Sfsv« © V Trstu, v čfctr^k, 9. farmarja 1919 Letnik XUV r-ltaja vsak dan sjutrnj, trnu ob nedrljah In praznikih. — rrt-Jirtttvo: cHcn bv. Franflšfca AtiJkega 20, I. nadstr. - Dopisi rat w pobirajo urtririStvi'. — NeffatjVirana pl*ma re ne pre-/ imfo, rokopisi u no vračajo. — {jdajatetj in odgovorni urednik Stelifj Oodllia. — l-«tnte komordj lista „Edinosti". - Tisk ti« vkufnp Pdtaoit — T«tffoi uredništva in uprave štev. 11-57. — NMoOnrna imrtn: za celo leto EO K, pol Ida 30 K, tri mesece 15 K — « neduljsko Udajo za celo teto 12 K, pol leta 6 K. Posamezna »tevlika n Trst In okolico 29 vin., «unaJ20vin, Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po^Ovin ; otmtNlce, ^.hval-«, poslanice, vabila, oglasi denarnih ravodov mm po 50 v.; ogitst v tekstu 1'sta do 5 vrst 30 K. vsaka n.idsljna vrsta 3 Is. \\all oglasi po 8 vin. b?seda, naimmj pa f)0 vin. Oglase sprejema in-seratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacijo se polilja'o Vključno upravi „Edinosti". Uprava in insentni oddelek se m hajata v ulici 8». Franćiilu As. 2u. — PoŠtnokran. račun 81M352 I PROKLAMACIJA REGENTA ALEKSANDRA. BELGRAD, 6. Jugoslovanski dopisni urad poroča: Regent Aleksander Je izdal danes nastopno proklamacijo: MoJemu narc-dn, Srbom, Hrvatom in Slovcncem! Dočakali .smo srečni, davno zaželjeni dan našega c-»vofcolenh in našega svobodnega zedinlenja v narodni Ui ? nvj, Jtjer bo mogel Živeti naš narod svoje pclno živ-IjotTje in ho mogel brez ovir uživati darove, s katerimi Jc bh? .i božja roka tako obilno obdarila našo lepo domovino. Izpolnjena je zaobljuba, ki so jo skozi veke s svojo krvjo vedno ostavljali in potrjevali vsi naši rodovi. Po cnmUtšnl odločbi našega naroča, izraženi z cnodušno ijjarvo njegovih najboljših zastopnikov, so združeni vsi c^seda) razcepljeni deli naše domovine v enotno Kraljestvo, na črjfar vlado jc po narodni volji poklican kralj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, mej vzvišeni oče, Njegovo Veličanstvo Icra!) Peter I. VržcČ kraj evo oblast v njegovem imenu sem sestavil v sporazumu z voditelji in pooblaščene* vseh naro-Mh strank, srbskih, hrvatskih in slovenskih, oa&o prvo državno vlado, kot viden znak ničega bratstva in na Se norolne bratce solidarnosti, \ tej vlatfi sedijo in ćefcVo sMno lMcodnl voditelji vseh treh ver, vseh treh Uman, vseft strank in* vseh pokrajin nagega kraljestva. Moja vlada bo delala v popolnem soglasja z narodnim predstavništvom in bo njemu odgovorna. Zato ho njena dolžnost, da čimprej skliče v Bel-grad narodno predstavništvo, sestavljeno Iz odposlancev srbske skupščino ter Sfere Srbije In Macedonije, Iz sorazmernega števila članov Narodnega Veća ter iz zestojanikov Vojvodine fn Craegore. 