253. številk a.
Ljubljana, vtorek 6. novembra
X. leto, 1877.
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan, izvzetnši pone-teljko In dneve po praznieih, ter velja po polti pretentan ra, avitro-oeenke dežele za celo leto 16 gl d., za pol leta 8 ald.r za čutrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za tetrt leta 3 glu. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanj« na dom se računa lO kr. za mesec, 30 kr. za ©etrt leta. — Za tnje deiele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nftitelje na ljudskih šolah in za dijako velja znižana <wma in sioor: Za Ljnbljano za četrt lota 2 gld. 60 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristoprie petit-vrato G kr., če se oznanilo enkrat tiska. 6 kr., še se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska Dopisi naj se    vrne irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši I*. 3 »gledališka stolba". Opra vništvo, na katero naj m blagovolijo pošiljati naročniuo, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Koltnanovej hiši.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Peterburg 5. novembra. Oficijalno. Nekaj tisoč Turkov je 2. novembra črez Heleno napalo rusko pozicijo Marijan, a bili so z velicimi izgubami odbiti.
Ruska kavalerija je zasela Pešterno, na levo od velike ceste v Sofijo, in je stopila v zvezo z rusko infanterijo, ki je za-8ela Turski Izvor. Ruske prve straže so pasirale, Turke pred soboj goneče, sotesko Jablonico.
Peterburg" 4. novembra. Iz Bogota se poroča oficijalno: General Karzev poroča, da so Rusi z malimi izgubami pri-bojevali močno utrjeni Te le ven. Velike kupe živeža in streliva so tam priplenili. — Najvažnejša točka, Dolnji Dubnjak, je brez boja padel nam v roke, ker so se Turki 31. oktobra, videči našo vojsko bližati se, v Plevno nazaj pomaknili. Tisti dan smo se za dve vrsti proti Plevni pomaknili in utrdili tudi svoje nove pozicije proti Orhanji. Naša infanterija je utrdila Lukovico, a kavalerija je še dalje šla. — Šefket-paša se je brez boja v Orhanje pomaknil.
Peterburg 3. nov. Vezinkioi, 2. nov. Ko se je 28. okt. zvečer skoro brez boja udalo krdelom generala Heimana mesto Koprikioi, pri čemer je vojska zadnje straže Muktarjeve in Ismailove v naglici umaknila se v Ilassan-Kale, hitela je za njo naša kavalerija ter ob dveh po noči napadla sovražni tabor. Po kratkem boji udrli sta dve sotnije kozakov z dvema eskadronoma baterije na konjih mej sovražnike, pobili jih preko sto in druge po-
polnem zapodili v beg. Proganjali so jih naši še G vrst daleč, a naposled bili so vojaki in konji tako utrujeni, da so se morali ustaviti. Ob 5. zjutraj posedla je konjica Ilassan-Kale Mej tem je došla naša konjica do Kurudjuka, 18 vrst od Erzeruma. Naša vojska je prešla 55 vrat brez odmora, a odslej hodi dalje z malimi prestanki. Sovražnikovo taborišče je pri Deve-Bojunu, kjer se zdaj združujejo krdela Ileimanova z vojsko generala Tergu-kasova. Ne da se prehvaliti delo pri Ilassan-Kale ter premikanje naše vojske od Saghan-luga proti Erzerumu. Izgube so prav neznatne. En major in en kapitan bila sta smrtno ranjena, pobočnik nadpoveljnika, polkovnika Tolstoja, pa je le malo ranjen.
Carigrad 3. novembra. „Agence Ila-vas" poroča: Pred Erzerumom se pripravlja bitva.
Bukarešt 2. nov. Šefket paša je 31. okt. poskusil Ruse pri Telišu prijeti in zapoditi. Po večurnem boji je bil od Rusov pri Iladomircah tepen, razbit in v divjem begu poden. Plevna je zdaj od vseh stranij ob» koljena.
Bel grad 3. nov. Včeraj je ruski konzul vladi izročil tretji milijon lubljev podpore. Vojne priprave napredujejo. Od meje se poroča, .da so iz Niša vsi turški vojaki odšli v Orhanje.
Vojska.
Kakor je videti, imamo najprej iz Azije velike bitve pričakovati. Rusi in Turki si stoje pred Erzerumom z oči v oči. Če bodo Rusi pobili še to vojsko in Erzerum dobili,
imajo vso turško Armenijo v rokah in jo bodo tudi obdržali.
V Bulgariji se ruski konjiki vedno bolj razprostirajo in vedno napredujejo, odkar jo rezni general Gurko prevzel poveljstvo nad konjico.
Dopisnik „Timesov" v Adrijanoplju pc-roča mej drugim to-le: Pred malo dnevi zgodila se je v našem mestu nezaslišana obsodba. Sodnija je obsodila petnajst bolgarskih otrok na dosmrtno težko ječo! Toženi so ti sirote, da so se udeležili umorov in ustaje. Najmlajši od njih šteje 10, a najstarši 15 let. Pred tremi dnevi so jih uže poslali v Carigrad, da jih zapro v jetnišnico S. Jean d' Acre.
Kako pokopujejo pred Plevno mrtvece, piše se iz Grivice 22. oktobra: Denes o polu dne vršilo se je v prvih vrstah naših razpoloženj doslej nepoznano nam opravilo. Pokopali smo mrtve. Še včeraj so bili poslali iz ruskega glavnega stana parlameu-terja Osmanu-paši, da mu pove o živej potrebi, ka se zakopljo vendar jedenkrat nešte-vilni ubiti vojaki obeh vojsk. Osman-paša se je vendar naposled sprijaznil s to mislijo in določili so denašnji dan, da se izvrši delo človekoljubja. Ko se je dalo znamenje, nehali so ravno ob 9. uri zjutraj na vseh linijah streljati. Dogovorjeno je bilo, da v ta namen ima orožje počivati do dveh po polu dne. Najprej je šlo nekaj ruskih in rumunskih oficirjev v prva turška razpoloženja, da ustanove n določijo črto, ki bi mejila Turke od Rusov in Rumuncev. Vsi vojaki obeh stranek brez orožja so se potem vstopili ob teh črtah. Za njimi pak je z obeh stranij zijalo iz radovednosti prav mnogo drugih   vojakov,   ki so bili
Sokolovski večer.
