršijo ta posel čiani, ki so prcobremenjeni s svojim ožjim delom zaradi tega opravijo disciplinsko delo le mimogrede, da ne rečem še kaj drugega.) Pripominjam, da je neobhodno potrebfto predpisati poseben postopek za preiskavo in presojanje učiteljskih disciplinskih prestopkov. (Opomba uredn.: Sedanji disciplinski postopek učiteljstva narodnih šol je nemoderen. Učiteljstvo narodnih šol je zapostavljeno za ostalim uradništvom in celo za kateheti narodnih šol, ki imajo moderen disciplinski postopek po uradniškem zakonu. Za učiteljstvo so potrebna tudi posebna prvostopna disciplinska sodišča pri banovinah za manjše zadeve, ker že ve*5 let leži nad 600 disciplinskih zadev pri ministrstvu. Poseben, podroben predpis za disciplinski postopek je nujen.) ŠOLSKO NADZORSTVO. Šolsko nadzorstvo je neorganizirano, neorientirano, nestrokovno. Ono je brez avtoritete in brez stvarnega vpliva. To poudarja tudi učiteljstvo samo na svojih kon*resih. Vzrokov je več, a najglavnejši je, ker se v tem pogledu greši v centrali sami. Šolsko nadzorstvo. tako kakršno je, je treba odpraviti in ga postaviti na povsem druge temelje. Omenjeni projekt zakona o ureditvi prosvetnega minisfrrstva predvideva tudi rešitev tega vprašanja. Pripominjam, da je pedagoško instruktivno nadzorstvo potrebnejše profesorjem srednjih šol nego učiteljstvu osnovnih šol. Med tem pa ga sedaj v srednjih šolah skoro ni. Podčrtavam eno. Obstojati bi smel le enoten šolski sistem: od otroškega vrtca do univerze. Eden in enotan šolski organizem zato, da bi se doseglo edinstvo v izvedbi ene in edinstvene duhovne osebnosti gojenčeve. Poudarjajoč ta, v znanosti sprejet princip, predvidevam, da mora biti tudi nadzorstvo eno in enotno organizirano od otroškega vrtca do končane srednje šole. To pomenja: isti funkcionarji naj vršijo pedagoško instruktivno nadzorstvo nad vsemi osnovnimi, meščanskimi. srednjimi in srednjimi strokovnimi šolami. To radi te^a, da bi se zagcttovila in kontrolirala enotnost dela v vseh šolah. kcr se šole naslanjajo druga na drugo. Ni vseeno za srednjo šolo, kaj in kako se dela v osnovni šoli, kajti učenci osnovnih šol postanejo dijaki srednjih šol. Ni vseeno za učiteljske šole, kaj se dela v gimnazijah, ker bodo dijaki nižje gimnazije postali dijaki ueiteljske šole itd. Učni načrt in vzgojni postopek ene šole se postavlja za pogoj učnefja načrta drugih šol. Vzgojni postopek ravno tako. Ni vseeno, ali se bo vzgoja v ožjem smislu vršila na eni šoli drugače nego na drugi, ali pa celo na nasproten način. Te neenakosti in nasprotstva, ki v naših šolah obstojajo, imajo najslabši vpliv na gojence. Zato je potrebno poenotiti šolsko nadzorstvo v istih osebah, da bi se na ta način omogočilo ustvariti enotnost v vseh učnih in vzgojnih postopkih v ra.zn.ih šolah, ki so deli enega in istega šolskega organizma (ustroja). Jasnejše povcdano: isti šolski nadzornik, ki mora imeti vse šolske in osebne kvalifikacije za osnovne, meščanske in srednje šole. (Opomba uredn.: Šolsko nadzorstvo narodnih šol so ubile partizanske razmere iz prejšnjih dob in izbiranje nadzornikov po partijskih vidikih, slat> položaj v gmotnem oziru in odvzetje kompetence in ingerence v ožjem podfočju.) VIŠJA PEDAGOŠKA ŠOLA. Za višjo pedagoško šolo pravijo, da je osnovana ad hoc in ad hominem. Mislim da to ni 'točno, pač pa je gotovo. da se ni vedelo kaj se je s to šolo hotelo niti tedaj, ko je bila osnovana, a se tudi danes .ne ve, kaj se z njo hoče. Dokaz temu je dejstvo, da se je do sedaj že večkrat poskušalo z izpremembami in celo ukinitvijo. Prosvetno