'Narodno predstavništvo bo začasni, vendar pa polncmočni zakonodajni činitelj v na.?em kraljestvu. Kot kralj svebojnega in demokratskega naroda se bom v vsem strogi držal ir-■Čef-a- ustavnega, parlamentarne to vladanja, ki bo temeljni kamen naši, po prosti volji naroda osnovani državi. V tem duhu iu po teli načelih bo vlad da moja. vlada dr-i'iiTO 'in reševala vsa vprašanja zunanje in notranje politike. Vlatki bo predložila narodnemu predstavništvu volilni red, ki bo zajsmčil na podlagi splošne volilne pravice svobodne volitve za ustavotvorno skupščino. Ta bo vlHl predložila v rešitev načrt demokralske državne ustave v duhu državnega edinstva z obširno upravno avtonom'io in 7 zajamčenjem najširših političnih s voh o-in držo iranskih pravic. Dolžnost moje vlade bo, da takoj razširi na v?s kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev vse pravice in svoboščine, ki so jili po ustavi »kraljevine Srbite dosedal uživali srbski državljani. S tem bo priznana in utrjena popolna enakost^vseh državljanov kraljestva pred zakonom, odpravljena vsaka pred-pravica stanu ter zajamčena svoboda in enakopravnost verrtepovcdanj. Moja želja jc, da se takoj prične s pravično rešitvijo agrarnega vprašanja, da se odpravijo kmetstva In 7.2m-Hiška veleposestva. V obeh primerih bo proti pravični odškodnini dosedanjim lastnikom razdeljena zemlja med siromašne poljedelce. Vs&'; Srb, Hrvat in Slovenec bodi gospodar na svoji zemlji! V naši svobodni državi morajo biti in bodo samo svobodni lastniki zemlje. Zato sem pozval svojo vlado, naj takoj sestavi komisijo, Id bo pripravljala rešitev agrarnega vprašanja. Kmete-tlačancpo^ zivljam, naj v zaupanju v mojo kraljevo besedo mirno pričakujejo, da iim naša vlada zakonitim potom preda -zemljo, kil bo zannprei samo božja in njihova, kakor je to že zdavnaj v Srbiji. Štiriletna vojna nam Je povzročila neizogibne globoke Izgube v vseh ozirih. V svrho čim hitrejšega in povolj-nejšega prečiščenja in pa da se povrnejo v naše dežele čimprej normalne razmere, bo posvetila moja vlada svojo ftiavno skrb narodni prebrani siromašnih ljudskih slojev hi pomeči in preskrbi vojnih invalidov, obnovi opustošene in razdejane domovine, kakor tudi obnovitvi redne.«a premeta na kopnem iti na morju, kar jc prvi predpogoj za pravilni razvoj narodnega življenja. Najnujnejša !n najvažnejša naloga moja vlade jc sedaj, da doseže pri 9ifleprnju svetovnega miru tako določitev naših državnih mej, da se bodo verno krile z etnografskimi mejami celokupnega naroda ter da ne preide noben del naše zemljo v tujo Tast. V. dosego uspeha je neobhodno potrebno, da zbere in zedir.i naša mlada drŽava vso svojo moralne ''n materialno mod. Neobhodno potrebno je, da im^tanc njeno notranje življenje močno in silno. Zato pozicijam vse dobre drŽav liane in zvesto sinove našega kraljestva, da pomagajo moji vladi z besedo, z delom in z zgledom pri njenem prizadevanju za ohranitev sedanjega miru fn reda v dpmovini. To ni potreba samo za sedanjost. temveč le tudi nnlogn za bodočnost našega kraljestva. Naši plemeniti zavezniki in ves svet so z u-temeljenim občudovanjem in z zasluženem priznanjem ocenili junaške napore in samozatajevanje moje vojske ter vztrajnost mojega naroda. Potrudimo se, da jim vse nudimo s tem, da pozabimo svoja medsebojna nasorot-i*! opustimo vse naše prepire, zsled