(Govor g. J o 1 o č n i k a.) Stara navada je uže, gospoda moja, napraviti ob priložnosti sokolovskega večera berilo, bodisi podučno, bodisi zabavno; kakor ga hoče poslušalec smatrati; stara navada, pravim, je uže to, akoravno ne tako stara kakor nemškutarija v Ljubljani, o katerej bi se smelo po vsej pravici reči, daje uže pro s lin-;1. In ta omenjena navada naša je tudi gotovo boljša, nego je nemškutarija, ker zarad nje, ali da bolj odločno govorim, zarad berila 60 se užo mnogi smejali, in se že smejejo; zarad nemškutarije pak se dan denes uže več ne smeje. Ta stvar je prenavadua postala.
In glejte, gospoda moja, denes, ko sem sedel k svojej mizi, in naslonil glavo v roki, da bi prav temeljito in jedrnato sestavil nocojšnje berilo, dozdevalo se mi je, da sem zo-
pet mlad dečko, kakor sem bil nekedaj, ko sem še trgal hlače po šolskih klopeh, in ko se nijsem bal niti hude besede učiteljeve, niti njegove šibe, kajti takrat, gospoda, je bila šiba še v šoli doma. In zdelo se mi je, da sem sedel v istini v šoli v prvej klopi pred črno tablo, in pred menoj je gori in doli, kakor „graničar na straži", korakal učitelj nemščine, ter govoril, da moramo izdelati nemško nalogo, kakor nam je on narekoval; dejal jo izpeljati: „Unterschied and Aehnlichkeit zvvischen Ilerbst und AViuter". To celej šoli so se za stavila peresa in drug za drugim je jel pisati.
Ravuo tako sem storil jaz. Pomočil sem pero, zastavil na papir in pisal. Pa čudno pero je bilo to; mislil sem, da pišem nemški, pa pisal sem slovenski, pero je bilo tega krivo. Na vrhu moje naloge je stalo naeukrat zapisano mesto BUnterschied und Aehnlichkeit zvvischen Ilerbst und Winter", po slovenski: Kako se razločujejo in kako so si podobni „deutsche Kehlen" in „slovenska grla". Jaz tega nijsem prav nič vedel,  da pišem čisto
drugo stvar nego mi je naloženo, temuČ pisal sem dalje: „Deutsche Kehle", to je nekaj posebnega, „slovensko grlo" pa nij nič posebnega. „Deutsche Kehle" se oglasi pri koncertih, pri javnih svečanostih, ali pa tam, kjer ljudje „ordueu dobivajo, „slovensko grlo" pa se samo potihoma glasi po gostilnah nižje vrste, tam, kjer ljudje ne dobivajo nobenega „ordna", ali pa k večjemu tam, kjer so ljudje še na najnižjej stopinji kulture in civilizacije. „Deutsche Kehle'', to je nekaj finega, kjer se ona oglasi, tam je parfum „eau de cologne" doma, a kjer „slovensko grlo" zabrenči, tam se najde k večjemu duh po .kožuhoviui. Največji razloček mej njima pak je ta: da j*1 iz „slovenskega grla" uže mnogokrat postala „deutsche Kehle", a iz „deutsche Kehle" — hvalo Bogu, — še nikdar ,,slovensko grlo". Ker pa iz c. kr. adjunkta mnogokrat postane lehko navaden „šribar**, a iz „šribarja" pa nikdar ne c. kr. adjunkt, za to je pa tudi gotovo „slovensko grlo'* več vredno, nego „deutsche Kehle".
v prvem razpoloženji. Jednako število Turkov in naših je pokopavalo padle. Onim, ki so bili padli na bojišči v zadnjih bojih, izkopali so jame, Rusom i i Rumuncem vkupe to stran mejne črte, a Turkom onstran posebej. Mrtveci pak, ki so uže dalje časa ležali na bojišči, morali so se zagrebsti ondi, kjer so ležali, kajti trupla so jim bila uže tako raztruhnela, da jih nij bilo moči prenašati, ker so prerada razpadala. Orožje, ki je ležalo po bojišči, razdelili so si Turki in Ruso-Rumunci mej soboj po bratski. Turški vojaki, ki so pri tem delu bili navzočni, napravljali so na Ruse najboljši vtis. Videti je bilo mnogo prav lepih ljudij, izredne možke krasote vojakov, osobito pak so se odlikovali Arabci se svojim dostojanstvenim ponašanjem. Jeden naših oficirjev ge-ralnega štaba je občudoval prekrasno in ume-teljno izdelano pipo, iz katere je pušil nekov Arabec — ta je videl in uganil skrivne želje ruskega oficirja in mu zelo grandijozno ponudil v dar svojo pipo, kar je seveda Rusa nekako iznenadilo.
Pri tej priliki smo si šli ogledat rov re-dute Grivice, ter našli, da je precej zasut, kajti pravili so, da je tri metre globok, sedaj je pak komaj polovico. Da bi si bili pred 19. okt., tedaj pred naskokom, to stvar ogledali, gotovo bi si bili Rusi lehko priborili Grivico, tako so Bi pa le domišljevali, da je to čisto nemogoče — in nasledki slepim mnenjem so 86 tudi pokazali. Pri pokopavanji je naša voj ska presegala dvakrat turških vojnikov število in zatorej ne vemo, ali imajo Turki tukaj le tako ubogo malo posadke, ali pa so navlašč le majheno krdelo za to opravilo bili poslali. Pri tej priliki je bilo navzočnih tudi mnogo tujih oficirjev. Ob dveh se je okončalo pokopavanje, vojaki so se vrnili vsak v svoje po-loženje in za pol ure so švigale sem ter tja in žvižgale po zraku krogle, ki so imele zakopanim mrtvecem priskrbeti novih tovarišev za — mrtvaškega društva povečanje.
