ŠT. 5
JULIJ 1966
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ-« KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR
Janez Kostanjevec, predsednik, Filip Dolinar, Ivan Horvat, Stojan Kerbler, dipl. Ing., Franc Meško, Simon Pešec, Janez Sukič, Milan Trop, dipl. ing., Franc Vrlič, Anton Zadravec in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. ing.
Tisk CP Mariborski tisk Maribor
LETNIK IV.
VI.KONGRES SZDLJ V BEOGRADU 4. julij
VEČMESEČNA POSEBNA AKTIVNOST ČLANSTVA SZDL NAM JE DALA ČUTITI, DA BO
VI.	KONGRES SZDLJ RAZPRAVLJAL O ZELO POMEMBNIH VPRAŠANJIH. ŽE V. KONGRES SZDL SLOVENIJE IN KONGRESI PO OSTALIH REPUBLIKAH SO DALI DOVOLJ MOČNO OSNOVO ZA RAZPRAVE NA VI. KONGRESU.
Kongres ise je začel 7. 6. 1966 ob 9. uri. Dvorana zveze sindikatov Jugoslavije je bila nabito polna. Kongresu je prisostvovalo' okrog 1400 delegatov in gostov. Ob prihodu tov. Tita v kongresno dvorano smo vedeli, da je nastopil čas pričetka kongresa. Tov. Lazar KoMševski je uvodoma pozdravil razen domačih gostov in delegatov kongresa še 52 predstavnikov delegacij naprednih gibanj v svetu. Nato je .sledil govor predsedm-Irn	rtOV. Tlita.
H Tov. .Tiiitp. j e v /svoj em izvajanju zajel čas med V. in VI kongresom SZDLJ in pri tem ugotovil, da sicer vse slabosti ki so spremljale SZDL, daleč zaostajajo za uspehi, ki jih ie do sedaj dosegla SZDL.
! Naše delovne organizacije imajo zdaj zelo velike naloge. Dolžnost proizvajalcev je, da industrijo rito, y-se mais e gospodar-stvo postavijo na čvrste in realne temelje. Gospodarska refor-ma, ‘M srno jo začeli izvajati lato. Je' bila zlasti pri delovnih ljudeh, proizvajalcih, z zadovoljstvom I .sprejeta. Stvar članov socialistične zveze je sedaj, da spremljajo razvoj dn izvajanje gospodarske reforme. Ko govorimo o naši reformi, ne smerno pozabiti, da ni samo gospodarska, marveč hkrati tudi družbena. To se prandi njen cilj je razvijanje, odnosov med ljudmi, odnosov v družbi.
Naši delovni ljudje niso več pripravljeni pritegniti jermena. Imamo že dovolj materialnih Sredstev za bazo, da 'bi postopoma tudi malo. počasneje napredovali v povzdigu industrije m našega gospodarstva nasploh. Težave hi nam utegnilo povzročati samo to, če bi .nekateri ljudje skušali ‘izigrati naše sklepe, sprejete na VIII. kongresu in III. plenumu CK ZKJ. Zato mislim, da moramo vsi — ne samo člani ZK — budno spremljati izpolnjevanje sklepov VIII. kongresa ZKJ im III. plenuma, Nadalje je tov. Tito obsodil vojno_ proti vietnamskemu ljudstvu lin jo nazval kot krivično in nečloveško. V svojem govoru je razložil pomen napredne organizacije QAE, pomen nevezanih držav, zakaj je potrebna atlantska zveza in zoper koga, obstoj NDR [in dejstva dn na koncu razložil vlogo Jugoslavije v svetu dn njen ugled. Tov. Tita so med govorom večkrat prekinili z dolgimi aplavzi1. Besedam, iki nam bodo vsem Jugoslovanom ostale v spominu in ki jih je tako prepričevalno izgovoril: »Socializem gradimo
za našega sedanjega .človeka in za bodoče generacije,« je sledil nadvse dolgi aplavz z velikim odobravam jem.
Govoru tov. Tita je sledil uvodni referat predsednika zveznega odbora SZDLJ Lazarja Koliševskega. Lazar Kolišev-ski je v uvodnem referatu podprl težnje, maj postane socialistična zveza še bolj odprta za vsa stališča in mnenja. Postavlja maj se po robu vsemu, kar vleče nazaj, vendar je treba biti pri razpravljanju .stapan, saj to omogoča svobodno in ustvarjalno razpravo, ki pelje k skupnemu, realnemu in uresničljivemu dogovoru.
Kongres je v popoldanskem času razpravljal naprej. Tu so razni delegati povedali .svoje probleme, nasvete in želje ter skušali na ta način pomagati pri delu kongresa. Kongres so pozdravljali .tudi predstavniki strank naprednih gibanj raznih držav.
Delo kongresa je pozneje teklo v šestih komisijah. Osman Karabegovič je dejal, da osnutek resolucije o nalogah SZDL pri izvajanju kmetijstva navasi jasno ugotavlja, da bo'družbeno organizirana proizvodnja .tudi v , pnhodnje glavni nosilec sodobnega vis'ok'oproduktiivnega kmetovanja.
Osnutek resolucije o razvoj’u družbenih odnosov v komuni in družbenih isiužbah obravnava sledeča vprašanja: kako pospešiti začete procese, da delovni ljudje sami odločajo o družbenem in ekonomskem razvoju komune, jasnejši razgled po perspektivah razvoja odnosov v komuni itd.
Besedilo osnutka resolucije^ o družbenoekonomskem položaju, izobraževanju dn vzgoji ter o udeležbi mladine pri samoupravljanju močno poudarja .pozornost osnovnim šolam, izobraževanju odraslih in vzgoji mladine.
V predlogu .statuta SZDLJ je težišče na še večjih možnostih, da bi delovni ljudje in občani lahko neposredno razvijali svojo družbenopolitično dejavnost,
vplivali na vsebino dela SZDLJ in neposredno sodelovali ^ pri oblikovanju stališč dn političnih dogovorov. V razpravi, ko smo obravnavali osnutek resolucije o nalogah SZDL pri razvijanju samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije, je bilo poudarjeno, da se moramo v družbeno politična dejavnosti opirati predvsem na politično in idejno analizo tokov in dogajanj. V ospredju nalog je uresničevanje reforme, od česar je ' odvisna razvojna smer celotne družbe. Ugotovljeno je bilo, da si v političnem življenju _ne moremo pomagati z rutino _ in prakticizmom, diužbeno-politič-ma dejavnost mora 'temeljiti na analizi razmer in proučevanju pojavov.
Razprava o osnutku resolucije o nacionalnih odnosih, razvijanju in krepitvi enakoprav-
nosti, bratstva in enotnosti Jugoslavije, daje .več prostora pozitivnim mednacionalnim odnosom, s tem pa poudarja, da je nacionalistične pojave mogoče odpraviti le z doslednim razvijanjem in uveljavljanjem samoupravnih pravic vseh narodov in narodnosti in le s tem se lahko borimo proti birokratskim 'silam in nacionalističnim težnjam razrednega izvora^ na vseh področjih našega družbe-no-ekonomskega življenja. Pri tem pa ne smemo zapostavljati tudi organizirane politične dejavnosti socialističnih sil.
Po enoinpoldnevni razpravi dela po komisijah se je ponovno sestal celotni plenum. Vse komisije so v tem času pripravile končne osnutke resolucij VI. kongresa.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ko letos praznujemo 4. julij, dan borca, praznik, ki ga ne praznujemo samo borci, ampak ga praznujejo vsi delovni ljudje naše nove socialistične Jugoslavije, ne morem, da ne bi napisal nekaj besed o tem pomembnem prazniku. Ta praznik je letos še posebej pomemben, ker praznujemo 25-letmico oboroženega upora jugoslovanskih narodov zoper fašizem in vse domače izdajalce.
Ko so fašisti 6. aprila vdrli v Jugoslavijo, jo razkosali in preplavili s fašističnimi divizijami in domačimi izdajalci in pričeli z grozovitimi zločini nad mirnimi in neoboroženim prebivalstvom, je komunistična partija Jugoslavije .pod vodstvom tovariša Tita .premišljeno pripravljala oborožen ‘odpor za osvoboditev domovine ter za usta-
novitev nove demokratične Jugoslavije bratskih narodov.
Na poziv KPJ je 4. julija 1941. leta zajel plamen vstaje proti okupatorju celotno našo državo od Triglava do Vardarja in tako se je pričela brezkompromisna borba z okupatorjem in vsemi domačimi izdajalci. Pričela se je borba za nacionalno osvoboditev in pravično socialno ureditev.
Naši narodi so ogromno doprinesli za skupno zmago nad fašizmom, tako da lahko smelo trdimo, da so jugoslovanski narodi med NO borbo priborili zmago s krvjo in življenjem svojih najboljših sinov in hčera, saj je na fronti, v koncentracijskih taboriščih ter na moriščih in množičnih pokolih prebivalstva izgubilo svoja življenja 1,700.000 ljudi.
Naša .generacija, ki je neposredno sodelovala v NOV, se s ponosom spominja na dneve in leta, ki predstavljajo zgodovinsko prelomnico v zgodovini na-_ših narodov. Z veliko hvaležnostjo še spominjamo svojih tovarišev in tovarišic, ki so padli v številnih borbah širom naše domovine na raznih bojiščih, v ilegalnem delu, fašističnih zaporih in koncentracijskih taboriščih.
Ko obujamo spomine na tako velike dogodke ob tako pomembni obletnici, ko je po štiriletni knvavi borbi kapitulirala fašistična Nemčija, kar bo v zgodovini ostalo nepozabno, .se lahko še enkrat vprašamo, kaj je za nas dn današnji čas pomenila 4-letna krvava borba, kako smo borci prenašali borbene tradioije NOB na našo mladino, na kateri bo v bodoče .slonela naša nova socialistična skupnost, naša s krvjo prepojena domovina Jugoslavija.
Štiriletni osvobodilni boj dn končno zmaga nad fašizmom pomenita za čas, v katerem živimo, posebno pa še za mlado generacijo, ogromno pridobitev, saj .smo se poleg osvoboditve izpod okupatorja rešili tudi kapitalističnega sistema in s tem tudi izkoriščanja človeka po človeku. Popolnoma se uveljavlja delavsko dn družbeno samoupravljanje, nenehno se poglablja naša socialistična demokracija.
Do vedno večje veljave prihaja človek-psroizvaj alec in us tvarjalec. Naš družbeni socialisitič-* ni sistem, v katerem predstavlja največjo vrednost delovni človek, je postal privlačna sila za vse ostale narode, ki se osvobajajo kolonialnega in kapitalističnega suženjstva. Zato je naša dežela s tovarišem Titom na čelu postala pomemben .politični faktor dn velik pobudnik miru v svetu. Kot taka sodeluje z vsemi državami z različnimi, družbenimi sistemi in ideologijami, kar je edino pravilno, da bi preprečili .novo katastrofo, ki grozi človeštvu. Naša dolžnost je, da se v kolektivu, ki nosi ime po velikem borcu revolu-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Gospodarski razvoj Slovenije do leta 1970
Skupščina SR Slovenije razpravlja in sprejema sklepe o osnovnih načelih in smernicah gospodarske politike, ki mora biti izražena v srednjeročnem planu družbeno-ekonomskega razvoja SR Slovenije v obdobju do leta 1970.