mmistrstvo ima mnogo sitnosti z absolveniti, ki dovršijo njen višji tečaj. To niso in ne morejo biti učitelji osnovnih šol ter niso in tudi ni treba, da bi bili profesorji sredmjih šol. Višja pedagoška šola. gospodje senatorji, sploh ni pedagoška šola. Ona to ni po vedah, ki se tam predavajo (ker je pedagogika le eden izmed ostalih predmetov), niti po profesorjih (od katerih niti petina ni pedagogov.) Iz višje pedagoške šole je nastala neke vrste filozafska fakulteta, ali fakulteta druge ali tretje vrste. To radi tega, ker poleg že obstoječih filozofskih fakultct, kjer se dobiva znanost iz prve, a ne iz druge ali tretje roke in katere dajejo toliko kandidatov za profesorje srednjih šol, da morajo po 2 leti čakati na svojo namestitev, zakaj je potem treba snovati še neke druge ali tretje slabše filozofske fakuMete? Poudaril sem, da peda^ogiko kot vedo nikar spodrivati iz univerz, nasprotno, ji je treba dati obeležje centralne naučne stolice na filozofski fakulteti z obzirom na to, da pripravlja filozofska fakulteta poleg samostojne obravnave raznih ved tudi profesorje srednjih šol. Višjo pedagosko šolo, tako kot je, je treba ukiniti in mesto nje osnovati višjo učiteljsko šolo ali pedagoško akademijo na povsem drugih temeljih in z drugim smotrom. (On, uredn.: Učiteljstvo je zahtevalo, da so višje pedagoške šole dostopne vsemu učiteljstvu po banovinah, v svrho poglobitve znanja za delo v šoli in javno delo izven šole ter da se njeni absolventi vračajo narodni šoli, ki potrcbuje učitcljstvo z globljo in širšo izobrazbo.)  GLAVNI PROSVETNI SVET. Glavni prosvetni svet je treba reformirati. Dokler se končno ne uredi vprašanje učnih kinjig, se mora z zakonom, po principu inkompatibilitete preprečiti, da bi bili pisatelji šolskih knjig člani glavnega prosvetnega sveta. Sedaj so z malimi izjemami skoro vsi člani glavnega prosvetnega sveta pisatelji šolskih knjig. To poudarjam iz načelnega razloga. (Opomba uredn.: Kakor smo poučeni načeloma noben avtor ne dobi konkurenčne knjige v oceno in sedanji člani ne ovirajo vprašanja ureditve učnih knjig.) VPRAŠANJE UCNIH KNJIG. O potrebi izenačenja učnih knjig se je pri nas govorilo in pisalo mnogo več, nego o marsikaterem drugem šolskem vprašanju. Temu, kar je o tem vprašanju že izrečeno, ni kaj dodati. Tudi ni treba dodajati, ker je to vprašanje že rešeno z dobrim zakonom o učbenikih. Ta zakon je treba samo uveljaviti in stvar bi bila urejena. Zakon je treba uveljaviti, toda kako? Jaz trdim, da se to vprašanje še dolgo ne b<3 rešilo. In zakaj? Vzrokov je več. Ne bom jih navajal! Poudariti hočem le eno. Ko se govori o učnih knjigah državne izdaje, se mešajo pojmi. Mnogi mislijo, da pomenja državna izdaja učnih knjig tiskanje istih v državni tiskarni, a ker državne tiskarne momentano ne bi mogle 'tiskati takih množin učnih knjig (govori se o milijonih knjig) pravijo, da je treba odložiti tiskanje učnih knjig v državni izdaji. Toda država bi mogla tiskati svoje izdaje gotovo dobo tudi v privatnih tiskarnah, kot to delajo danes privatniki, pa bi bile to vseeno državne izdaje in državna lastnina. Pripominjam, da 'tiskanje učnih knjig v državni izdaji pomenja industrijsko trgovski posel, za katerega bo treba stotine milijonov dinarjev, in ta ogromni posel bo treba organizirati na ponoLnoma trgovski podlagi in na način, kot se taki trgovski posli vrši;o v privatnih podjetjih. Radi tega je treba poleg pedagoške strani tega problema m ogromnega dela, pripraviti vse, kar je trgovsko industrijskega značaja. (Opomba uredn.: Učiteljstvo tudi