Zakaj se je pri Plevni uže toliko krvi prelilo?
V II a i uh in 'g u 2.
nov. [Izv. dop.] Ker toliko v sedanjej vojni o Plevni govore, posebno radi pa turkofili, ki še vedno Osmanovih „zmagu pozabiti ne mogo, naj i
jaz t vojaškega stališča nekaj o tem važnem
mestu za Ruse spregovorim.
Ko je Osman iz tvrdnjave Vidin proti Plevni udaril jo, bila je njegova misel, desno rusko krilo vznemirjati, da bi bilo Rusom te-žavnejše v vshodu operirati. Rusi so to takoj sprevideli ter hoteli O.unana odvrniti, a motili so se o njegovej vojski, kajti poslali so na pol toliko vojakov proti njemu, kakor bi bilo primerno. — Prišlo je do boja pri Plevni. Rusi so bili. ker v manjšini, odbiti, in Plevna je pala v Osmanove roke, in je ostala doslej v njih. Rusi so poskusili iz nova prognati Turke iz desnega krila, a spodletelo jim je zopet. Osman je obdržal Plevno ter jo od dne do dne bolje utrjeval, tako, da bi Rusom ne bilo mogoče i z večimi močmi ga izgnati iz tega mesta. — V resnici je Grivica mnogo stala Ruse in Rumunce in teško je priti do druzih redut. Ker nij tako lehko z napadi (šturmanjem ?) v roke dobiti tvrdnjave, kakor bi kedo menil, sklenili so Rusi Plevno obkoliti in jo izstradati; a kako, če manjka k temu vojnega materijala? Morali so tedaj Rusi počakati gard, — ki so jim prišle na pomoč.
Kakor smo videli, posrečilo se je pretekle dni v resnici generalu Gurku prisvojiti si cesto, ki pelje iz Plevne v Sofijo, od kder je Osmanu še vedno živež in municija prihajala. Sedaj je pa Osman popolno zajet. Čeravno nij s tem še vse dobljeno, in je treba čakati izstradanja turške posadke, vendar je s tem dosta dobljenega. Osman nij več ona velika zver, kakor so menili njegovi privrženci.
Da nijso Rusi preje na večjo vshodno tarško vojsko vrgli se ter vse garde, ali vsaj veČino, k carjevičevej vojski dirigirali in poskusili Mehemet-Alijevo, ali sedaj Sulejmanovo vojsko uničiti, (kakor bi taktično prav bilo!), je lehko razvidno, ako pomislimo, da bi ne bila za Ruse zmaga v tem kraji tako važna, ker, če bi tudi Turki dobro tepeni bili, bilo bi jim še zmirom mogoče v tvrdnjavah (Ru-ščuku, Šumli, Silistriji in Varni) obdržati in opoinoči se. Tudi bi Ruse oblegovanje tvrdnjave neizmerno dosta stalo.
Treba je tedaj preje Osmana pobiti, ker potem je mogoče z vsemi močmi poprijeti Sulejmana in uničiti ga. Osman sedaj lehko vidi,  v kako past je zabredel in strokovnjak
Tako sem izdelal jaz svojo nalogo, ko jo po naključji prime naš profesor, in jo jame prebirati,- jaz mislim, da je nij do polovice prebral, ko me lopne z zvezkom dvakrat okolo ušes, lop, lop — in jaz sem se izbudil ! Zadremal sem bil namreč pri svojej mizi, in nevedoč sunil z glavo v tropico na mizi stoječih knjig, in iste so se bile prebrnile meni na glavo; in zategadelj  se mi je zdelo, da me nemški učitelj obdeluje z mojim zvezkom, izbudil se, kakor sem uže rekel, in Boga zahvalil, da mi nij treba več izdelovati nemških nalog. — Pri tem pak sem so spomnil zopet svojega denašnjega berila, in kaj menite, gospoda, kaj je bilo prvo, česar sem pri tem domislil ? Kuj druzega, nego to,  da mi bo treba povedati tudi kaj novega z bojišča,  bodisi uže o Mi-ktarju, ali pa o Plevni.   Povedal bi Vam v istini rad, da je Plevna pala, pa bojim se, da bodete, rekli, da sem tiskarski učenec, kakor isti, ki se je onidan zmotil, ter stavil v nekov list, da je res Plevna pala. Rad bi Vam tudi povedal, se je Muktar paša iz obupnosti sam ustrelil, pa bojim se zopet, da bođete
dejali, da sem izvedel morda to novico pri fri ?Orji, kakor se je tudi uže nekemu uredniku zgodilo. Ne, gospoda, tacega oporekanja ne maram. In ako bi hotel naposled tudi humoristično popisovati, kuko težko pričakuje naš ljubljanski filister, bodisi Rus ali Turek, poročila z bojišča, in kako rad vrjame vsak isto, kar mu je po volji, ter pravi: „Es steht ja in der Zeitung," povedal bi vam vendar nič novega, in humoristična stran mojega popisovanja bi vendar ne bila vsakomu po volji. Kajti, gospoda moja, — stvar je resna. Svet boj je to, ki se bije tam doli ,,ob širokem Dunavu," in nam tu gori nikakor ne pristuje s6 smehom gledati na krv, ki se tam proliva za slovansko stvar. In, gospoda moja, akoravno mora biti berilo na sokolovskem večeru veselo, humoristično, sem vendar popolnem prepričan, da mi no bodete v zlo šteli, ako ga ne končam sč smijočim obrazom. Gospoda slavna! Tudi v veselih treuotkih je dobro človeku biti resnemu, in zato s polnega srca in resnim navdušenjem zakličimo: Bog živi našo slovansko stvar.
strategik ne bode nikdar odobraval njegovega
početja.