Pri tem ugotavljamo, da je osnovni cilj družbeno-ekonomskega razvoja v naslednjem obdobju doseči optimalno gospodarsko rast in na tej osnovi dvig življenjskega standarda. To naj bi dosegli v prvi vrsti z bolj smotrnim in intenzivnejšim izkoriščanjem vseh virov proizvodnje in s prilagajanjem družbenega razvoja pogojem po gospodarski reformi, in da je družbeni plan za naslednje obdobje eden od najpomembnejših dejavnikov reforme in osnova za ukrepe pri izvajanju dolgoročne politike razvoja na posameznem področju.
Da bi dosegli osnovni cilj razvoja v naslednjem obdobju, je potrebno preiti od ekstenzivnega k intenzivnemu gospodarjenju, za kar je v Sloveniji potrebno zlasti:
© celotno gospodarstvo odločno usmeriti v modernizacijo, da bi se tako uspešno vključevali v mednarodno menjavo;
© uskladiti proizvodnjo energije s potrebami potrošnje in odpraviti zaostajanje v prometu;
© čimbolj povezati dejavnosti družbenih služb s cilji in napori gospodarstva, uskladiti njihov razvoj s potrebami družbe in gospodarstva ter jim pri tem zagotoviti čimvečjo finančno stabilnost. Posebno pozornost posvetiti ustreznemu izobraževanju kadrov ter učinkovitejšemu razvoju in vključevanju raziskovalne dejavnosti v proizvodnjo.
Eden izmed temeljnih pogojev za realizacijo teh nalog je ustvarjanje čimvečjega dohodka v gospodarstvu in takšen razvoj samoupravnih organov, ki v pogojih družbene lastnine zagotavlja stalno rast produktivnosti dela in učinkovitosti v družbenem merilu. Ker so rešitve teh vprašanj v veliki meri odvisne tudi od ustreznosti gospodarskega sistema, bo Slovenija v okviru federacije sodelovala pri naporih, da se gospodarski sistem čimbolj prilagodi postavljenim gospodarskim ciljem.
Plan mora čimbolj realno oceniti možnosti razvoja v prihodnjem obdobju na osnovi vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na ta razvoj. V planu mora biti ocenjeno, kako bodo posamezni dosežki in ukrepi v tem planskem obdobju vplivali na razvoj v obdobju po letu 1970, in izraženo, kaj je treba v tem obdobju ukreniti na področju gospodarstva glede na pričakovani oziroma zaželjeni razvoj v obdobju po letu 1970.
Politika, ki jo bo Slovenija vodila na področju gospodar-
VI. KONGRES SZDLJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
S sprejetjem sedmih 'kongresnih resolucij, novega statuta SZDLJ in z izvolitvijo zvezne konference ter nadzornega odbora je bil VI. kongres SZDLJ končan.
Kongresu sva iz ptujske komune prisostvovala predsednik občinskega odbora SZDL Slovenije Franjo Rebernak in jaz.
Simon Pešec
4.	JULIJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
cionarju Borisu Kidriču, borimo za resnično delavsko samoupravljanje in dosledno izvajanje gospodarske reforme, ki je za naš nadaljnji razvoj družbe velikega pomena, da se tako vsaj delno oddolžimo vsem padlim za svobodo, ki jo mi uživamo.	Ernest Jamer
stva v naslednjem obdobju, bo slonela na naslednjih načelih:
• zaradi tega, ker imajo nekatere gospodarske dejavnosti poseben pomen za razvoj celotnega gospodarstva in ker po svoji funkciji ustvarjajo splošne pogoje za razvoj vseh drugih dejavnosti, bo republika posebej podpirala njihov razvoj. To velja zlasti za energetiko, železniški promet in cestno gospodarstvo, kjer bo svoje intervencije izvajala na osnovi kompleksne dolgoročne energetske bilance in bilance prometnih tokov;
© omogočala bo hitrejši raz-voj’vseh tistih gospodarskih dejavnosti, ki so se v preteklosti zaradi nekaterih objektivnih pogojev ali pa razlogov gospodarske politike v preteklosti še vse prepočasi razvijale. To velja zlasti za turizem, kmetijstvo, gozdarstvo, stanovanjsko, komunalno in vodno gospodarstvo;
© za ostala gospodarska področja bo treba izdelati ustrezne analize, ki naj pokažejo, katere gospodarske dejavnosti
imajo v Sloveniji največje možnosti za uspešno gospodarjenje in jih bo zato kazalo v bodoče podpirati.
Da bi dosegli čimbolj smotrne zaposlitve razpoložljive delovne sile, naj plan predvidi ukrepe za izvajanje take politike razvoja na posameznih področjih, na katere lahko vpliva SR Slovenija, da bo našlo zaposlitev na ekonomsko utemeljenih delovnih mestih čimvečje število delovnih ljudi.
Še naprej je treba podpirati prizadevanje za tako delitev osebnega dohodka, ki bo sama po sebi vplivala na izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih in na najbolj racionalno zaposlitev delovne sile.
V srednjeročnem planu mora priti do izraza velika odgovornost SR Slovenije na področju splošne potrošnje, kar zlasti velja za proračunsko potrošnjo in potrošnjo sredstev socialnega zavarovanja. V planu mora priti do izraza taka politika oblikovanja in razporejanja razpoložljivih sredstev splošne potrošnje, da bo v okviru mate-
rialnih možnosti omogočala racionalen razvoj vseh oblik splošne potrošnje, hkrati pa ugodno vplivala na razvoj proizvajalnih sil.
V srednjeročnem planu mora biti predviden tudi način učinkovitega spremljanja njegove realizacije.	sj
Vsklajevanje splošnih aktov z novimi predpisi bo osnovna naloga novega upravnega odbora
Elektro magnetne sile v aluminijskih pečeh in njihov vpliv na delovanje peci
Nekaj pred kancem mandatne dobe prejšnjega upravnega odbora so bili sprejeti popravki statuta podjetja. V prehodnih in končnih določbah statuta je določeno, da je potrebno v raku 4 mesecev po uveljavitvi statuta ispraviti v sklad določbe splošnih aktov podjetja in delovnih enot, ki niso v skladu s statutom in zakonitimi predpisi.
V mandatni dobi prejšnjega upravnega odbora so bili pripravljeni oziroma usklajeni naslednji pravilniki: pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o organizaciji in delu počitniškega doma, pravilnik o tehničnih izboljšavah, pravilnik o izplačevanju iz sredstev skupne porabe za letni dopust članom delovne skupnosti v gotovini in pravilnik o varstvu pri delu.
Organi upravljanja pridejo pri svojem delu mnogokrat do težav, kar nknajo predpisov procesuainega značaja, t. j. poslovnikov o svojem delu. Nujno potrebno je, da delavski svet, upravni odbor in sveti proizvajalcev čimprej sprejmejo svoje poslovnike, v katerih mora biti . predpisano, kako ukrepa organ upravljanja v posameznih konkretnih zadevah.
Že na prejšnjem delavskem svetu je prihajalo do ostrih diskusij o glasovanju in o vrstnem redu, po katerem bi naj bili dali posamezne predloge na glasovanje. — Vsem takšnim diskusijam, ki trajajo včasih dalj
časa, bi se lahko izognili, če bi imeli poslovnike.
V našem podjetju imamo več raznih pravilnikov, 'ki urejajo delo na posame2inih področjih /in trenutno, niso usklajeni s predpisi.
Upravni odbor bomoraltako pregledati določila pravilnika o požamo-vamostni zaščiti, pravilnika o dodeljevanju stanovanj — delavski svet je za ta pravilnik že dal določene smernice, ki bi jih bilo potrebno vnesti v popravljeni pravilnik, tako da bi lahko vsak član delovne skupnosti že vnaprej vedel, kdaj je upravičen do stanovanja _ pravilnika o priznavanju polkvalif ikaci j e, kvalifikacije in visoke kvalifikacije de pravilnika o štipendiranju študentov visokih lin višjih šol ter dijakov srednjih šol. Slednja pravilnika bi bilo primemo združiti v en pravilnik in tako urediti štipendiranje in izobraževanje ter priznavanje kvalifikacij ter eia-janje pomoči pri izrednem studiju, vse z enim pravilnikom.
Zraven vsega omenjenega bo ponovno potrebno popraviti pravilnik o delovnih razmerjih in ga uskladiti z dopolnitvami temeljnega zakona o delovnih razmerjih, M bodo v 'kratkem sprejete.
Upravni odbor bo torej moral poskrbeti, da bomo imeli interno zakonodajo usklajeno s splošno zakonodajo.
K.-n.
Iz elektrodelavnice
Obratovanje velikih aluminijskih peči je pokazalo, da so elek-tro magnetne sile toliko močne, da je motena normalna proizvodnja» v pečeh in da je manjša učinkovitost proizvodnje. Zato je važno te sile dobro spoznati in jih skušati znižati.
Električni tcvk, ki teče ob. in v elektrolitskih .pečeh, povzroča, magnetna polja. Magnetno polje "v različnih delih^©Brvplwsrs1 silo na različne dele peči, ki vodijo tok. Posebno zanimive so sile, ki nastanejo zaradi magnetnega polja med anodo in katodo; delujejo na elektrolitsko kopel in tekoči aluminij, ki pokriva dno peči. Nastane gibanje tekočine in del tekočine se dvigne.
. Za dobro delovanje elektrolitskih peči mora biti medelektrod-na razdalja skrbno nadzirana. Delovanje peči je skrajno občutljivo na spremembo razdalje med anodo in katodo, kar je znano izkušenim posluževalcem v elektrolizah.
Ker je gladina aluminija nagnjena, je razdalja do anode različna, če je dno .anode vodoravno. Vendar se električni tok razdeli tako, da je gostota toka na manjši razdalji večja, zato je tudi poraba anode večja in tako se sama' nastavi enaka medelefktrodna razdalja. Sprememba celotnega toka peči spremeni relativno višino gladine kovine in s tem se tudi spremeni medelektrodna razdalja. Zato je treba .stremeti, da bo tok čimbolj' enakomeren.
‘Pojav elektromagnetnih sil je posebno važen v velikih aluminijskih pečeh, čeprav nastopa v vsaki peči. Pri velikih aluminijskih pečeh so zaradi močnega električnega toka tudi magnetna polja zelo močna in so zato sile izdatne. Povzročijo velike razlike višine gladine tekoče kovine. Da se temu izognemo, je treba poskusiti elektro magnetne sile zmanjšati ali pa jih celo popolnoma odpraviti. .
Tok prihaja v aluminijsko peč po anodnem vodniku in klinih v anodo, skozi elektrolitsko kopel in kovino, skozi dno peči do železnih zbiralnih, vodnikov in za-' pušča peč v katodnih vodnikih. Celotno pot toka razdelimo v različne dele in tako potem določimo jakost magnetnih polj.