treznea in zavednega naroda, vrednesa, tla živi in da deb v miru z velikimi prosvetljenimi narodi, Jnaterim je bil sebi v čast iu ponos hraber vojni drug in lojalen zaveznik. (■hrubrc-ni po zgledih vzv-išenejra roitoljubja in požrtvovalnosti nafiflt vojakov, naših nntčenikov iu vseh naših delavcev', ier lilanjaH)č se grobovom naših junakov, >>ova jaz in nwiia vlada neprestam> tiri butlrnv skrbela za rodbine vojakov, ki so, ovenčani z wčno slavo, padli v krvavi za udejstvitev zgodovinske misli in naloge našega naroda. V imem svojega vzvišetieira očeta dit v svrlero imenu pojato kittlievski pozdrav vsemu svojemu narodu, vjcni Srbom, Hrvatom in Slovencem. Bodi nam vsem srečno novo leta-, v katerem se bo v ,Imenu bosVem razvila in za veke ponosno zaplapolala naša trobojni ca, s slavo odičena, no vsem priznano in spoštovano znamenje našega kraljestva, sijajni dokaz suverenitete naše države; zaplapolala bo po vseli naših deželah, na vseh na^ih £ort:h, iu; \sch naših rekah in otokih, vsepovsod da našegA sin!ega morju. Napolnimo svoja srca s krepko vero v zdrav in budno ziv prednikov" in ■ kraljestva, Bog :llkib mrtvecev naj; bd :>, močno uh naših lad nami vsemi, naj nas hrabrita in krepita v vztrajnem, mrpor-nem in složnem delu za blagostanje in srečo moitga naroda. Dano v našem JcraBevem dvorcu v Belgradu, dne 6. prosinca 1919. Aleksander, s. r. Predsednik ministrskega sveta Stojan M. Protič, s. r. — Podpredsednik ministrskega sveta dr. Anton Korošec, s. r. — Minister za pravosodje M. THflcovič, s. r. — Zastopnik ministia. za zunanje stvari Stojan M. Protič, s. r. — Minister za trgovino in industriio Stojan Ribarac, s. r. — Minister za prosveio LSubomir N. Davidovič, s. r. — Minister za promet Vellslav M. Vulovič, s. r. — Minister za Javna dela Miloš Kapetanovic, s. r. Svetozar Pribiče-vič, s. r., minister za notranje stvari. — Dr Motnčilo Ninčič, s. r., minister za fnnnce. — Minister za pošto in brzojav dr. Kdo Lukinič, s. r. — Minister za vojsko in mornarico Mihajlo Rašić, s. r. — Minister za poljedelstvo dr. Zivko Pctričič, s. r. — Mmister za verstvo dr. Tugonrir Alaupoviu s. r. — Minister brez portfelja Milosav Rajievič, s. r. — Minister za prchmno in obnovo M. Jovan o vič, s. r. — Minister za socijalno politiko Vitemir Korač. s. r. — Minister za gozdarstvo iu rudarstvo dr. lU-efomeri Sp^ho, 9. r. — Minister za pripravo ustavotTOrne skupščine in za zenačenje zakonov dr. Albert Kramer, s. r. — Minister za narodno zdravstvo .........., dr. Uroš Kruli. Zasedanje skupščine. BELGPAD, 4. ian. Jugoslovanski dopisni urad poroča: Včerajšnja večerna seja narodne skupščine jc pričela ob petih popoldne. Prva točka dnevnega reda ie bila volitev parlamentarnega odbora za kontrolo izdatkov finančnega ministrstva. V odbor jc bilo izvoljenih Šest poslancev. Narodna skupščina je nato razpravljala o vladnem predlogu, ki zahteva 300 milijonov dinarjev vojnega kredita. K besedi se je tudi oglasil finančni minister dr. Momčilo Nlričić. Pojasnil je, zakaj je vlada prvotni