Gotovo bodemo kmalu slišali o njegovej vdaji. Da bi se mu posrečilo iz Plevne uiti, nij vrjeti, le če bi Rusi neprevidni bili, moglo bi se to zgoditi, kar tudi nij pričakovati.
Krv za Plevno se tedaj nij zastonj prelivala, strategika in taktika zahtevati, da morajo Rusi preje Obmana usiliti, nego jim jo dalje operirati, kar tudi nij ravno izklučljivo nemogoče, ker dosta je odvisno od položajev' na bojišči.
Obrnilo se je sedaj vse drugače, nij šo konec Rusov, kakor so turkofili uže menili; ona neogibna katastrofa za Ruse, kakor so jim je prorokovalo, prišla bo nad Turke, naj' preje nad Osmana in, če Bog da, i nad drugo turške vojske, v Aziji in Evropi.
Mi ne smemo misliti, da carjevičeva vojska ne dela prav, če je pasivna, ker njen nalog je, Sulejmana v šahu držati, dokler bode Plevna pala. Potem bode tudi ona z vso silo nadalje ofenzivno operirala.
To opombo pristavljam koncem sestavka,' ker jih je dosti, ki menijo, da bi morala carjevičeva vojska energičnejša biti.
Na Francoskem
so se včeraj, v nedeljo, zopet vršile volitve v* generalne svete. Važne so te volitve zavoljo tega, ker bodo v 31. departementih izvoljenci tudi volilni možje za senat, ki se bode koncem tega leta ponovil. Vseh generalnih svetovalcev je voliti 1422. Dozdaj so imeli monarhisti tu večino. Vlada stavi še svoje zadnjo upanje na te volitve, da - si jej ne morejo v zbornici večine dati, ki je za vladanje potrebna.
Do tega hipa, ko to pišemo, nam izid volitev nij znan. Pač pa je uže iz tega kratkega, kar smo rekli, razvidno, da bi bila zadnja nedelja važen dan v razvoji francoske republike in evropske svobode sploh, kolikor samodoločba francoskega naroda pospešuje svobodni razvitek druge Evrope. Če so republikanci zmagali tudi tu, potem se pač Four-touvovo ministerstvo ne bode upalo dalje oklepati so svojih stolov, s katerih jih večina doli kliče.
Narobe pak bi, ako so monarhisti veliko večino dobili, zopet greben zrastel sabljarjem i in reakcijonarcem in možje, ki se bahajo, da so „za red", vzdržavali bi na Francoskem Se dalje zdanji nemir in nepokoj, ki Francosko samo slabi.
Videti je, da monarhisti nemajo veliko upanja. Vendar prorokovati se ne da in tudi treba nij, ker bodo jutri prinesel telegraf gotovo poročilo o izidu. Imamo torej le en dan še počakati.
Politični razgled.
V Ljubljani 5. novembra.
Vprašanje Št*ffOVtMsUe pogodbe z Nemčijo je prišlo v novo razmerje. Iz Berlina se namreč poroča, da je nemška vlada 30. okt. avstro-ogerskej predložila, naj dozdunja pogodba še za eno leto podaljša se.
Na <fYii se pripravlja sprava mej takozvauimi Mlado- iu Staro Čehi. Klub prvih je volil pet udov, ki bodo dogovore se starimi imeli zarad zjedinjenja.
Iz Bukarešta se poroča, da je ruski <?«*• pri obedu rekel navzočnim: Mi smo našli aktivnega zaveznika, ta je zima.   S pomočjo
tega zaveznika upam vojsko dokončati, da nas spomlad uže doma najde.
*mt.vk<< zbornica se ne more odpreti, ker večine zbornikov nij še vkup. Ne ve se če bo zbornica hotela dovoliti velik kredit za vojsko.
JCV*»##oajrk» „Soleil" poroča, da bode Pouver Qneitier dobil nalog novo ministerstvo sestaviti. G. Decazes bode baje odstopil, na njegovo mesto pride baje za vnanje zadeve grof Bofrue.
O Mtntifi pišejo, da se v velikej meri oborožuje, vojne konje skupuje in bataljone povišuje. Proti komu in zakaj ?
Iz MS i tmt se piše v „Pol. Corr.", da je novembra meseca zdravje papeževo zopet slabše, in da se zdravniki boje.
Popi
81«
W« C*«*!ov«ri* 1. novembra. [Izviren dopis.] Večina gg. udov tukajšnje čitalnice se je bila zbrala v soboto 27. oktobra k rednemu občnemu zboru. Najvažnejše točke programa so bile, prvič: poročilo blagajnika, katero kaže, da društvo v denarstvenem obziru na trdnih nogah stoji, in drugič: volitev novega odbora. Za predsednika se je enoglasno izvolil gospod J. Ferjančič, znan kot umen in marljiv narodnjak in izvrsten aranžer vsakovrstnih veselic. V odbor so večjidel prejšnji odborniki voljeni bili. Ako se novemu odboru posreči vsa] večino tukaj živečih Slovanov društvu pridobiti, nadejamo se vendar enkrat nekaj živahnejšega društvenega življenja. Čuditi se le moramo, da se še vedno marsikateri znani Slovenci, ali ne upajo, ali nečejo k društvu pristopiti. Kje je edinost?