Prisotnost železnih delov povzroči zaradi fero-magnetnih lastnosti železa določene težave. Ta trenutek omalovažujemo
vpliv železnih delov. Pozneje bomo upoštevali še
Proiblemrainepmo na mSSSItü.-"-nò polje mod anodo in dnom peči, V tem prostoru so števDrfe.; magnetna polja: j
1.	tok v anodnem vodniku povzroči magnetno polje, ki ima v glavnem vodoravno smer in jé pravokotno na vzdolžno os peči. Nesimetr.ija prihajajočega toka je vzrok, da je polje močnejše na enem koncu peči kot na drugem. Na jakost tega polja ima precejšen vpliv lega anodnega vodnika;
2.	tok v zbirnih vodnikih povzroči magnetno polje, ki ima v glavnem vodoravno smer, toda vzporedno z vzdolžno osjo peči. V dveh polovicah peči, na vsaki-strani vzdolžne simetrale, sta si smeri magnetnih polj nasprot-
ni.	Jakost polja vzdolž srednjice peči je nič in narašča proti stranskim stenam peči;
3.	med anodnim vodnikom in dnom peči mora biti smer toka navpična. Glede na to leži smer magnetnega polja, ki ga povzroči ta tok, v vodoravni ravnini. V eni točki pod srednjim delom anode je jakost tega ,polja nič. Ob robiu anode je lahko jakost polja precejšnja. Smer polja znotraj vodoravne ravnine je vedno približno tangencialna na .rob anode in kaže smer okoli anode.
4.	tok v katodnih vodnikih povzroči magnetno polje, katerega smer je med anodo in dnom peči navpična;
5.	zaporedje peči je sestavljeno iz dveh vrst, tako da nastane zanka in sta vrsti peči postavljeni z bokom ob bok. Celoten tok ene vrste povzroči magnetno polje v pečeh druge vrste. Smer tega polja je med anodo in dnom peči navpična.
Vpliv železnih delov
Upoštevati moramo železne ali jeklene dele, ki vplivajo ha magnetna polja. Če gledamo polje med anodo in dnom peči, se odraža delovanje železnih delov na dva načina:
(Nadaljevanje na 3. strani)
UPRAVNI ODBOR V PRETEKLI MANDATNI DOBI
Upravni odbor podjetja voli delavski svet vsako leto. Njegova mandatna doba traja torej samo eno leto.-#- Mnogokrat slišimo, da upravni odbor pogosto zaseda, zato objavljamo nekaj podatkov o delu upravnega odbora v pretekli mandatni dobi.
Nepravilen način dela
'Zakaj? Zato ker tovariš kot 'prebij alee skorje v elektrolizi ne Uporablja’ 'Obraznega
ščitnika.
Delavec na sliki je v tem primeru kršil naslednje:
1.	Interne predpise Obrata o varstvu pri delu
2.	Splošne določbe temeljnega zakona o varstvu pri delu.(Uradni list SFRJ, št. 15/65) Tovrstno, delo, ki ga jet tovariš opravljal brez zaščite, lahko privede do naslednje
nevšečnosti:
Vroča glinica in 'kriolit ter tekoče lepilo lahko brizgnejo po obrazu delavca in lahko povzročijo težke nezgode, v najtežjem primeru pa privedejo do oslepitve.
Ljubo Keber
Najti in preprečiti nevarnost !
Upravni odbor se je Sestal skupaj 28-krat, in sicer je imel eno primopredajno sejo, 14 rednih sej in 13 nadaljevalnih sej. Upravni odbor je svoje delo opravljal ob aktivni udeležbi vseh članov.
Näjveöjo pozornost je posvečal izvrševanju sklepov delavskega sveta in drugih organov upravljanja, .sodeloval je pri pripravljanju predlogov za razpravo in sklepanje ina delavskem svetu, nadzoroval je zakonitost poslovanja delovnih enot, predlagal je smernice .poslovne politike podjetja, pripravljal predloge perspektivnega plana lin programa ter gospodarskega načrta za leto 1966, dajal je razne smernice svetom proizvajalcev, posameznih delovnih enot, razpravljal je o zaključnem računu, delitvi dohodka, obračunu osebnih dohodkov, imenoval je inventurne komisije im razpravljal o inventurnem popisu ter o razlikah, ki so bile izkazane po inventuri, ter o predlogih inventurne komisije in inventurnega oddelka za izboljšanje evidence osnovnih sredstev.
Na področju notranje zakonodaje je upravni odbor pripravljal oziroma pregledoval in dajal v razpravo osnutke pravilnikov in poslovnikov, ki jih je sprejemal delavski svet,
• ter v zvezi s tem usmerjal razpravo p predlogih splošnih ak-, tov naše delovne .skupnosti, na-dalje je skrbel za pravilno poslovanje podjetja na temelju sklepov delavskega .sveta in v skladu .s sprejetimi splošnimi akti podjetja in odločal o pritožbah in prošnjah članov delovne skupnosti v svoji pristojnosti.
Proizvodnji in finančno materialnemu poslovanju je upravni odbor posvečal tudi vso skrb. V času, ko je bila sprejeta gospodarska reforma, se je upravni odbor na več sejah ukvarjal z vprašanji nadaljnjega dela našega podjetja in razpravljal o ukrepih, ki bi jih bilo potrebno storiti v zvezi z gospodarsko reformo. Pripravil je tudi predloge za določitev cen naših proizvodov v okviru zakonitih predpisov.
Delavski svet je te predloge v celoti osvojil.
V zvezi- s tem je upravni odbor razpravljal -tudi o poročilih direktorja, ki so se nanašala na količinsko .proizvodnjo 'in na proizvodne probleme, ki so se pojavili v posameznih obratih.
(Nadaljevanje z 2. strani)
1.	železni deli izven anode so namenjeni tudi za to, da lovijo magnetne silnice, in jakost polja med anodo in dnom peči je zato -manjša. Temu služi zlasti katodno korito in morda - prevleka (ogrodje) anode, pa tudi zbirni železni vodniki;
2.	po .drugi strani lahko železni deli v anodi ali bolj -točno med anodnim vodnikom in dnom -peči v notranjosti oboda anode močno dvignejo jakost magnet nega polja, ki ,ga povzroča tok anodnega vodnika v ' prostoru med anodo in .dnom -peči. Magnetno polje -se hoče od široke raz-prostranosti skrčiti v te železne dele. Vsak navpični železni del med anodnim vodnikom in dnom
Delavskemu svetu je predlagal, da naj zavzame konkretna stališča do posameznih problemov.
Svetom proizvajalcev je dal priporočila za razpravo -in najostrejše ukrepe, da bi .proizvodnjo .izboljšali -in da bi zadeve, ki so predstavljale probleme, odpravili oziroma uredili.
Še vedno se pojavlja pri posameznih delovnih enotah težnja po .zvišanju zasedbe posameznih delovnih mest oziroma po otvoritvi novih delovnih mest. Upravni odbor je o v-seh takšnih predlogih razpravljal in dajal konkretne predloge delavskemu svetu, ki je skoraj v vseh primerih upošteval mnenje -upravnega odbora.
V pretekli mandatni dobi je izšlo tudi mnogo novih zakonskih predpisov. Upravni odbor je skrbel za uskladitev splošnih aktov podjetja s temi predpisi.
Upravni odbor se je ukvarjal tudi z vprašanji družbenega standarda, predvsem nadaljnje izgradnje stanovanj, organizacije toplega in hladnega obroka, dotacij organizacijam in društvom ter še z drugimi zadevami iz tega področja.
, Na vsaki seji je upravni odbor razpravljal tudi o najrazličnejših vlogah, odobraval, službena potovanj a v inozemstvo, razpravljal o varnosti pri delu in o najrazličnejših tekočih Zadevah.
Iz vsega povedanega je razvidno,, da je upravni odbor v pretekli mandatni dobi aktivno delal, kar izhaja tudi iz pozi-tiyno zaključenega leta in iz proizvodnih pokazateljev, ki jih objavljamo v našem časopisu.
Upravni odbor se vsako leto srečuje vedno z. novimi problemi, M jih je potrebno reširtk Tudi novi upravim odbor, k-i jé bil .izvoljen na prvi seji delavskega sveta, čaka vrsta nalog. Vso pozornost bo moral .posve-: titd proizvodnji in nadaljnji izgradnji podjetja, predvsem pa tudi investicijskemu vzdrževanju. Znano je, da je v preteklem letu proizvodnja zelo nihala in da so se pojavljale najrazličnejše motnje, ki so vplivale na to, da niso bili doseženi postavljeni plani. Vso skrb bo treba posvetiti torej stabilizaciji proizvodnje.
Če -bomo stremeli za čim boljšo in čim cenejšo proizvodnjo, se bomo s tem najaktivnejše vključili v gospodarsko reformo in uresničevali njene cilje.
k f. ,
peči v notranjosti ànode vleče magnetno polje' v prostor med anodo in-dnom. Ta težnja je tem večja; čim več je železnih delov in manjša, če železni deli oblikujejo magnetni tok okoli anodnega vodnika, tako da je prostor med "anodo in dnom . del tega magnetnega toka.
Vpliv klinov na magnetno .po-, lje. je odvisen od razporeditve klinov. Puljenje klinov ima precejšen vpliv na spremembo moči magnetnega polja. Pri temperaturah nad približno 770 stop. C izgoibi železo svoje feromagmetne lastnosti in posledica je, da deli klinov nad to temperaturo ne vplivajo na gostoto magnetnega polja.
T. M..
Ena od osnovnih utemeljitev v oblasti varstva pri delu je, da ima vsaka nezgoda-nesreča svoj vzrok. Glavni vzrok lahko pripada skupini osebnih vzrokov, M so odvisni od dela in osebnosti ponesrečenca, ali pa pripada objektivnim vzrokom, ki izhajajo iz delavne sredine in iz Okolnosti izven moči posameznika. V riaijveč primerih je to sestav večjega števila, a včasih tudi cele verige vzrokov.
- V modemih tovarnah je možno vse te vzroke, M privedejo do teh ali, onih nezgod, zahvaljujoč strokovnemu osebju in organkacijskim meram, priVe-sti na najmanjšo možno mero ali jih je celo možno popolnoma odstraniti.
Preventivni ukrepi proti nesrečam pri delu" morajo biti sistematski in redni. Za to obstajajo določene faze:
1.	spoznati se z vsemi možnostmi o nastanku nezgod,
2.	raziskati in določiti vzroke nastajanja, nezgod, do katerih je prišlo,
3.	odstraniti vzroke in
4.	strogo se -držati ukrepov.
Britanska tvrdka »Dunlop
Rubber Go« je izdelala, dobre direktive v »Priročniku preventivnih ukrepov proti nezgodam«. Ta knjižica lahko zelo veliko pomaga pri odkrivanju, glavnih napak in s tem tudi začetek uvajanja sistematičnega in uspešnega odkrivanja preventivnih ukrepov v varnostni službi.
Vsebina priročnika je naslednja:
Izsleditev rizika
1.	Sigurni delovni pogoji
a)	Ste pregledali vse delovne postopke spričo varstva pri delu?
b)	Ali vsi delavai. poznajo osnove varstva pri delu?
c)	Ste uvedli nove varnostne principe?
d)	| Ste. popolnoma pojasnili vprašanje delovne varnosti?
e)	So bili v vašem podjetju primeri, na osnovi katerih je možno sklepati, da določen delovni postopek -ni varen?
f ) Ali .spoznavate nove delavce s predpisi varstva pri delu in z varnimi delovnimi postopki v obratih, pogonih in odgovarjajočih strokah?
g) Ste morali disciplinsko ukrepati proti delavoem, zato ker se niso držali varnostnih predpisov, pogonskih navodil?
2.	Strojne naprave
a)	So vsi vrteči .se deli, krila, prenosi, jermeni in nevarni deli stroja z zaščitnimi pokrovi ali drugim zaščitnim sredstvom?
b)	So vse te zaščite popolnoma brezhibne?
c)	Ste izvedeli, da so tako zaščito kje odstranili ali da, je pomanjkljiva?
d)	Ali .pred začetkom vsake izmene pregledajo vse varnostne naprave, če so brezhibne?
e)	So zaščitne naprave tako konstruirane, da je tudi ob izpadu iz dela vseeno zagotovlje-. na vattuost?
f)	Imate težave, ker delavci ne uporabljajo predpisanih zaščitnih osebnih sredstev?