kredit, znašajoč 250 milijonov, zvišala na 300 milijonov dinarjev. Izdatki so narasli iti zato je bilo treba zvišati tndi kreditno zahtevo, V državi je veliko poškodovanih naprav in bodo potrebne za ni.ih popravo velike svote. », poprava železniškega mostu čez Savo bo stala šest milijonov. Minister povdarja, da v sedanjih razmerah ni mogoče misliti na pokritje teh izrednih izdatkov z normalnim' sredstvi, zato ic treba poseči po izrednih virih, akn-iudi se mera ta potreba iz gospodarskih ozirov obžalovati. Za vladni prcdloi: !e glasovalo od 88 .poslancev 87. Ko »o sprejeli še nekatere manj važne predloge, je bilo zasedamo skupščine zaključeno. To je hilo zadnje zasedanje skupščine kot državnega zastopstva, ker ga nadomesti državno veće SMS. Kakor je začasno določeno, se ima državno veče sestala 1. marca t. 1. Regent Aleksander Masarvkn. PRAGA, 4. ian. Brezžično je došlo Iz Belgrada: Njegovi ekscelenci gospodu Masaryku, predsedniku češkoslovaške Tepublikc v Pragi: Iz vsega srca zahvaljujoč Vas, gospod predsednik, za čustvovanje, izraženo v Vaši brzojavki ob priliki Novejfa leta. Vas moremo zagotoviti. e ponuđeno poslaniško mesto naše države v Londonu dr. Josipu Srnodlaki, dr. Meiku Cingriji pa poslaniško mesto v Rimu. Dr. Ante Tresič-Pavičič je odbil pouudcno mu mesto poslanika v Madridu. Jugoslovanska delegacija na Dunaju. BUDIMPEŠTA, 4. jan. Cehoslovaški tiskovni urad po-roča: Jugoslovanska delegacija, kJ je bila te dni v Budimpešti, je odpotovala na Dunaj. Po nekaterih dneh bo odpotovala v Prago. • Pogajanja med Ogrsko In Jugoslavijo. BUDIMPEŠTA, 3. jan. Ogrski kor. urad poroča: Danes so se pričela finunclelna pogajanja med ogrsko vir do iu komisijo, odposlano od JuRoslavije v Budimpešto. Predvsem se bodo pogajali o vprašanju valute In o notni banki. Zastopniki obeli vlad so porabili priliko, da se pogovore o medsebojnem položaju in o finančno-politiuiih vprašanjih, ki moralo biti rešena. Jutri se pos:a!anie nadaljujmo. Jugoslovanska komisija odpotuje nato na Dunaj in v Prago. noj! Za SLOVENSKO KOROŠKO, Vojno poročilo s Koroškega. LJUBI JANA, 4. ian. Ljubljanski kor. urad poroča 4. ian.: Položaj na Koroškem in Štajerskem ie ueizpreme-nien. ■— Vest dunajskega korespondenčnega urada od 3. januarja, da se e koroška > Volkswelir< polastila ooreme., pušk, ročnih grnnnt naših čet na Osoiniški planot', ni resnična. Naš napad *e imel le namen, pojasniti položaj na severnem bregu Drave v smeri proti Celovcu, Lir se j mu ie tudi popolnoma posrečilo. — Sovražni aviaM ie 1 v Olinjah vrgel štiri bombe, od katerih je ena padi;1, in i pokopališče. Škode ni nobene. — Vojaško poveljnik v o Celovcu .' odposlalo našemu vojaškemu poveijnlstvu Borovl'ah sporočilo, da ne more več držati pognobc lede n? lluruo odpoved premirja in da si lasti od daties esetih i. 1. m. zvečer popolno svobodo ttudrtlimih ukre- poroča 5. Januaria ob šestih zvečer iz ur. vira: Včeraj ob desetih zvečer se je na Koroškem začelo bojevanje v večjem obsegu. Nemci so napadli čete nasproti Medbo-rovnicam (Untcrferlach). Nemški napad se je izialovl!. Na pohodu iz Brnce (Fuernitz) in Cojnc (Ncctsch) nroti I>odkloštra (Arnoldstein) so Nemci napadli naše čete. Od sedmih zjutraj se vrši borba za Po'Jklošter. Nemci prodirajo tudi proti Podrožčici. Boj pa se v tem odseku še ni začel. LJUBLJANA. 