Mm Vilmi* na slov. Štajerskem 4. nov. [Izv. dop.] 14. in 15. oktobra t. 1. se je onkraj Save v Krškem nova šola odpirala in zraven pokazalo, da hoče dolenjski Kranjec kar le topel v svetla nemška nebesa; popevalo, govorilo se je nemški in le nemški, akoravno se je šola za slovensko ljudstvo odpirala. Od vseh stranij kranjske dežele sklicali so se tedaj „nemški" gostje vkup in v frakih in cilindrih stali so „nemški" gostje slovenskej ljudskej Soli za botre, in pri nas na levem obrežji Save smo tudi denes novo poslopje izročili v Bvrho izgoje naše mladine, ali škilili nijsmo ven črez meje naše domovine; ostali smo lepo domačini, ki materinščine ne mečejo črez prag šolskih vrat; akoravno lehko trdimo, da nam nemščina gladkejše teka, nego rojakom onkraj Save; praznovali smo izročitev novega šolskega poslopja skratka se slovenskim petjem in govorom in za botra stalo je slovensko ljudstvo v kmetskej in gospodskej janki, in staro in mlado bilo ie priča Blovesnej izročitvi.
Ob desetej uri je bila slovesna maša v našej cerkvi. Jeden čveterospev krhkega pev-Bkega društva pel je Mikložičevo slov. mašo. To sicer nijso bile „deutsche Kehlen", pa dobri in dobro urjeni glasovi. Tenor, g. Jerman, je hudo konkuriral z „deutsche Kehlen", ki so 14. oktobra iz Ljubljane v Krško prišli in g. Šušteržič je svoj bas tako razpolagal, da bi marsikateri filharmonikar izdihnil: škoda, da ta izvrsten bas sč svojim velikanskim obsegom nij „deutsche Kehle".
Po dovršenej maši podalo se je mnogobrojno občinstvo v novo šolsko poslopje, kjer je g. župnik Itipšl blagoslovljal šolo. Po tem opravilu zapelje krški kvartet: ,,To je go spodov dan" in potem je g. Šušteržič, načelnik videmskega šolskega kraj nega sveta, v lepej gladkej slovenščini in dobro naglaševaje govoril jedrnato in navdušeno o pomenu šole v
19. stoletju. Na to je nastopil mali fantek in v jeziku svoje domovine prosil v prav lepih besedah za blagoslov z nebes nad „ vrtnarsko hišo", novo šolo. Okrajni glavar iz Brežic, g. Jossek, govoril je slednji, želeč novej šoli dosti vspeha in poudarjaje, da bode iz te šole marsikateri slovenski talent, kojega našemu ljudstvu ne manjka, izhodil, končal je z pozivom na patrijotizem ter z „živela videmska občina I"
Gospod Jossek ima dosti takta; vem sicer, da nii zagrizen in morebiti celo ne sovražnik slovenskemu ljudstvu, ali kot od vladnega zastopnika avstrijske države pričakoval sem od njega, da bo, kakor njegov kolega v Krškem, g. Schonvvetter, ob priliki tamošnje šolske svečanosti dosti o nemške j kulturi, nemškem „fortschrittu", nemškem rajhu go voril; tega nij storil in tako svečanost vredno končal, akoravno nemški govoreč, razven gori, navedenih besedij: živela videmska občina.
Tako smo svoje novo šolsko poslopje, namenjeno za ljudsko dvorazredno šolo, izročili mirno, pa lepo domače, brez nemških botrov, svojemu namenu. To nij drugače mogoče bilo, ker naš Starovaščan, Vidmičan je ponosen kmet in ne pušča svoje materinščine na zadnje mesto postavljati in, kar je mej nami bolj šolanih liudij, se niiso vstopili mej izdajalce slov. domovine.
Dnnmfce stvari.
— (Imenovanje.) Avskultant Janez Kuralt je imenovan za adjunkta v Kostanjevico. — Adjunkta dr. Alojz Fou iz Konjic in Štefan Kocijančič iz Pliberka sta imenovana za adjunkta pri celjskoj okrožnej sodniii.
— (Slovensko gledališče.) Prihodnja Blovenska predstava bode v soboto 10. t. m. Predstavljala se bode prvikrat vesela igra v 3 dejanjih „K o l i k o r g 1 a v t o 1 i k o ž e I j a.u
— (Je z d ec.) Nadlejtnant tukajšnje gar-nizije N. je prijezdil zadnjo soboto v enej turi iz Ljubljane v Gorico v 13. urah.
— (Iz Gorice) se nam 4. t. m. piše: Minulo noč je pogorel v Solkanu malin g. Le-gnassija. Ob 11. uri v noči je bilo celo mesto alarmirano. Več brizgalnic s požarno stražo je hitelo na pogorišče, vendar nij bilo mogoče poslopja rešiti, kajti goreče žito je naprav-Ijalo izvrstni plin in požar je bil velikansk. — Denes popoludne je v Solkanu ples; Radovedneži so hiteli tja gledat pogorišče in ples je bil vsled tega vedno bolj animiran. —
Razne vesti.
* (General Skobelev) je terjal, naj mu pošljejo iz glavnega stana pomoči, kajti po zapiskih bi imel dobiti 15.000 mož, a ima jih samo 10.000. Veliki knez pak mu je odpisal: ,,Jaz vam ne morem dati prav nobene pomoči, v obče je pa omenjeno število popolnem resnično, kajti jaz vašo osobo štejem za 5000 mož.11
* (V Avstraliji) je takova suša, daje zaradi pomanjkanja vode poginilo uže nad tri milijone ovac.
* (Cerkev podrla) — Dne 25. t. m. po noči je strašansk ropot iz spanja zbudil prebivalce v Fiumičolu, v CervijansUum okraji. Cel stranski zid novo še no prav končane cerkve sv. Valentina so je se streho vred podrl. Dobro da se je to po noči zgodilo, ko n»j bilo nikogar v cerkvi. Da bi se bilo po slopje posulo ua pr. dne blagoslovljenja novo cerkve — koga ne pretresa groza, le militi na tako strašno eventualnost V — Škoda znaša □ekda okoli 15 000 gld. — Sodi se splolr, da je bil temelj slabo stavljen, vsled česar se je zid nekoliko vgnezdil in na to podrl. To
je velika nesreča za občino, katera je po več-letnem trudu in mnogih žrtvah uže hrepenela
po blagoslovljenji nove božie veže — in bo morala znaj še mnogo trositi in dolgo čakati, predno se jej goreča želja izpolni.