3.	Varen dohod
a)	So vsa mesta, na katerih se dela ah pa bi se moglo delati, lahko in enostavno dostopna?
b)	Obstajajo mesta z neravno površino, kjer so tla nepravilna in kjer -se menjajo razne površine, ali pa da so v tleh luknje, odprtine ali -vzbofclme?
c)	Obstajajo kraji, kjer drsi, ki so zamazani z oljem, vodo
ali mastnim blatom ali premazani s pasto, ki je preveč gladka?
d)	Ali na vaših hodnikih in prehodih obstajajo časovne prepreke in ali se na njih nekaj dozidava?
e)	So vs.a mesta v vašem oddelku dovolj razsvetljena? •
f)	Se dosledno uporabljajo ustrezna sredstva za varnost, vključno tudi za "dela na visoko ležečih mestih?
g)	So urejena vsa stopnišča in ustrezne o-graje?
4.	Red na delovnem mestu
a)	So vsi prehodi jasno označeni in se redno vzdržujejo?
b)	Ali so na prehodih in pristopih, kjer so protipožarni aparati, in na električnih vodnikih ter na izhodih kakšne prepreke?
c)	Ali je prostor med stroji poki odpadkov alti materiala, ali so na teh mestih luže olja ali drugih tekočin?
5.	Poslovanje in skladiščenje
a)	Ali ne bi poslovanja z materialom na nekaterih mestih mogli omejiti ali pa -popolnoma opustita?
b)	AM vsi delavci vzdigujejo tovor na pravilen način?
c)	So povsod tla dovolj zavarovana pred čezmerno obremenitvijo?
d)	Ni v vaši notranji transportni mreži pomanjkljivosti, ki bi mogle povzročiti nesrečo?
e)	Skladiščijo pri vas pravilno material?
6.	Orodje
a)	Ste pregledali orodje v preteklem meseou?
■7. Naprave za dviganje
a)	So povsod označene maksimalne dovoljene obtežbe?
(Nadaljevanje na 8. strani)
Pisali so ...
Naše naselje bo lepše
Kidričevo je v »cvetu mladosti« (staro je šele 17 let) začelo spreminjati svoj zunanji videz, kar s ponosom ugotavljajo Kidričanci in z »zavistjo« vsi, ki jih pot pripelje v naselje, po opravkih v tovarno ali kam drugam, in se navdušujejo vsi, ki jim danes pravimo turisti in se pridejo ob lepih popoldnevih in predvsem ob nedeljah osvežit v bazen, odpočit od napornega dneva ali tedna.
Z nekaterimi objekti (bazen, vrtec, dvorana) se je naselje v zadnjih Jetrih izpopolnilo, vendar bo še nekaj objektov potrebnih v naslednjih letih, da bo Kidričevo dobilo vse tisto, kar za svoje življenje nujno potrebuje. Krajevna skupnost pa ni mislila samo na potrebne objekte, temveč se je zavedala, da bodo vsi stanovanjski in drugi objekti dobili svoje mesto šele, ko bo urejena njihova okolica, ko bodo odstranjena neestetska drevesa in zasajena mlada parkovna drevesa, cvetoče grmičevje in bodo pisane cvetice krasile vsak balkon, grede pa posamezne objekte. Šele takrat bo privlačnejše ne le za stanovalce, temveč tudi za vse ostale. Zato je v letošnjem programu dela krajevne skupnosti predvsem ureditev poti, da bi med stanovanjskimi bloki zasejali travo in zasadili grmičevje ter drevesa, da bi gozdičke v naselju očistili in »odprli« za sprehajanje, da bi otrokom odmerah košček urejene zemlje.
Takoj ko je skopnel zadnji sneg, smo - z vso resnostjo pričeli z izpolnjevanjem postavljenih nalog, začeli smo čistiti šume, pripravljati poti dn urejevati ceste. Tudi stanovalci so pridno pomagali in sami planirali zemljo med stanovanjskimi zgradbami, sejali so travo,
jo zalivali, tako da je danes že skoraj povsod mlada zelena trava, zasajali so cvetice, s kamioni so pripeljali drevesca in grmičevje, ki že krasi s cvetovi ali zelenjem površine med bloki.
Tudi ceste in poti, ki so jih že lansko leto začeli oblačiti z asfaltno preprogo, bodo v glavnem letos zgotovljene, saj bomo asfaltirali razen parkirnih prostorov in avtobusnega postajališča, ki je že zgotovljeno, še cesto proti letnemu kopališču, vse ceste med četverčki in dovoze k večjim Stanovanjskim zgradbam, kar bo bistveno pomagalo spremeniti zunanji videz, posebej še, ko bodo ob njih postavljeni vitki kovinski stebri, na vrhu katerih bo v obliki gobe zasvetila nova javna razsvetljava, ki bo zamenjala dotrajalo dn neestetsko razsvetljavo v naselju.
Tudi otrokom bo 'kmalu odmerjen potreben življenjski prostor s postavitvijo naprav in ureditvijo otroškega igrišča ter kotalkališčem, ki ga sedaj najbolj pogrešajo.
Poseben okras bodo tudi lepe »hišice«, ki jih bo postavila po naselju krajevna skupnost skupaj z lastniki avtomobilov in bodo postavljene za bloki 1 do 9 in med četverčki.
Še bi lahko našteval, kaj vse je še potrebno, da nam bo naselje enkrat v ponos, vendar ni mogoče vse hkrati in tudi ni na voljo sredstev, -da bS vse v enem letu uredili, čeprav kolektiv tovarne z razumevanjem podpira akcije. Upajmo, da bomo dočakali tudi to, da bomo s ponosom lahko rekli: »To je pa naše naselje,« — seveda bo takrat še mnogo lepše, kot je že sedaj.	MaC
Zakaj plačujem članarino ?
Ni izjemen primer, če kakšen član kolektiva postavi vprašanje, zakaj plačuje sindikalno članarino. Ali ne bi bilo prav, če bi se o tem nekoliko pogovorili in si razčistili nekatere pojme v zvezi s plačevanjem članarine in (kar bo vsekakor nujno za pojasnitev) o tem, kako se uporabljajo ta sredstva.
Predvsem to, da plačujemo članarino po lestvici, ki je bila sprejeta na kongresu ZSJ pred približno tremi leti. Torej plačujemo 0,6 % od neto osebnih dohodkov, kar pomeni, da plačujemo več, če je nas zaslužek večji. Zdi se, da temu ne bi imeli kaj prigovarjati, ker smo pred leti sami želeli, da naj tisti, ikri več zasluži, tudi plačuje več članarine (prej je bil maksimum članarine 250 dinarjev). Lahko bi sicer postavili vprašanje, ah ni odstotek (0,6%) previsok, je pa to zadeva, o kateri lahko odloča kongres na predlog članstva in prav zaradi tega sedaj o item ine ibi govorili, ker je zadeva 'trenutno nerešljiva.
Torej postavimo vprašanje: zakaj smo člani te organizacije in kaj imamo od te organizacije? Načelno stališče pomičnih organizacij v našem podjetju je, da naj bo vsak član kolektiva član delavske organizacije — sindikata. To se v našem
podjetju izvaja in ni v kolektivu nobenega, ki ne bi bil član te organizacije. Verjetno nekdo misli, da je pri tej težnji političnih organizacij poglavitno vprašanje sredstev, ki se zbirajo od članarine. Da temu ni tako, se bomo lahko prepričali v nadaljevanju tega članka pri obrazložitvi dohodkov im izdatkov iz sredstev članarine. Če torej izvzamemo to vprašanje kot 'bistveno pri delu naše organizacije, potem ostane le vprašanje politično organizacijske vloge naše organizacije.
Še bolj konkretno — vloga organizacije v našem podjetju. Težko bi bilo naštevati, kaj je vse naredila naša organizacija/ ker bi za to potrebovali veliko časa in prostora, dejstvo pa je, da se vsaka zadeva, id s svojo vsebino tangira kolektiv ‘kot celoto, obravnava tudi v naši organizaciji. Še več. Naša organizacija je bila velikokrat incia-tor političnih posegov, ki so iz-obhkovali marsikatero zadevo v prid našega delavca dn kolektiva kot celote.
Mogoče, kar je tudi verjetno, vsi člani kolektiva za to ne vedo in zaradi tega 'tudi vprašujejo o vlogi naše organizacije. Nihče pa ne more trdoti, da naša organizacija ni tista, ki bi veliko prispevala k izoblikovanju današnjega življenja v ko-
lektivu, ker je to znano slehernemu članu kolektiva.
Ni dolgo tega, ko je član našega kolektiva spričo organizacije rekreacije grozil, da ne bodo (mislil je verjetno svoje sodelavce) plačah članarine tri mesece in si s tem denarjem plačali avtobusno vožnjo v rekreativni center. Temu tovarišu v pojasnilo naslednje: rekreacija —• vožnja z avtobusi — se plačuje iz sredstev, ki jih za te namene dodeljuje kot namensko dotacijo delavski svet naši organizaciji in se za druge namene ne morejo uporabiti.
V kakšne namene pa porabljamo članarino? Predvsem moramo omeniti, da se zbrana članarina deli na dva dela: 35 % ostane naši podružnici, 65 % pa odvajamo višjim forumom. Za ilustracijo podatek o zbrani in porabljeni članarini v 1965. letu:
skupaj je bilo vplačanih dva milijona 975.840 S dinarjev. Višjim forumom je bilo odvedeno 65 %, kar znaša 1,934.296 starih dinarjev, naši podružnici pa je ostalo 1,041.544 S dinarjev. Že nekaj let nazaj uporabljamo del članarine (35 %) le za pomoč članstvu, ki ga dajemo po odobritvi sindikalnih podružnic, ki so kompetentne za dajanje pomoči.
Ni malo teh primerov in že večkrat se je zgodilo, da je moral tovarniški odbor sindikata opozarjati na dodeljevanje pomoči le v nujnih primerih. Ker je v letu 1965 zmanjkalo sredstev iz dela članarine, je tovarniški odbor prosil delavski svet za odobritev, da bi del dotacije porabil za pomoč članstvu (dejansko za nakup spominskih daril upokojenim članom našega kolektiva. Tudi spominska darila kupujemo iz sredstev članarine). Tako torej porabljamo zbrana sredstva iz članarine.
Ker že obravnavamo vprašanje pomoči, potem si oglejmo, zakaj dajemo to pomoč. Lahko trdimo, da skoraj vso pomoč dajemo v primerah, "ko "je elan kolektiva v bolniškem staležu in ne sprejema redno hranari-ne od socialnega zavarovanja.
Ob koncu postavimo še enkrat vprašanje: zakaj smo člani sindikalne organizacije in kam gre naša članarina? Glede članarine je menda zadosti pojasnil. Vemo pa'tudi, zakaj smo člani te organizacije, vendar nočemo razumeti vloge naše organizacije v sedanjem času našega družbenega razvoja.
Prepričan sem, da s tem člankom nisem dal odgovora na marsikatero vprašanje, bilo pa bi prav, če bi si razčistili vprašanja o vlogi družbeno-politič-nih organizacij v našem podjetju z javno razpravo, ne pa z za-vogalnimi kritikami, s katerimi kritiziramo dejansko sami sebe.	mi
PREBERITE TUDI TO!