6. Jan. Ljubljanski korespondenčni urad poroča 6. j«miaria ob pol dvanajstih dopoldne iz uradnega vira: Podktošter so Nemci zavzeli in ga drže. Pri Podrožčici se je danes zjutraj ob osmih začel boj in je trajal do poldcsetih. Tedai je prestal. J'odrožČica Jc v niaših rokah. Sicer je na koroški fronti mir. LJUBLJANA, (). jan. Ljubljanski' korespondenčni urad poroča dne fi. ian. ob pol 7 zvečer i z uradnega vira: Na Štajerskem Jc položaj ncizpremenjen. Na Koroškem so Nemci včeraj popoldne po hudem boju zasedli Podkio-Šter in prodrli proti Podrožčici. Danes zjutraj So Nemci napadli PodrožHco. Odbili smo jih. Opoldne so svoj napad obnovili z artiljerijo. Boj še traja. Predor skozi Karavanke med I^drožčico in Jesenicami ie v naših rokah. Nemške izRube so težke. Na naši strani so — kolikor je dosedaj znano — težko ranjeni 3 častniki, lahko ranjeni 3 vojaki. LJUBLJANA, 6. jan. Ljubljanski korespondenčni urad poroča na podstavi uradnih obvestil z dne 6. januarja ob pol 7 zvečer: Južno od Beljaka po Ziljski dolini prodirajoč proti zapadu, so Nemci včeraj zjutraj napadli jugoslovanske postojanke pri Podkloštru in so ta kraj po hudem, večurnem boju zasedli. Podklošterska maloštevilna jugoslovanska posadka se jc bila skoro do zadnjega moža. Šestkratna sovražna premoč jc našo hrabro posadko Tanila ali zajela, kar je je ostalo, se je umaknila na Borovlje. Danes so Nemci napadli Podrožčfco. Napad smo zavrnili. Iz vojaških razlogov pa smo svoje čete umeknili na višave j,užno od kolodvora. Sovražnik Ic tudi te naše postojanke napadel z močno artiljerijo. Doslej sovražni napad zaradi hrabre hrambe naših mož ni moget doseči uspehov. Jeseniško-podrožki predor skozi Karavanke ie v naših rokah. Telefonska zveja med Pod-rožčico in med Borovljani je prekinjena. Nemci d napadu na Podklošter. CELOVEC, 5 jnn. Dun. kor. urad poroča: Nemško vrhovno poveliništvo na Koroškem javlja: Da preprečijo nadaljnje rc varjen je Jugoslovanskih čet, je dne 5, t. m. ob 8 zjutraj en bataljon Narodne obrane (Volkswehr), oja-čen po kmetih iz Ziljske doline, napadel Podklošter in se po ljutem boju polastil kraja. Ob pol 10 zjutraj smo zasedli Brnco. Tekom popoldneva 'e zavzel bataljon narodne obrane Mariji Zil.tako planoto in napredoval do črte Vognje Polje-Ločane, V noči od 5. na 6. t. m. je en bataljon narodno obrane pri Vrbi prekoračil Dravo in zasede! mostišče Reka-Mala gora, južtjp zapadno od Rožaka, Jugoslovansko posadko v Rožaku srno po srditem boju ujeli in jo 7, ujetniki iz Pod-,lošter odvedli v Celovec. Nastfstva koroških nemškutarlev in koroška vlada. VELIKOVEC, 6. jan. Koroška deželna vlada razglaša, da bo dala vse slučaje, ki so navedeni v protestni noti ljubljanske Narodne vlade, najstrožje preiskati