* (Midhat-paša Kalan to m.) Ko je bival turški državnik Midhat-paša letošnjega poletja na Dunaji, hodile so ga obiskavat iz radovednosti razne gospo. Pri tem je imel nuvado, dajati jim raznih slaščic. Nekoč pak je dal jednej skoraj dvakrat več, nego drugim, zatorej ga ta takoj zavpraša. zakaj ona toliko dohode. Turek pak so galantno prikloni ter pravi: ,,Ker imate dvakrat večja ustR od drugih." — Neka dama pak bi bila rada izvedela, zakaj je pri Turkih v navadi mnogoženstvo: „Mi si smemo zato jemati po več žen, ker niti vse skupaj nemajo takovih svojstev. kakor vi, gospa" — kar je dotičniči bilo zelo po všeči.
* (Amerikanskoga lista) naročilno povabilo se končuje takole: ..Pomislite, gospoda, da imamo mi časnikarji uže na zemlji peklo, ter da moramo deset let prej umreti, kakor drugi ljudje; pomislite pa tudi, da imamo prost vstop v nebo ter moremo ondi porabiti svoj vpliv za krivične in nedolžne — zatorej, kedor se nehče razpreti z Bogom in z ljudmi, naj poravna svoj dolg za naš list in veliko zaslugo bode imel v nebesih in na zemlji. Amen !
Tiijcl.
4. novembra:
Evropa t Urbanizkv iz Celovca. — Skofic i* Novega mesta. — Drflsch iz Zngorja.
Pri Slonu t Dolinar iz 1'ratn. — Sii^lic iz Žavca. — Stockl;nger iz Postojne. — Freidig iz Trbovlja. — Cihora iz Pisina — Globočnik iz Železnikov. — Podboj iz Kranja.
Pri Mftllrtt: Frpunn iz Dunaja. — Gozani is Kranja. — Šink iz Zagorja. — Fasol iz Dunaja. — Podgoršek iz Karlovca. — Wculek iz Dunaja. — ^olak iz Gradca. — TVcrman iz Dunaja. — UrbančiS iz Dvora. — Cwitkovič »z Dunaja.
Pri 7,Hmor«-i i Kocijančič iz Kranja. — Vidi© iz Ljubljani'. — Fiala iz Dunaja.
Važno
je naznanilo v donašnjej štpvilki Samuela Heck-schera star. v Hamburgu. Ta hiša si je radi prompt-nega iu zanesljivega izplačevanja dobitkov tu in v okolici dobro ime pridobila, ter vsacega na denašnji insorat opozorujemo.
Dunajska borza 5 novembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dnlg v bankovcih  .    G4 gld. 15 kr.
Enotni drž. dolg v arobru    .   .     67    „   20 „
Zlata renta........74   „   80 „
1860 drž. posojilo..... 111    „   — „
Akcijo narodne banke .... 836   „   — „
Kreditne akcije...... 213   „30 „
London......... 118   „   10 „
Napol.......... 9   „   49'/, „
C. kr. cekini....... 5    „   65«/, „
Srebro ......... 104   „   70 „
Državno marke......58    „   35 „
Loterij ne srečke.
V Trstu 3. nov.:   41. 11. 90. 3G. 81.
V Liuci 3. nov.:   59. 30. Gl. 45. 24.
0
bolnim m»> in zdravje brez leku in brez stroškov po izvrstni
talescUra Ju Barry
30 le>t >ji« je s i j bolizui, ki L i je ne bila osdra;
rOl   a prijetna zdravilna hrana, pri odrasčenih i
»troolh bros medicin in stroškov; tdravi vse bolezn? / tolcdca, na živcih, daljo prane, i ua j.;trah; tiare 1 naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kišolj, nopra-...   : ii»s, »robl.ijonjo, •.».-•.•   .. ■. ilaboati, zlato
Hlo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenjo krvi v glavo, (omenja v Matih, aubosti bo blevanje pn noaaoih, Hat it, trganje, shujšanje, biodičioo in prj-liajenjo; !?oao*>!io so priporoča za dojeneo iu je bolje, aogo dojnifliuo mleko. —■ tzkaz iz mej 80.000 sprioo-jU Edravllnih, broz vsaka modicine, nayj njimi Bpri-tavala proiuaorja. Dr. Wurzorja, g. F. V. lionoka, pra-•?gii. protoaorja medicine na vseaoiliSči v Maribora, itaega svouiika Dr. Angclctoma, Dr. .SUvKoiunda, M   ; laumbeUa, prof. JJr. Dede, Dr. Ur6, groiiuje Caatle-■to&vt, Markize de Brehan    mnogo druzih imenitnih Mol),   . razpošiljava ^* poaebuo zahtovauje zastonj, ^(ai izkaz It W.0M skrito valov.
Na Dunaji, 13. aprila 1872. TreSlo  jo nžo sedem meB^cov, od s ar som bil v brezupnem Btanji. Trpel sem vsled pranih n . ut-
ničnih bolečinah, in aicer tako, <ia istn od dne d< dne vidno g in i, in to capreiilo je dolgo tim*, moy itndfje. Čul sem od Vaio čudapolne Revalescier pričel »hu jo rabiti in cagotovim Vaa, da se Cur.i<
Cmeae&nem  r.titku V»ie tečne in  okusne lie • »ciere popo mva zdrav, tako, da brez najina- ieg> tres nja morem zopet pisati. Za-adi tog« priporočan vieui   bolnim  to  p'imerno  prav   cei.o  m oko« brano,  kot tajbo'jši pripcm čok,  ter ostanem V., ndani
Gabriel T e » c h n e r •Inšatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brćhan.
Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod I Vsled neke bolezni na jetrab bilo j moje stanje hujšanja in bolečin sako vrste Bedeu let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati txesle so se vse čutnico na celem životu, slabu pre bavljenje,  vedno nespanje, ter sem trpela vedno Da
-azdraienji čutuic. katero me je aem ter tja prega ijalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pr em bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnog '.druvniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečin* '.lajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašu lievalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, za svaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največ), nvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila \ t;inji;, da morem mojo društveno pozicijo zopet uži /ati Dovolite gospod, zagotovjunja mojo prisrčni 'ivaležnosti in popo nega spoštovanja.
Markize do lire ha n.
St. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre' lavljeuji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb uka, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanj lušuika, omotici in tiščanji v prsih.
<ev*ltnciere io t Krat '.ečnejša, nego  meso, t-
■4 pri odrasčenih in otrocih prihrani 50 krat ved na ioni, ko pri zdravilih.
V ptehaatah paiioab po pol fhnta 1 gold. 50 kr., iut 3 gold. r*) Wi-., 3 fanta 4 gold. 50 kr., 5 ran-
ov 10 gold,, 13 fnntov 30 gold., 34 fantov 36 gold.
ievaJosoiero-Bteo nien v pa£io&h in Revalesciere* hooolatee v prahu t'2 caa 1 gld. BO kr., Ji cas 2 gl.
;r«, 4a       4 gi, oO ."ir., v ?rahn ka 13.) t** . J - iaje: Da Bai."7 v Uomp. na      i<tjl, Wail-i*ete<^j«e 4t. 8, kakor v vjoh  m*tih  pri dobrih irjih m «pooerijikih trgovoio. radi razpošilja «la-'ii-ia na vse krajo p"> polenih ufciuuoan ali KrvadjJJh. V iLjubijam fiđ Vfthf] J. Svoboda, hkar pri „zlatom orla", v Reki pri lekarji J. P to-i a m c, v Celovca pri lekarja Birnoacaerja, 7 vpijeta  pri  lekarju A lj i no vica,  v Trata pri •kttrju Jakoba 8orravallo, pri drogeristu P. fiuoaa iQ J. II i r h o b n, v Zadra pri Androviču. (145)
Lepo in v ceno izdeljujo so
perilo in ženska otlacila
V Treoi ej IiIhI, na Marijo Terezijo cesti, št. 10, pri lleh, na lovo roko._'330—2)
V „Aarouuej tiskarni" v LJubljani ju izšlo in •e dobiva:
VIII. zvezek „Liatki":
Pomladanski valovi.
Roman, spisal 1. Turgenjov,  poslovenil dr. M. Samec. 8« 17 pol. Cena 60 kr.
Potem
Trije javni govori.
Govorili prof Fr. Suklje, Iv. Tavčar in prof. Fr. vViesthalor v Ljubljanski čitalnici. 8° 9 pol. C-na .'10 kr.
tilavni do-I bitek ev. 375.000 mark.
Naznanilo
srece.
Dobitke garantira država.
Vabilo za udeležitev <lohi.ltiii.li iiaključcb
od države Hamburg garantirane velike denarne loterije, v katerej se bodo gutovu dobilo črez
H milijonov mark.
Dobitki te koristne denarne loterijo, katera obseza valed načrta samo 85.000 srečk so Blodeči: namreč 1 dobitek cvent. 375.000 mark, specijalno markl.J0.Q00. 1 s?r».0»W, 80.000, 60.000. oO.OOO, 10.000, M. 000, li krat |>o 30.000 in 20.000, 10 krat po 20.1100 in lfl.000, 24 krat po 12.000 in 10.000, 31 krat po 8.000, li.OOO in oOOO, ;')6 krat po 4000, 3000 in 2^00, 206 krat po 210», 2000 in loOO, 412 krat po 1200 in 1000, 1301 krat po 500, 300 in 2.r)0, 2S216 krat p.. 200, 175, 150, Ki S, 12-1 in 120, 15881» krat Po 1)4, 07, 55, 50, 10 in 20 mark in dospejo č r/. nekaj mesecev v 7 oddelkih do gotove odločbo.
Prvo dobitkino žrebanjo vršilo so bode službeno in velja za-nje
Cela originalna srečka samo 3 gl. 40 kr. Pol originalne srečke    „     1  „  70 „ Četrt originalne Brečke „   — „  85 „
in razpošiljam to nd države garantirane originalne ttreeke (nikakor prepovedane prouieso) proti fruiikirunej pripoiiiljntvi zneska ali pa proti poHtuemu povzetku tudi na najoddaljeiie kraje.
Vsak udoležmk dobi od meno polog svojo originalne Brucke Hat onj tudi originalni načrt z vtisnenhn državnim grbom in po dovršenem žrebanji pripoš jo se takoj vsacenm lir«-/, v-ulitevuiijn Hlužbeui spisuk žrebanja.
Izplačevanje in razpošiljanje denarnih dobitkov
do  interesentov  izvršujem kuhi direktno in  promptno In j. u»Jasme*l)ivelUin molčanjem.
■B Vsako uuroeilo more si vsak preskrbeti s poštno nakaznico uli pa priporočenim pismom.
■■ Obrne naj se tedaj vsak zaradi prihodnjega žrebanja z naročilom zaupljivo do
m 15. novembra t. 1. tm
do mojo firmo
Samuel Heckscher sen.,
bankirna in izmenjevalna pisarna
v Hamburgu.        (329—i)
Pri založniku II. >icniiinii so na svitlo prišle in se uže dobivajo kuharsko bukve pod naslovom :
„Slovenska kuharica",
ali  navod,  navadna in Imenitna Jedila okusno Kuhati.
Spisala in na svit o dala
Magdalena Pleiweisova.