smatra, da bo monopol iz pedagoškega vidika in drugih — škodljiv.) REDUKCIJA UCITELJSTVA. Prepričan sem, da ne bo prišlo do redukcije učiteljstva. Do tega tudi priti nc sme. Redukcija se lahko izvrši samo tam, kjer je preveč osebja, kjer se morejo gotova dela izvršiti z večjim prizadevanjem tudi z manjšim številom osebja. Pri prasveti pa je to absolutno nemogoče. Sam gospod minister je omenjal, da imamo več sto Tazredov in šol brez učiteljstva. Imamo tudi v gimnazijah po 60 in 70 učencev v enem razredu, kar je absolutno škodljivo iz higienskih in pedagoških razlogov. Reduciranje pri takem številu učencev in razredov brez učiteljev bi imelo katastrofalne posledice za pouk. Prihranki pri osebju so mogoči le tam, kjer bi se moglo eno in isto administrativno delo izvršiti v dveh dneh ali v dveh urah s tremi uradniki, ali pa tudi z enim samim, ako nekoliko marljivejše dela ali dela nekoliko dalje časa. Takih prihrankov ne moremo doseči pri učiteljstvu zaradi posebnega značaja njihovega učnega dela. Zamislite si gimnazijo z 20 razredi. To pomenja, da mora biti zaposlenih od 8. do 9. u>re v 20 razredih 20 profesorjev, ker je zinačaj učnega dela tak, da niti ne more eden profesor poučevati istočasno v 2 ali več razredih, niti ne more istočasno poučevati v istem razredu več profesorjev. Učiteljskim in profesorskim kandidatom, ki čakajo na svoje namestitve, je treba omogočiti vstop v državno službo. To je treba narediti ne samo radi njih. nego radi pouka samega, ki trpi zaradi velikega pomanjkanja učnih oseb. V prosveti se ne more narediti izmenjav po principu: »Vstani ti, da sedem jaz!« FILM KOT PROSVETNO SREDSTVO. Film, kakršen je. predstavlja največje zlo s stališča vzgoje. Zelo pogosto predstavlja pravo pornografijo in služi direktno razuzdainosti. Mračne kino dvorane so večkrat zastrupljevalni.ee človeških duš, so grobnice moralnih občutkov in zrelega sveta, a kaj šele mladine. 20% filmov ima za vsebino ljubavno razmerje, ki večkrat pTehaja do seksualnega stika obeh spolov, kar se skoro povsem na odkrit način razvija pred očmi gledalcev. Morete si torej misliti, kako vpliva to na seksualno že itak živo domišljijo in na seksualno vznemirjeni organizem mladine. Gospodje senatorji! V neki ženski gimnaziji so mašli ljubavna pisma. ki so jih pisale učenke četrtega razreda druge drugim. Vsebina teh pisem je bila taka, da jih ni bilo mogoče prečitati na profesorski konferenci, nego jih je vsaka profesorica prečitala zase. Ta pisma so taka, da se ne morejo prečitati niti v resni moški družbi. A vse te dijakinje so stalno tičale v kinu, kakor je bilo to naknadno ugotovljeno. Gospodje senatorji! Oni prosvetni minister, ki mu bo uspelo preprečiti širjenje izprijenosti — ne samo mladine, nego celokupnega našega naroda — potom filma, ta človek bo zaslužil, da se mu postavi spomenik, kot branitelju javne morale. Toda gospodje, jaz mislim. da s tem ne bo nihče uspel, kajti produkcija in trgovina filmov je po vsem svetu v rokah ljudi, ki so brez duše, kadar je treba zaslužiti denar in ki bi sneli tudi zvezde z neba, da bi sebi še nadalje omogočali ropanje ljudskih žepov in eloveških duš. PROSVETNE INSTITUCIJE NAŠE PRESTOLICE. A sedaj, gospodje senatorji, naj pokažem na neko vprašanje, ki se tiče naše skupne jugoslovanske prestolice. Predvsem na univerzi v Beogradu ne obstoja fakulteta, ki bi morala obstojati z ozirom na to, ker se vzhodna polovica države, ki ekonomsko gravitira na Beograd, v glavnem bavi s poljedelstvom. Mislim na veterinarsko fakulteto. Prestolica nima niti visoke trgovske