in sicer po preiskovalni komisiji ncvtralcev. Na protestno noto ljubljanske vlade odgovori koroška dežeina vlada v par dneh. Premikanja nemških čet na Stajcrskem. ORADEC, 4. jan. Dunajski korespondenčni nrad poroča: Uradno se javlja: Za današnje seje deželnega sveta je došlo poročilo, da so tudi v Radsoni določili 21 meščanov zu talce, med njimi tudi namestnika župana dr. Kamnikerj.t in bivšega deželnega poslanca Reitterja. Ker nasprotuje ta odredba zagotovitvi jugoslovanske vlade, da se odpravi sličen ukrep v Mariboru kar najhitreje, je deželni svet spričo tega poročila prekinil sejo in se je v drugI seji posvetoval o tej novi odredbi jugoslovanske vlade. Z o/irom na važnost sta se udeležila seje tudi župan Fizia in zastopnik narodnega obrambnega po-veljnlštva. Med sejo so se telefonično razgovorih z generalom Maistrom, ki Jc izjavil, da sta dr. Kamniker in Rciter zopet svobodna; sicei pa je določitev talcev utemeljena s premikanjem čet na nemškem Štajerskem. Temu nasproti sta deželni glavar in zastopnik narodnega obrambnega poveliniJtva ugotovila, da so vesti o nameravanem prodiranju Jugoslovanov vzrok tem premikanjem čet. ki pa so samo obrambnega pomena; zato se ne smelo nikakor uporabllati za utemeljevanje določitve talcev. General Maister je formalno izjavil, da jc izključeno vsako prodiranje njegovih čet na nemška ozemlja štajerske; to je vzel deželni svet na znanje. General Maister je tudi obljubil, da bo razveljavil odredbe glede talcev v Radgoni takoj, v Mariboru pa prihodnie dni, ako se mu zacetovi, da prebivalstvo ne bo napadalo njegovih Čet. Ob tem telefonskem pogovoru, ki se je vršil vpričo deželnega sveta, je deželni glavar dr. von Kaan generala Maistra opozoril na to, da bi nevolja nemškega spodnjcStafcrskega prebivalstva pri nadaljevanju takega flfitrpravičenega ogrožanja od strani Nemcev tako pa-rastla, da hI se mojdo pojaviti obžalovanja vredne posledice Deželni glavar odide na lice mesta, da položaj v Radgon1 razjasni. Upati Je, da sc s tem ustavijo ogrožanju nemškega prebivalstva na zasedenem ozemlju. Nemci prosijo za mariborske talce. MARIBOR. 6 jan Iz Gradca so v sredo prispeli prosit li generalu Maistru za mariborske talce gg. Resel, Kaan In Rintelen. Njih posredovanje ni imelo uspeha. Morpii so oditi pr. znih rok nazsj v Gradec. Odredba glede talcev ostane v veljavi. Nemškutarska gnezda na Štajerskem v slovenskih rokah. MARIBOR. 6. jan. Mariborsko okr. zaslop je vlaka raz-oustila. Za načelnika >e namesto dr. Schmiedererja ime-novan dr, .los Leskovar, za njegovega namestnika pa Peliks Robič iz UmbuŠa. V svetovaistvo bodo izbrani ,v- I slovenski župani. — Sloveniebistriški okrajni zastop je LJUBLJANA. 