šole se zapirajo in mladina odhaja na počitnice. Vroči poletni dnevi niso primerni za učenje in tudi učenci morajo imeti svoj odmor.
Podobno je tudi s strokovnim izpopolnjevanjem odraslih, ki so od zgodnje jeseni obiskovali razne seminarje, tečaje in predavanja. Sedaj je »sezona« izpitov in mnogi člani naše skupnosti dokazujejo svoje znanje pred izpitnimi komisijami pri nas, na dopisni šoli ali na višjih šolah, pred izpitno komisijo v Čakovcu in še kje.
Kot vedno pri izpitih tudi tokrat ne gre vsem enako, nekaterim bolje, drugim slabše ali pa sploh ne. Vsi, ki so se odločili za izpopolnjevanje, so DALEČ PRED vsemi tistimi, ki so popolnoma brezbrižni do vsakega izpopolnjevanja in učenja sploh.
Vsak zaposleni, ki je obiskoval tečaj, pa četudi neredno, je boljši kot tisti, ki se sploh niti malo ni potrudil in zanimal za svojo strokovnost.
Primeri se, dà se sicer nekdo prijavi k tečaju, a ga sploh ni blizu (in ko čez leto ali dve zasedajo odgovornejša delovna mesta mlajši, vendar z večjim strokovnim znanjem), potem pa iz protesta vračajo članske izkaznice ZK, kar pač ne izboljšuje proizvodnosti in tudi ne varnosti pri delu. Večina poklicev (specializacij) v našem podjetju je takega značaja, da se morajo interesenti učiti praktičnega dela prav ria delovnem mestu in ne v posebnih delavnicah, ker si ne morejo zamisliti, da bi lahko izobraževalni center imel za priučevanje še posebej elektrolizo ali kaj podobnega, kar pa je možno v podjetjih s serijsko proizvodnjo (TAM, Metalna in drugod). Vendar pa že površen pregled obratnih nezgod jasno pokaže, da se ponesreči predvsem težje največ, lahko bi trdili večina, tistih zaposlenih, ki nimajo
primernega strokovnega znanja. Ko bi se vsaj delno vsi zaposleni zavedali, da so pri vsaki delovni nezgodi najbolj oškodovani sami, saj je zdravje prvi in najvažnejši kapital vsakega izmed nas, bi bila udeležba na tečajih in seminarjih dosti večja, kot je.
Neprimerne in včasih tudi žaljive so pripombe članov naše delovne skupnosti, ki se samo .■ zaradi udobja ne izpopolnjujejo, do svojih sodelavcev, ki jim je mogoče pri kakem izpitu spodletelo. Vsak tak kriti-kant naj si dobro zapomni, da se njemu kaj takega ne more pripetiti vse dotlej, dokler stoji ob strani in da je še dosti slabši, ker se sploh ne želi strokovno izobraževati.
Tudi naj ne bo preveč razočaran, če bo prej ali slej moral prepustiti svoje morda odgovornejše mesto sodelavcu, ki ga je »prehitel« v znanju in vztrajnosti.
Vsem, ki so v zadnjem času uspešno opravili izpite, iskrene čestitke, tistim, ki bodo dokončali v jeseni, priznanje nas vseh, a drugim, ki bi se jim lahko pridružili, pa se niso, pa vsaj dober zgled za v bodoče.
-čk-
Knjiga
uči in vzgaja
Že nekaj mesecev je okrog 50 pionirjev od 3. do 8. razreda pridno prebiralo knjige, delalo zapiske o prebranih delih, brskalo po življenjepisih pisateljev, ki so knjige napisali, in se učilo pesmic. Pripravljanje je bilo skrbno, vestno, vsaj pri večini učencev, kajti vsi so vedeli, da bodo svoje znanje o prebranih delih pokazali pred komisijo in dokazali, da so osvojili Ingoličevo bralno značko.
Končno je napočil čas, Dan mladosti, 25. maj — praznik pionirjev in prebivalcev Kidričevega. Pionirji-tekmovalci iz osnovnih šol: Stoperce, Majšperk, Ptujska gora, Cirkovce, Hajdina in Kidričevo so se zbrali v slavnostni dvorani TGA. Vsaka šola je prispevala točko za skupen program. Nepričakovano so nas obiskali še pionirji iz Prevalj, ki so zaigrali, zapeli in nam pripovedovali, kako se je začelo tekmovanje za bralno značko pri njih, ki so pravzaprav pobudniki te neprecenljive oblike kulturnega dela med pionirji. Prinesli so nam pozdrave s Koroške in nam poklonili lepo darilo. Bili smo presenečeni in srečni.
Po končanem programu je bila slavnostna podelitev bralnih značk in knjig, ki jih je za vse učence-tekmo-valce poklonil sindikat TGA. Prepričana sem, da so bili pokrovitelji prireditve nagrajeni za svoje plemenito poslanstvo, če so se zazrli v sijoče oči in nasmejane obraze nagrajenih pionirjev!
Vrhunec prireditve za vse navzoče je bil naSftop"—s*»— venskih književnikov. Obiskali so nas: France Bevk, Marička Žnidaršič, Ela Pero-. ci, Anton Ingolič in Leopold Suhodolčan. Prebirati zgodbe, kakor so »Lukec in njegov škorec«, »Moj dežnik je lahko balon«, »Deček z dvema imenoma« in druge, je res užitek. Toda videti prave, žive pisatelje, ki so vse te lepe zgodbe in povesti za otroška srca napisali, je nepozabno, edinstveno doživetje! Pisatelji so nam brali svoja dela, tovariš Ingolič je pripovedovali, kako je ustvarjal »Sirote«, tovarišica Marička Žnidaršič je prebrala nekaj svojih pesmi, pionirji pa so bili srečni.
Ob koncu so se prerivali do književnikov z veliko željo, da bi jih videli čisto od blizu, da bi jim stisnili roko, da bi se jim podpisali v knjige, ki so jih prejeli.
To bo spomin na naše prvo nepozabno srečanje. Prepričana sem, da je med mnogimi pionirji gledalci vzklila želja, da bi prihodnje leto bili med nagrajenci, pionirji tekmovalci pa so naredili trden sklep, da bodo zopet tekmovali. Vsi pa bodo vzljubili in ljubili slovensko knjigo, ki jim bo vzgojiteljica in učiteljica skozi vse svetle in senčne dni v življenju.
Prisrčna hvala vsem, ki ste imeli veliko razumevanje in posluh za naše in vaše otroke, ki so željni velikih doživetij!	S. Z.
... pišite nam
Petdeset novih članov ZMS
v Kidričevem
s šolo in taborniki. Finansirali so jo sami. Mladinci'pa želijo, da bi sprejem pionirjev v taki obliki kot letos postal tradicionalen in da bi se mladincem pri organizaciji pridružile še SZDL, ZKS, TVD in druge organizaci-
je. Če bi se to uresničilo, bi mladim ljudem res lahko pripravili tak prvi stik z mladinsko organizacijo, da bi potem najbrž res raje hodili na mladinske sestanke kot pa k maši.
Dof
Vsak mlad človek naj se tudi X poznejših letih spominja, ko je postal član mladinslke organizacije! S to parolo pred očmi so letos mladinci naše tovarne, in naselja sprejeli v svoje vrste petdeset pionirjev, učencev dveh sedmih razredov osnovne šole »Boris Kidrič«, Kidričevo.
Doslej so bili sprejemi pionirjev v mladinsko organizacijo, čeprav še tako dobro pripravljeni', brez prave topline in prisrčnosti, 'ki naj jo čuti mlad
človek ob sprejemu med mladince. Zato so se letos mladinci v našem kraju odločili, da bodo končali s tradicijo sprejema pionirjev v divorami restavracije v Kidričevem. Mogoče so bili taki sprejemi pred polno dvorano ma oko lepi, nikakor pa niso dosegli tistega, kar bi morali. Tistim, M so jim bili sprejemi namenjeni, so dali premalo, da bi v njih zbudili kakšno čustvo, ali pa jim pustih kakšne trajnejše lepe vti-
éjtó
Sam — Foto Stojan Kerbler
se. Zato se prav nič ne bom zmotil, če zapišem, da se je večina otrok veliko bolj veselila prvega obhajila in birme, kot sprejema v mladinsko organizacijo. In zakaj se ne bi? Saj jim je cerkev lahko nudila mnogo več kot pa organizacija zveze mladine, ki je navsezadnje le predstavnik naše socialistične družbe. Ne bi sedaj razpravljal o zlaganosti cerkvenega blišča, ki ga ponujajo ot > kom, ker hočem nastopati le z dejstvi, ki pa so naslednja:
® mladega človeka je najlaže prepričati, toda kdor ga prepriča, ga ima;
Q blišč — tak ali tak, na mladega človeka hitro naredi vtis. Vsak človek, tudi mlad, gre in -ostane pri tistem, ki mu več ponuja, pa naj so parole take ali take;	N .
@ in slednjič: mlado drevo je najlažje upogniti ali ravnati, zakaj se potem ne bi držali te stare modrosti?
Vse to so mladi iz Kidričevega pravočasno spoznali. Sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo so priredili tako, da se ga bodo vsi mladi, ki so zamenjali pionirske rutice z mladinskimi dizkazmcami, še dolgo z radostjo spominjali. Sprejem so priredili 5. junija na gradu Štatemberg. Tam so najprej mladinoi-tabomiki postavah šotore, kjer so v nedeljo zjutraj sprejeli pionirje: Po krajšem počitku je bil program. Med programom, v katerem so sodelovali recitatorji in harmonikarji, so bdh pionirji sprejeti v Zvezo mladine Slovenije. Po končanem programu so se mladinci, ki so bili sprejeti, skupaj s strejšimi kolegi zabavali z žogo in raznimi igrami. Po skupnem kosilu je spet sledila zabava do poznega popoldneva, ko so se mladinci vrnili v Kidričevo, V Kidričevem je mladinska organizacija pripravila, novo sprejetim mladincem njihov prvi mladinski ples.
Letos so to prireditev Organizirali mladinci le v povezavi
Zlaganje mreže — Foto Stojan Kerbler
Osnove Jedrske tehnike
Osnove jedrske m atomske fizike
Dokaj časa je prevladovalo mnenje, da je atom najmanjši delec vsake snovi. Toda tudi atom lahko razstavimo na njegove sestavne dele. Najvažnejši del atoma je njegovo jedro, okrog katerega so razporejene elektronske lupine. Dimenzije atomov so v glavnem določene z zasedbo najbolj zunanje elektronske lupine, medtem ko je premer jedra praktično določen z njegovo maso. Za polmer jedra velja približno: r = 1,3 A ‘A X 10-13 cm A p atomsko masno število Atom je razmeroma prazna tvorba, saj je razmerje med premerom atoma in premerom jedra velikostnega reda IO4 do 1£)s.
JEDRO ATOMA Najvažnejši del atoma je njegovo jedro. Osnovni gradniki jeder so protoni in nevtroni, ki jih imenujemo zato s skupnim imenom nukleone. Elektroni ne morejo biti stalno prisotni v jedru. Protoni in nevtroni imajo praktično enako maso. Medtem ko je proton obstojen delec, razpade nevtron izven jedra s časovno konstanto 15 minut. Ker živi nevtron v' nuklearnem reaktorju le nekaj delcev milisekunde, kvečjemu nekaj milisekund, lahko v vseh reaktorskih preračunih zanemarimo razpad nevtrona.