šole, ki bi bila ravno tako potrebna z ozirom na vedno večji razvoj trgovine in industrije v krajih, ki v tem pogledu gravitirajo na Beograd. Nadalje, gospodje senatorji, ima naša prestolica mnoge druge nujne potrebe. Nivo kulturnega življenja v prestolici je bil pred vojno visok, a danes je znatno višji. In vendar nima naša jugoslovanska prestolica mmogih kulturnih, znanstvenih in umetniških ustanov, ki bi jih morala imeti. Beograd nima nikakega, kaj šele reprezentativnega poslopja za narodni muzej. To je škoda in sramota ne samo za Beograd, marveč tudi za državo, katere prestolica je. Beograd nima nikakega poslopja za einografski muzej in redke in dragocene stvari ležijo zmečkane v zabojih. Opuščam vprašanje poslopja opere, katerega zidava bi bila danes predraga, pač pa poudarjam, da nima prestolica miti poslopja za narodno biblioteko, ki je največja v državi in ki je radi pomanjkanja prostora izpostavljena največji nevarnosti ognja. Prestolica nima niti slikarske niti kiparske niti glasbene akademije. PRORAČUN. Ako pregleduje človek številke v proračunu, mora ©bčutiti krivico, ki se godi naši skupni prestolici. Med tem, ko se daje glasbeni in umetniški akaidemiji v Zagrebu, konzervatoriju in operni šoli v Ljubljani iz državnesa proračuna letno 2,652.944 dinarjev in s subvencijami in podporami glasbenim šolam v Ljubljajii, Mariboru, Sarajevu, Osijeku, Ptuju in Celju daje skupno 2 832.944 dinarjev letno, se daje glasbeni in umetniški šoli v Beogradu vsega 225.(XK) dinarjev letne podpore. Pripominjam, da je glasbena šola v Zagrebu bila po vojni z nekim posebnim zakonom povišana v akademijo. in isto je tudi primer s konservatorijem v Ljubljanl. Da ne bo krivega 'tolmačenja, poudarjam, da je ibilo zelo pametno, da so se umetniške potrebe naših mest na tak način podprle. Neprestano pa se pojavlj^a vprašanje, zakaj je v tem pogledu naša prestolica zapostavljena. Ko se govori o glasbeni akademiji, ki bi jo moral Beog>rad predvsem dobiti, bi se moglo navesti mnogo razlogov za njeno ustanovitev. Predvsem, oni del našega jugoslovanskega naroda, kateremu je Beograd ožji kul'turni center, stoji visoko v pogledu svaje glasbene nadarjenosti. Najbrže ni nikjer toliko petja, kot ga je v onem delu našega naroda, ki kulturno gravitira na Beograd. Najbrže ni nikogar, pri katerem je glasba biološko zrasla z njim, ki je v pravem pomenu besede vsak svoj dogodek in vsako svojo nezgodo, srečo in nesrečo opeval v pesmi, v pesmi kot poeziji, v pesmi kot melodiji. Naše narodne melodije, pasebno one v Južni Srbiji, spadajo v vrsto najlepših narodnih melodij, ki sploh obstojajo. A naš narod je dal tudi na polju umetniške glasbe velika imena. Zivi v svetu, ki mu je glasba intimna živIjenjska potreba, a mu še danes ni dana možnost, da svoje naravne glasbone talente kultivira na naši glasbeni šoli, na glasbeni akademiji. Dejstvo je: da se največje glasbene šole, glasbene akademije nahajajo v prestolicah vseh držav (dasi morajo biti tudi v drugih večjih centrih) tako je v Evropi, in je tako tudi v vseh sosednjih državah. V B&ogradu je okoli 4000 dijakov, ki posečajo dve glasbeni šoli in se učijo glasbe tudi pri privatnih učiteljdh. V Beogradu živi in deluje največje število naših Tenomiranih glasbenikov. Čas je, gospodje senatorji, da se naši merodajni faktorji tudi pri nas resno pričnejo baviti s kulturnimi potrebami naše skupne jugoslovanske prestolice. Mnogo je še drugih problemov iz resora prosvetnega ministrstva, o katerih bi morali razpravljati, ker ni časa, jih prepuščam za drugo priliko.