Da so bukve „Slovenska kuharica" občinstvu jako priljubljene in koristne, dokaz temn jo urna razprodaja prvega natisa, ker jo pa drugi natis pomnožen in popravljen /. novo in staro mero, upamo, da bodo naše slovenske kuharico radostno po njih segale. (222—3;
»Marjetica"
izviren roman, spisal Anton Koder, se dobiva v Pajkovi tiskarni v Mariboru in pri g. knjigarju Lerherju v Ljubljani po 90 kr.
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani bo izfile in se morejo dobiti sledeče slovensko knjige:
Bomani in jpo-vostl:
1. Erazem Tatenbak. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr.
2. Meta HoldenlM. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik   50 kr.
3. kantoreieii. Komun 8 pogorakega zakotja, Ćeški spisala Karlina Sv&tla; poslovenil Franjo Totnšič. velja........50 k r.
4. Prvi poljub. Novela, Bpisal ,/. Skalee. —* Na crni zemlji. Novela, spis. ./. tkalec, velja 25 kr.
5. Kazen. Novela, francoski spisal 11. liivih-e, poslovenil Davorin llotttnik. — Cerkev in država« v Ameriki. Francoski spisal K. Laboulaye, poslovenil Davorin Dostnik, velja     ...      25 kr.
S.  Hiistl^i v zvezkih:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič,
— Životopi8Je, Bp. Jtajč Bož. — rrešern, Prešerin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pevenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Macliiavelli, sp. dr. Jtibič. — Pisma iz Rnsije, sp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na K uske m, sp. dr. J. Vo&njak. — Ćsgava bode !f Novelic% sp. J. Ogrinec.  Velja        ....       25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Faulus.
— Plašč. Novela. Kuski spisal N. V. Uogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli tuli knjig dobiti, naj piše1 „Narodnoj tiskarni" iu jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold.
Slovenske knjige.
V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Doktor Zoher*', originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „Kalifomske povesti*'< od Bret Harte-a.   Cena 50 kr.
3. „Tu(/omyr<<, tragedija v 5. dejanjih^ Spisal J. Jurčič.   Cena 60 kr.
4. ,,&€i Žerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr.
5. „Župnik Wake/leldski4t. Spisal Oliver Goldaniith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
6. „MeJ dvema stoloma," izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
Svarilo in ra&ju&~ ni te v:
____ N i g«1 a r
še nij noben kozmetičen izdelek prouzrokovati z velikanskimi svojimi vsjnhi tolike
■■ pozoincsti, ■■
kaliorsiio »i je pri tseli prilikah sadobil
Winkelmayerov
toricen cvćt,
kajti po nJem m» koutitj 15 letni nilntlciii«*! uro nosili titko«o baraAe, kukorbiuli nu v»U4 pri ljiuU-1, v ii.u/k.-j .l..l,i, iileiitv, kjer uio več l«t m i lulo ■■ii.IiiiiiiiJnv iIIiuoo, »iiriiMc so s« 1» uurtle
l.i . |.1k  in - .mi.. Ins.- 1
W4J «e aakle cadlti, ako so knalii prišla vBukovrsinn ponara«
juiijii m«i »V0t.  HajT«« pu llepari ubčiimtvo n«.k tukujinji trWovoc, ki napravila
iiuM.mu iiuon orel pod litim Imenom, v Sem** ni ji-, m ro da lo slabo poučil nlape«, katerega »mm odpravil la bue.
_ u i:xi l^U' >.'W,l'",'r "•uJiaininjIio Ztituug- izreka, Uu ima AVinkoliimver najboljši Inricfii «•%.•!. *
..l.>rVSi.",° 4,aU,°'        "Ikeuo lit- iiosKiihi DOVaodJ I« xalitc vnll niiiUvliHavnoi loriifii ovet, knkor ti.o. vae ostale lo-
» ent>: Stvklonica lori<'iii>Ka «>v«'in i»o kr.; piskrčnk (oHenMll azila f.n kr. ; pukTCck ■/. l>rilunlliioin. ki lira.lo .lula lupao iu vuliicjiu 40 kr.; iorifii« o!J« lo kr. ; Kiricnu  voh«'I'ii» mamilo   )o kr. ; to-
racno maatlo /a iimtio -m kr.; Baa Atbenlenne, naJboUi« HroUatvo
aoper UualM na glavi, 60 kr.; ]inru;lii, vugotubiličuo HrmUtvo, ki oaiveloj braili ila soput prvotno barvo, 1 Khl. — l>mKlii jo napravljen broz miuora-licnili ztnesij In nij duklo prav nie bkoilljiv.
ituiepoBiljati ao niogo Haiuo naročila, ki presegajo I urici. — Za vsako IMklSniOO nuj uu priUeno 10 kr. za priredbo.
Centralna razpošlljalna zaloga: (387—5) J. WINEELMAYER,
Wtcn, 6. Bezirkf Gumpendorferstraese A>-. 15V und Stumpergcme Nr. 13.
l'o«lru žnic«' nit II ii nitji: M. lluuptncr, friztr, Soliottcni ing, na oglu Ooncogitiili ulic iu Filip Nouatoin, lekarnica ,,pri sv. bsopoldu*1, v msstu, Plmnkengtias.
V Pcitlt .1. v. Ton k, lekatnai v kraljevoj ulici 7. V 1'rtttri: J. Ktlrst, lckiirniir. v' Urini : F. Fder, lekarnar. V t-riiO. i : H. Kiellinuucr, likimuir. 1' 1 ciuesviirii: Kriiut Jurutnibz, lekarnar. \ lilnusciilmrKli : Kzeky Miklou, lekarnar. V Hyt>iiB)iiMl: Feriliiuind Meniti, lekarnar.___
Uduidij in umuDik * u
Luuuiina iu usa. BJMarodne tiskarne*4.