IZOTOPI
Lastnosti atomov so določene s številom protonov v jedru, kar imenujemo tudi zaporedno atomsko število prvine. Za lastnosti je-
der je važno razen tega še število nevtronov. Različna jedra iste prvine, torej jedra z istim zaporednim' atomskim številom, toda z različnim številom. nevtronov, se imenujejo izotopi. Skoraj vse prvine imajo po več. izotopov, ki se lahko v nuklearnem pogledu med seboj močno razlikujejo.
OBSTOJNOST JEDER
Podobno kot so v atomu elektroni porazdeljeni v' lupinah, so tudi nukleoni v jedru grupirani v lupinah (lupinasti model jedra). Posebno obstojna so jedra ž določenim »magičnim« številom nevtronov ali protonov.
V obstojnem jedru mora biti število nevtronov večje, kvečjemu enako številu protonov. Cim težje so prvine, tem večji mora biti presežek nevtronov. Za stabilno jedro je torej potrebna določena vezavna energija, ki je odvisna od števila nukleonov v jedru, površine jedra, električnega naboja jedra, razlike med številom nevtronov in protonov in nekoliko še od tega, ali so števila protonov in nevtronov parna ali neparna.
RADIOAKTIVNI RAZPAD
Če je jedro nestabilno (vezavna energija premajhna), potem preide v stabilno stanje na enega izmed sledečih načinov:
a)	Preko razpada beta, t. j. odda pozitiven ali negativen elektron, nevtron in enega ali več gama žarkov.
b)	S tem, da odda delec alfa (pozitivno nabito, helijevo jedro), ki j.e sestavljen iz dveh protonov in dveh nevtronov.
Z obema, načinoma se vezana energija jedra poveča. Pri nu-
klearnih reaktorjih imamo opravka z beta minus radioaktivnostjo, ker je vedno višek nevtronov.
Vsak radioaktiven razpad je •slučajen proces, ki zavisi le od trenutnega stanja jedra. Verjetnost, da bo od prisotnega števila radioaktivnih jeder določenega izotopa, v določenem časovnem obdobju razpadlo neko število jeder, zavisi le od števila prisotnih jeder. Verjetnost za razpad na enoto časa je . konstantna za vsak radioaktivni izotop. Število razpadov na enoto časa imenujemo aktivnost. Enota aktivnosti 1C = 3,7 10“ razpadov na sekundo.
CEPITEV TEŽKIH JEDER
Med težkimi jedri (zaporedno atomsko število je večje od 82), ki so vsa nestabilna, nastopa p'oleg ostalih možnosti radioaktivnega razpada (alfa, beta plus, beta minus) tudi cepitev jedra. Na ta način dobimo bolj stabilni jedri. Razlikujemo dvoje skupin takih težkih jeder.
Pri prvi skupini je verjetnost cepitve jedra istega velikostnega reda ali pa celo večja kot verjetnost za alfa razpad. Takih jeder v naravkni več, pač pa med umetnimi prvinami od kalifornija naprej. Proces imenujemo spontano cepitev.
V drugi skupini je verjetnost spontane cepitve za nekaj velikostnih redov manjša od verjetnosti za razpad alfa. Taki so uranovi izotopi U23a, U235. Verjetnost je tako majhna, da v večini primerov. ta proces lahko zanemarimo. Razpolovna doba spontane cepitve U238 znaša 1.106 let, za U135 pa 3.107 let.
Verjetnost za cepitev težkih jeder v primeri z ostalimi možnimi načini razpada pa raste, če povečamo vzbujevalno energijo jedra. To lahko dosežemo nà različne načine (zelo energetskimi elektroni, z žarki gama, z nevtroni, s protoni in drugimi nabitimi delci). Izmed vseh teh načinov je tehnično pomembna le cepitev težkih jeder z nevtroni. V odvisnosti od energije nevtronov, ki je potrebna, da pri zajetju nevtrona pride do cepitve, razlikujemo dve skupini težkih jeder.
V	prvo skupino spadajo jedra, ki se cepijo pri zajetju počasnih nevtronov.. Ti so tehnično najpomembnejši, če jih lahko dobimo v zadostnih količinah in jih imenujemo »cepljivi materiali«. Med uranovimi izotopi sta to U235 in U233, med plutonijevimi pa Pu235 in Pu241.
V	drugo skupino spadajo jedra, ki se cepijo pri zajetju dovolj hitrega nevtrona. Taka jedra so torijev izotop Th232 in U238. Posebno važen je U238, saj je pomemben za vzdrževanje procesa cepitve v reaktorjih na naravni uran. Materiale te skupine imenujemo »plodni materiali.«
Za materiale obeh skupin, se pa po navadi uporablja tudi skupen izraz »nuklearno gorivo«, ki ga v reaktorski tehniki skrajšamo na »gorivo«.
ZADETJE NEVTRONOV OB JEDRO
Ker . dosežemo najpomembnejši in edini- tehnični način povzročanja cepitev v reaktorju z zadet-jem nevtrona ob jedro, bomo pogledali vse možne dogodke, ki lahko nastanejo pri tem.
Pri zadetju nevtrona ob jedro sta možna v osnovi dva dogodka:
Prvič: nevtron se od jedra elastično odbije. Tak proces je elastično sipanje (elastičen trk).
Drugič: jedro ujame nevtron in pri tem odda nevtron jedru svojo vezavno in kinetično energijo. Dobimo jedro, ki je v vzbujenem stanju in ga imenujemo »vmesno jedro«. To jedro živi le kratek čas, nato pa po statistični verjetnosti razpade na različne načine. V stabilno stanje se vrne na sledeče načine:
a)	V osnovno stanje prvotnega jedra se vrne tako, da odda nevtron z isto energijo, kot jo je imel prihajajoči'nevtron. Proces imenujemo rezonančno elastično sipanje.
b)	Vmesno jedro odda nevtron z manjšo energijo, kot jo je imel prvotni nevtron, preostanek energije pa odda jedro v obliki enega ali več žarkov gama in se s tem vrne v osnovno stanje. Proces imenujemo neelastično sipanje.
c)	Celotno energijo vzbujanja odda jedro v obliki enega ali več žarkov gama. Pri tem dobimo težji izotop prvotnega jedra. Tako jedro je v mnogih slučajih radioaktivno in podvrženo zaradi viška nevtronov beta minus razpadom.
d)	Pri lahkih elementih lahko vmesno jedro odda odvisno energijo z emisijo nabitega delca (proton, devtoron, triton ali alfa delec).
e)	Pri težkih jedrih émisija nabitih delcev ne pride v poštev, pač pa cepitev jedra. Jedro se razcepi v dva dela. Pri nekaterih težkih 'jedrih je to najverjetnejši proces,
(Nadaljevanje prihodnjič)
Brez varnega dela ne more biti visoke produktivnosti, ne more biti zadovoljstva in družinske sreče. V današnji številki objavljamo več sestavkov o varnosti in pomoči pri delu.
Preberite jih!
Kabine in omarice za prvo pomoč zoper opekline zaradi luga
lllllllllllllllllllllllllllllllllll.lllllllllllllllllllllllllll!lllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
ikd ima zraven opisa dnven- laved, zaposleni v obratih, tar ja kabino tudi proste li- k j ear je lug, prejeli »Navodi-ste, kjer se vpišejo vzroki, la za prvo pomoč, zoper
V letu 1966 smo v obratih glinice im elektrolize na dostopnih mestih v neposredni bližini naprav, kjer je lug, razmestili stenske omarice (glej sliko št. 1!). V teh omaricah so steklene bučke s pipetami in polnjene, s 3% borovo kislino.
(glej sliko št. 2!) še ročna posoda, napolnjena prav tako s 3% borovo kislino. Vsaka kabina ima svojo zaporedno številko (glej sliko št. 2!), ki med drugim služi tudi za obveščanje v primeru nesreče, kot npr. za telefonski poziv nekega delavca

Tam zaposleni delavci so seznanjeni s temi omaricami in prav tako z njihovo uporabo. Zraven tega pa bi še poudaril, da je treba omenjeno 3% borovo kislino uporabljati redno 'in tudi v primerih, ko so opekline zelo male odnosno ko obsegajo le male površine kože. Br-
rv obratni ambulanti: »Pri kabini št. 2 je ponesrečenec, polit z lugom«... Ta poziv obvesti obratno ambulanto, ki prav tako poznadn ve, kje so kabine dn ki pošlje takoj zdravstvenega delavca h kabini.
Notranjost kabine se vidi ■na sliki št. 3. V njej je boj-
zakaj je 'bila kabina tega dne odprta.
Četrta slika prikazuje notranjo opremo večje kabine, 'ki ima zraven že prej omenjene opreme še kad s 3% raztopino borove kisline, no-
opekiine, nastale z lugom«. Ta navodila pa dobi tudi na novo sprejeti delavec.
Znanje prve pomoči proti opeklinam pa se redno obnavlja periodično s testiranjem 'in prav tako je snov
venstveno je treba zdravilo nujno uporabljati pri opeklinah oči. Za primere pa, ko je opečena večja površina kože, imamo zraven tega še za takojšnje izpiranje in nevtraldziranje luga tudi zidane in pločevinaste kabine, kjer je zraven zidne omarice
ler s stalno toplo vodo, ki je opremljen s cevnim podaljškom z razpršilcem. Leta služi za izdatno izpiranje opečenih površin kože. Zraven tega je v prostoru tudi točna posoda s 3% borovo kislino. Na notranji steni za vrati je obešen tudi zvezek,
silo, dve odeji in dve rjuhi, za prvo pomoč proti lugom Te odeje in rjuhe služijo za sestavni del učnega progra-odevanje ponesrečenca. Pri- ma za PKV, KV ün VKV de-pominjam še, da so vsi de- lavce v podjetju.
, vv.'V- mi
Dopisujte
v
ALUMINIJ
Polepšanje
delovnega
okolja
Na razpoloženje ljudi in njihovo produktivnost deluje tudi okolje, v katerem delajo. Zato delovni organizaciji ne sme biti postranska stvar organizacija polepševanja delovnega okolja, prostorov,,., lei so J.ia-menjeni malici in počitku, ter \ prostorov za osebno higieno.
Četudi so v podjetju zelo stari in neprimerni prostori, znajo strokovnjaki za barve doseči včasih kar neverjetne uspehe. Barvanje zidov in mnogoštevilnih cevi, ki so napeljane skozi prostore podjetja, nekaterih strojnih delov in zaščitnih naprav z ustreznimi barvami pomaga, da so ljudje dobro razpoloženi. Garderobe in prostori za umivanje ne smejo biti sivo pobarvani, saj taki prostori učinkujejo zelo mračno. Barvanje z različnimi barvami, okrasitev s cvetjem, ogledali, namestitvijo primernih stolov ali klopi, nameščanje improviziranih polic za odlaganje raznih malenkosti — vse to bo povzročilo, da se bodo ljudje počutili bolj vedro in prijetnejše, ko bodo prihajali na delo.
Strokovnjaki za produktivnost dela pa posvečajo mnogo pozornosti tudi glasbi. Čeprav je o tem mnogo različnih mnenj, vsi priznavajo nekaj osnovnih stvari: glasba ne sme biti preveč bučna, ogibati se je treba petju, ritem ne sme biti preveč hiter itd. Vendar pa moramo biti pri uvajanju glasbe zelo previdni. Namesto da razbija monotonost, umirja ljudi in usklaja delovni ritem, lahko neustrezna glasba privede ljudi do nevroz, ki delujejo negativno na razpoloženje in učinek.
'Seveda je še mnogo stvari, ki lahko narede delovno okolje prijetnejše in lepše. Če pogledamo, kako to delajo na zahodu, vidimo, da smo na tem področju še pravi šolarji. Torej lahko tudi pri nas še veliko naredimo. Sicer pa 'so nam naši razvitejši sosedje že davno pokazali, da to ni vstran vržen denar, temveč so to sredstva, ki se bogatò obrestujejo.
malodušen im igra s tremo; člam amatemsike reprezentance Slovenije.
—	Žlirvota Markovič, veliki radius kretanja, igra odlično z glavo in ima močan strel. Včasih neprecizen in dekoncentriran. Ölan amaterske reprezentance Slovenije.
—	Živoj im Milosavljevič, najmanjša figura v ekipi, obenem najbolj simpatična, hiter in nesebičen v igri. Slaba stran je, da ne strelja na gol.
—	Ludvik Spehan j a, raznovrsten igralec, strelja močno in dokaj precizno, v trenutkih prevelik solist. Član amaterske reprezentance Slovenije.
Ivan Krnic, kompleten, zelo dober igralec, ki večkrat poskuša vse sam narediti. Bolj kolektivna ligra bi prinesla sadove njemu in moštvu. Član amaterske reprezentance Slovenije.
s. — Čedo Todorovič je večkrat na različnih mestih zamenjal nekatere igralce v moštvu.
Vsak moment so bili pripravljeni stopiti v ekipo: vratar Mihael Kramberger, M se je znova aktiviral, ter mladi napadalec Vlado Plajmšek, ki dosti obeta.
Želimo našim fantom veliko sreče- na največjem izpitu, ki jih čaka.	V. V.
V. republiško prvenstvo v jadralnem letenju
Od 25. maja do 5. junija je bilo na ptujskem ' letališču v Moškajmoih zelo živahno. Dve razpeti padali na prostoru zraven hangarja’ sta budili pozornost mimoidočih. Omenjeni padah pa sta dajali le senco šotorom v katerih so 10 dni prebivali pomočniki, rezervni tekmo-valoi in šoferji, medtem ko je 10 tekmovalcev 5. republiškega prvenstva v jadralnem letenju hodilo prenočevat nä Bori.
Ob otvoritvi prvenstva 25. maja, na kateri so bili tudi pred-.. a^tšega»Jcolflktiva. je predsednik Aero kluba Ptuj Tone Žagar med drugim povedal, da to to peto prvenstvo moralo biti že lani, vendar ga zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo mogoče realizirati.
Naslednji dan, 26. maja, se je v borbo za čim večjo hitrost v trikotniku Ptuj — Murska Sobota — Maribor — Ptuj spustilo osem tekmovalcev. Dva sta namreč predolgo odlašala s startom in, ker se je vreme pokva-rilo, sta pristala kar nazaj na letališče. Omenjeno poslabšanje vremena pa je preprečilo tudi drugim tekmovaloem, da bi obleteli cel 'trikotnik. V takem primeru se potem upošteva, kdo je dalje prijadral, to pa je bil prvi dan tekmovalec Aero kluba Ptuj Matevž Cestnik, kd je pristal, v Trnovski vasi na poti iz Murske Sobote v Maribor. Vsi ostali so bili »krajši«: Botolin, kasnejši, zmagovalec, si je s pristankom v Lenartu zagotovil 3. mesto, medtem ko je Ljubljančan Žakelj, favorit tega tekmovanja, 'ki je edini uspešno^ že predtem tekmoval na državnih prvenstvih, pristal v Radencih. Vseh osem . tekmovalcev je ta dan pristalo izven letališča ;in so jih morali z avtomobili de s primernimi prikolicami pripeljati nazaj na letališče.
Podobno je bilo še šest tekmovalnih dni. Izjemama je biilo dobro vreme v nedeljo, 29. maja, ko so vsi razen enega prišli na cilj v Zagreb, Cestmk pa je to razdaljo prejadral celo dvakrat. Največjo hitrost je to nedeljo dosegel Vine Žakelj, in sicer 83 km/h, 'kar pa je bila tudi največja dosežena hitrost na vsem prvenstvu. Zato je na svečanem zaključku 'sprejel pokal uredništva Večera.
Razmeroma slabi vremenski pogoji niso omogočali daljših preletov. Naj večji trikotnik pa je meril po obsegu 142 km (Ptuj — Maribor — Celje — Ptuj) in ga je edini obletel
član AK Ptuj Jože Botolin, ki si je s tem preletom priboril
I.	mesto v skupni razvrstitvi in ga nato do konca prvenstva tudi obdržal. BotoMnu, 22-letne-mu gradbenemu inženirju — doma iz Lovrenca na Dravskem polju, je bil najnevarnejši klubski kolega Matevž Cestnik, ki je òd sedem tekmovalnih dna bil trikrat prvi. Zaradi taktične napake v drugem tekmovalnem dnevu, ko ni dobil miti ene točke, pa je v končni uvrstitvi zavzel le tretje mesto. Drugo me-. sto, j e., „zasedeL jadralec iz Alpskega letalskega centra Lesce-Bled Mirko Šoštarič, M se je izkazal posebno v preletih na relaciji Ptuj — Celje. Favorit Žakelj pa je v končni uvrstitvi zasedel 7. mesto, čemur je botrovala 'tudi smola: zaradi poškodbe jadralnega letala pri transportu iz hangarja ni mogel en dan tekmovati. Končni vrstni red je naslednji:
1.	Botolin (AK Ptuj) 4.147 točk, 2. Šoštarič (ALC Lesce-Bled) 4.657, 3. Cestmk (AK Ptuj) 4.503, 4. Adam (AK Maribor) 4.229, 5. Seražim (ALC Le-sce-Bled) 3.727, 6. Taler (AK Ljubljana) 3.587, 7. Žakelj (AK Ljubljana) 3.506, 8. Kočevar (AK Celje) 2.550, 9. Stopar (AK Ljubljana) 2.414, 10. Horvatič (AK Murska Sobota) 162.
Ob zaključku prvenstva se je predsednik Zveze letalskih organizacij Slovenije Venčeslav Jeras posebej zahvalil članom AK Ptuj za uspešno organizacijo in izvedbo prvenstva. Nato je bil za številne simpatizerje letalskega športa, ki so prišli na 'svečano razglasitev rezultatov, še prikaz letenja oziroma letalski miting v malem, že pred tem jé največje zanimanje vzbudilo novo letalo »Libis-180«, ki ga je ptujski aero klub dobil po dveletnem čakanju prav med tekmovanjem. Za to letalo kot za jadralno letalo »Delfin«, je prav naš kolektiv prispeval sredstva. Novo jadralno letalo je prišlo v Moškanjce šele po prvenstvu in je zato moral Botolin tekmovati na izposojenem letalu iz Ljubljane. Novo trisedežno letalo Libis-180, ob svečanem prevzemu so ga krstili z limenom »Janko«, že služi svojemu namenu; z njim se lahko popeljejo turisti in si iz ptičje perspektivne ogledajo v kratkem času Dravsko dolino, Slovenske gorice pa tudi lepi Trakoščan, popeljejo se pa lahko tudi tisti, ki jim je do tega, da vidijo in občutijo kako je to — leteti.
Leto uspehov M „Aluminija“
»tisouidno moštvo naše tovarne, prvak Slovenije za lete 1965/66. Stojijo z leve proti desni: tehnični vodja Repič, Bračič, Markovič V., Vodušek, Krnic, Satler, Mesarič, Markovič %., Špehonja, Božank in trener Kurilič. V drugi vrsti: Muršec, Mitrovič, Kneževič, Teodorovič, Tkalec, Plajnšek, Milosavljevič. Na sliki
manjka Loboda, ki je poškodovan.
Sezono 1965/66 lahko imenujemo »sezona NK Aluminija«, Dober plasman v jesenskem delu je bil le delček vseh uspehov, ki so afirmirali naše moštvo, kot v Sloveniji, tako v drugih republikah.
belih majicah lin rdečih hlačkah, katerih barva simbolizira aluminij in boksit in našo tovarno, so uspeli zainteresirati športno javnost. To je bil prvi korak k veliki afirmaciji.
Igralci in odbor »Aluminija«, niso zaspali na teh lovorikah. Vsi skupaj iso nadaljevali s pripravami za spomladanski del tekmovanja v SNL in po tihem upali na nov uspeh, prvo mesto med najboljšimi klubi Sloveni-je.
V	samem začetku spomladanskega dela tekmovanja je prišlo do velike zmede. Kompletno XIII. kolo SNL je bilo preloženo na drugi termin. »Slučajno« se je zgodilo, da bi v tem kolu »Aluminij« I moral nastopiti v Kranju proti direktnemu tekmecu za prvo mesto »Triglavu«. Ta »slučaj« je omogočil, da je pet igralcev »Triglava« popolnoma ozdravelo oziroma da so dobili pravico do igranja.
V	takšni situaciji je izgledalo, da bo »Alummij« izvlekel krajši konec, posebej pa tedaj, ko je v preloženi tekmi izgubil obe točki proti »Triglavu«. Igralci niso mogli zdržati takšnega psihičnega pritiska in so popolnoma odpovedali v tej tekmi. Razen tega je še športna sreča obrnila hrbet našim fantom. Imeli so številne priložnosti za gol m bi lahiko celo zmagali, čeprav je dopisnik »Dela« pisal o veliki premoči »Triglava«.
Ta spodrsljaj, edini v spomladanskem delu tekmovanja, je bil velika šola fantom v belih majicah. Do konca tekmovanja so igrali vedno dobro in niso več dovolili nobenih presenečenj.
Promocija moštva naše tovarne za prvaka Slovenije v nogometu za leto 1965—1966 je bila pred domačo publiko na tekmi proti »Rudarju« iz Trbovelj, ki
Ko je »Aluminij« z zmagami proti »Mariboru« 2:1 in »Olimpiji« 3:2 prišel v osmino finala največjega nogometnega tekmovanja pri nas, so se številni športni delavci po državi v začetku spraševali: »Aluminij — kakšen klub je to?« Fantje v
je zapustil igrišče visoko poražen — 5:0. S to zmago, eno kolo pred koncem —- si jé »Aluminij«’ priboril pravico do kvalifikacij za vstop v II. zvezno ligo.
Ko si je »Aluminij« praktično in teoretično zagotovil prvo mesto, sem zaprosil predsedni-
Naslov prvaka Slovenije je že v žepu, novi cilj pa je plasma v II. zvezno ligo. Vsi člani odbora in igralci se zavedajo naloge, ki so si jo zadali in obljubljajo, da ne bodo razočara-
li.	Vsem članom delovnega kolektiva,« je dejal tov. Komelj,
—	Srečko Muršec je bil verjetno eden najboljših strelcev. Dober dribler, neusmiljen v obrambi, nevaren v kontra napadu, član amaterske reprezentance Slovenije.
Lovro Mesarič, najstarejši v moštvu, je primer, kako se je treba boriti za klubske barve. Na igrišču deluje kot mladenič, je največja ovira za napade nasprotnika.
2— Anton Satler, visok, odlično igral z giavo, dober kot »zvezni« igralec in kot branilec, manjka mu ostrina.
—	Stane Loboda, eden od največjih borcev v moštvu. Dobro igra z glavo, fizično zelo dobro pripravljen, malo slabše obvlada tehnliko.
—	Drago Kneževič, igral skoraj na vseh mestih v ekipi — vedno soliden.'
: — Hinko Vodušek, »zvezni« igralec velikih kvalitet, včasih
ka NK, da za bralce tovarniškega lista pove nekaj o preteklem tekmovanju in nadaljnjih načrtih.
Tov. Ljubo Komelj je povedal: »Naše moštvo, ki je sestavljeno samo iz delavcev naše tovarne in 4 študentov, je disciplinirano izpolnjevalo naloge tehničnega vodstva in trenerja, kar jim je skupno z njihovim znanjem in borbenostjo prineslo ta pomembni uspeh. Moramo omeniti še to, da so se igralci zavedali svojih nalog in od-
»se zahvaljujemo za razumevanje in pomoč, ki smo jo ves čas čutili, in želimo, da bi nas še naprej spodbujali in nam pomagali. Obisk gledalcev ni bil tako majhen, želimo pa, da bi bil v času kvalifikacij še večji, ker so gledalci važna komponenta uspeha,« je končal tovariš Komelj.
Pod vodstvom trenerja Antona KuriMča in tehničnega vodje Janka Repiča so zastopali barve »Aluminija« naslednji igralai:
govomosti pred delovnim kolektivom tovarne aluminija, katere barve zastopajo in id jim je finančno pomagala v tem tekmovanju.«
V nadaljevanju je tov. Komelj povedal: »Mislim, da je dosti že narejenega, ampak da se ni treba ustaviti na pol poti.
—	Vratar Rudolf Bračič, elastičen, siguren na gol črti, bil je zanesljiva zadnja obramba.
—	Na dveh tekmah je branil Maks Božank, požrtovalni, neustrašni vratar.
$$£-. Anton Tkalec, hiter in brezkompromisen borec .ni bleščal, bil pa je vedno zanesljiv.
Napadalec Markovič v akciji
Strokovna knjižnica
V mesecu marcu, aprilu in maju 1966 so prispeli v strokovno knjižnico sledeči strokovni časopisi in knjige:
STROKOVNI ČASOPISI:
Tehnika št. 3, 4, 5, 6 — 1966 — Beograd
Kemija u industriji št. 2, 3, 4 — 1966
—	Zagreb
Hemijska industrija št. 3, 4, 5 — 1966
—	Beograd
PregIed~šČT 2,- 3, 4,-5 — 1966 — Ameriška ambasada Beograd Elektrotechnische Zeitschrift A št. 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 — 1966 — Berlin
Elektrotechnische Zeitschrift B št. 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 — 1966 — Berlin
Funkschau št. 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 — 1966
—	München
Elektronik št. 2, 3, 4, 5 — 1966 — München
Angewandte Chemie št. 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 — 1966 — Weinheim Chemie Ing. Technik št. 2, 3, 4, 5 — 1966 — Weinheim Metall št. 3, 4, 6 — 1966 — Berlin Cvetnie metali, št. 2, 5	—	1966	—
Moskva
Aluminium št. 2, 3, 4	—	1966	—
Düsseldorf
Aluminium revue št. 2, 3, — 1966 — Francija
AEG Mitteilungen št. 1, 2 — 1966 — Berlin
Elektro und Maschinenbau št. 4, 5 — 1966 — Wien
Brown Boweri Mitteilungen št 1/2, 4/5 — 1966 — Baden
STROKOVNE KNJIGE: št. 1413 — Kovinotehna Celje — Katalog orodja 1
št. 1415 — 1421 — Viktor Savnik — Tehniško risanje
št. 1422 — Zoran Kant — Isparivanje i uparivanje
št. 1423 — V. Petrovič — Uput u proračun transformatora
Pesem o
i.
Prišel zdaj je tisti čas k nam v to deželo, ki si ga od nekdaj že to ljudstvo je želelo.
II.
Pradedi naši davni sinove so hrabrili, po njih so tudi nas tako očetje to učili.
iii.
Vsi složni bratje bodimo, po stezi eni hodimo, po poti, ki nam kaže jo odločna naša Partija.
IV.
Tiran v deželo našo prihrumel je kot pošast, da bi to ljudstvo naše pahnil v propast.
V.
Požigal, plenil, ropal po naši je deželi, od mučenja in groze smo skoraj obnemeli.
VI.
Pošiljal nas v taborišča tja daleč v dom tiranov je, kjer tudi marsikomu odbila zadnja ura je.
VII.
Vodil nas je na morišča v tuje kraje nas pregnal, o, gorje še tebi, človek, ki doma si še ostal!
VIII.
Gorje ti v izgnanstvu,
gorje v domovini,
oj, človek naš — kaj čakaš?
Vstani
in upri se tej zverini.
IX.	,
V gozdu listje tiho je šuštelo in klic je gozda ljudstvo
razumelo:
za svobodo našo naj vsakdo stopi v bran,
naj vsak bo hraber in zvest
partizan.
X.
Povsod začeli so bojni se pohodi; naj teče kri vroča, željna
po svobodi.
Narod naš naj vodi zvezda
petokraka!
Samo naprej, naprej — nazaj
ni več koraka.
št. 1424 — Robert Lendi Priručnik za elektroniku
št. 1425 — Ing. V. Ciganjek — Izolacija protiv vode
št. 1426 — R. Marej — Uvod u nuklearnu tehniku
št. 1427 — Ing. B. Furundžič — Zbirka tehničkih propisa u građevinarstvu
št. 1428 — Georg Garboe — Građevinske mašine i građenje št. 1429 — T. Beritič — Medicina rada št. 1430 — W. Kafke — Der Transduktor — ein Baustein der Automatisierung
št. 1431 — AEG — Transistoren in der Industrie
št. 1432 — Martin J. Beckmann — Lineare Planungsrechnung št. 1433 — H. P. Kunzi — Nichtlineare Planungsrechnung št. 1434 — 1458 — Dr. M. Ivčič — Zaštita na radu
št. 1459 — Kovač — Tehniško črtanje št. 1460 — D. J. Kotnik — Slovensko-francoski slovar
št. 1461 — Dr. J. Pretnar — Franco-sko-slovenski slovar št. 1462 — Metalbiro Zagreb — Jugoslavenski čelik
št. 1463 — B. Blagojevič — Pravni odnosi između komiteta i špeditera
št. 1464 — J. Hazard — Jednoobrazni trgovački zakonik SAD 1465 — 1469 — Privredni pregled — Leksikon robe
št. 1470 — Iskra — Katalog Iskra L št. 1471 — Iskra — Katalog Iskra II. št. 1472 — Ing. F. Piwinger — Regelungstechnik für Praktiker št. 1472 Ing. F. Piwinger — Einführung in die Dynamik selbsttätiger Regelungssysteme
št. 1474 — B. Popovič — Zbornik rešenih problema iz elektromagnetike
revoluciji
XI.
In bojni klic se širi in širi od Beograda do Ljubljane,
Skopja in Jadrana, na juriš, na juriš, bratje mili, dokler ta borba ni končana.
XII.
Saj branimo mi svojo drago
domovino
in davno željo naših dedov
le vršimo,
boj še bije, bije besno in srdito, saj na čelu z nami je naš
tovariš Tito.
XIII.
Naj sovražnik vidi, da tu smo
gospodarji mi,
da znamo za svobodo se boriti. in po zmagi naši naj nikdar
ne skuša
naše sreče blage še kdaj kaliti.
XIV.
Njim pa, ki so v borbi padli, darovali tam življenja svoja, njim darujmo svojo srečo, ki brez nje jim ni pokoja.
XV.
Saj za nas ljubezen njih je bila čista — prava, zato živijo tu med nami, njim naj večna bode slava.
XVI.
Mi pa, ki še ostali smo na razvalinah domovine, učimo se in delajmo, da dom si nov zgradimo.
XVII.
Dom naš novi čvrsto že stoji
sedaj,
saj vzidan v trdo sivo skalo je, v njem prebiva vodstvo naše, armada, učeni in delovni ljudje.
XVIII.
Zdaj orjemo si polja naša, gradimo ceste, mesta in vasi in v tovarnah naših sami smo gospodarji mi.
XIX.
Po Jadranu našem plavem spet plovemo ponosno mi, po dolinah in gorah pa pesem naša zdaj doni.
XX.
Da kovači smo od svoje sreče, to ves širni svet: naj zna, zato živi naj naša močna nova Jugoslavija.
Najti in preprečiti nevarnost !
9.	Vročina, para, komprimiran zrak
a)	So vsi ventili, spoji zadosti priviti?
b)	AM je pri vas neizolirana vroča cev ali kakšna druga vroča površina?
c)	Uporabljate komprimiran zrak s polno varnostjo?
10.	Požar
_ a) Vedo vsi delavci in novinci za alarm proti požaru in kaj morajo storiti v tem primeru?
b)	Ali znajo pravilno ravnati in uporabljati razne protipožarne aparate?
c)	aH redno pregledujete vse protipožarne aparate v podjetju?
d)	AH ustrezno uporabljate in shranjujete lahko vnetljiv material?
11.	čistoča in zdravje
a)	Ali je v vašem oddelku omarica prve pomoči s potrebnimi zdravili in drugim sanitetnim materialom? Ali je kdo v vašem oddelku izučen za nu-. denje prve pomoči?
b)	So novi delavci obveščeni, kje je ambulanta za prvo pomoč?
c)	Vam je znano, kolika je maksimalna in minimalna temperatura v mejah vašega delovanja in kakšno je prezračevanje v tem delu tovarne?
d)	Kdaj ste zadnjikrat čistila prostore in zidove?
e)	Obstajajo težave z odvodom tekočih materialov z delovnega mesta?
f)	Ste pregledali sanitarne naprave (stranišča, kopalnice, umivalnice itd.) kakor tudi garderobe in kako je s pitno vodo?
g)	Ste obveščeni o možinem škodljivem vplivu novih materialov na zdravje delavcev? So vam znani principi varnegapo-slovanij a z ìiovim- imamiaiai-in 3.
h)	Tmajo naprave za vsrkavanje prahu in podobno zadostno kapaciteto in aM so v brezhibnem stanju?
12.	Zaščitna obleka
a)	Uporabljajo delavci ustrezne osebne zaščitne pripomočke in obleke proti prahu, izhlapevanju, dimu, padajočim predmetom, nato proti nevarnosti v zvezi s poslovanjem z materialom, ki razjeda in povzroča opekline?
b)	So vsi obrambni pripomočki brezhibni?
Poskusite na osnovi teh vprašanj preučiti, kakšen je položaj varnosti v vašem podjetju, na delovnih mestih im drugje.
(Nadaljevanje s 3. strani)
b)	So v zadnjih 6 mesecih pregledali vse dele naprav za dviganje?
c)	So vse maprave-za zaustavljanje in vse vrvi na dvigalih v brezhibnem stanju?
d)	So osebe, ki delajo na dvigalih in podobnih napravah, do-
volj primerne temu delu in imajo predpisani izpit?
8.	Električni tok
a)	Ste morali prijaviti kakšne okvare na električnih dovodih aH drugih električnih napravah?
b)	Ste v zadnjih (treh mesecih pregledali vse prenosne električne naprave?
Pri malici v sanitarni II
Ti predlagaj mene, jaz bom pa tebe...
Med zasluženim počitkom