5. Hm. Ljubljum>ki korespondenčni urad1 razouščen. Za terenta okrajnega zastopa ie imenovan g. $fr«n (T. »EDINOST« Stev. 9. V Trstu, dne 9. januarja 1919. Peter Novak. — Sloven.ieblstrlški nemškutarskl občinski za stop je razptisčen. Za upravitelja oziroma gerenta me-j.tiic občine je imenovan notar Kolenc. Boli v Medmurju. ZAGREB, A. Jugoslovanski dopisni urad javlja: Poverjenik za narodno obrano poroča: V Murski Soboti so madžarski vojaki napadli oddelek prostovoljcev in mornarjev, ki so se kljub ponovnim prepovedim oddaljili od Klavnih jugoslovanskih čet v Madmurju. Drugih napadov na naše čete ni bilo. Mostove čez Muro so zasedle neiaše čete in je tako vse Medmurje zavarovano. BUDIMPEŠTA, 4. jan. »Pester Lloyd« poroča: V Soboti ie prišlo do hudega spopada med jugoslovanskimi od felkJ in naSimi vojaki. Jugoslovani so vdrli v Soboto, ua:;ar je prebivalstvo zaprosilo 38. pehotni polk v So-pronju za pomoč. Stotnija tega polka, približno 200 mož, ie prišla v Soboto in napadla .Jugoslovane. Hoj je bil hud. Napad nas qc stal 3 mrtve in 8 ranjenih; Jugoslovani so 'zgubili 8 mrtvili in svojega poveljnika, ki je tudi pacel. Zajeli smo 38 ujetnikov, med temi 8 častnikov, in zaplenili 2 topa in 3 strojnice. Jugoslovanske čete so se umaknile proti Radgoni. Ogrsko volno poročilo. BUDIMPEŠTA, 4. jan. Glasom ogr. kor. urada Javlja vojno ministrstvo: Pororlo o položaju južno od Požuna: Pri Ligetfalu strašilo naše čete južni brc?: Donave. Cc-hoslovaki so začel' prodirati oroti vzhodu ob železnici Požim-Oalanta. Zasedli so Losonc. — Na ozemlju severno od Mćđmurja 90 plenili jugoslovanski tropi, ki so j-ili narodne garde 'in ororništvo razpršili na zahtevo slovenskem prebivalstva. Mursko Soboto srno zopet zasedli. — Na Erdeljskem nič posebnega. Zasedanje češkoslovaške skupščine. PRAO A. 6. Čehoslovaški tisk. urad poroča: Prihodnja seja narodne skupščine bo dne 9. t. m. Začasne mete Ogrske s Ceboslovakl. BELORAD, 4. Jugoslovanski dopisni urad poroča: Vodia francoske komisij z;t premirje Vix |e izročil ministrskemu predsedniku Karolyju noto, ki določa med <:eh oslov aško rekubllko in nia-Jžaorsko državo nastopne za Jasne mc:e: Sedante. severna meja Madžarske. zapadna me'.a Madžarske do Donave reka Donava do izliva reke Ipoly, reka Ipoly df> Rimavske Sobote, črta ^d Rimav-ske Sobote ob reki Uga '.'o Uzoške nižine. Definitivno m:, 'a bodo določili t /e/jrk! na mirovni konferenci. Po »■■j.-danMh začasnih Jolrjbnh pripadalo, čehoslovaški repit-:>!iki med dru rimi nr.st- om> mesta: Po?ur Ko marno, Ri-mavska Sobota, Ostro;;,™, Kovice in llngvar. Cehom pri-ikmIc nadalje tvlun, In Mackenjien se je včeraj odpeljal po železnici v Solun. Spremlja ga kolonijalno vojaštvo. Avstrije In njega vz? SEROL1N, an. >rn, ;k. urad poroča: >r; vlja upor. Vodi« "" ilo razburjeno II. ^ Alf, Nemci v Avstriji niso uživali privilegiranega stališča le kot največji in najkultumejšl, ampak nič manie tudi kot Industrijalcu narod. To postaja sedaj jasno na strašen način, ko so Nemci — brez žita, brez krompirja, brez sladkorja, brez olja, brez petroleja — Izročeni nevarnosti — gladu! Razmerje med Nemci in slovanskimi narodi, ki pa je ie država zatemnjevala do nevidnosti, je bilo v glavnem, r;-vno v tem. da so Slovani dajali Nemcem prebitek svoicca poljedelskega, Nemci Slovanom pa industrijalnega izdelovanja. Odcepljenje Slovanov od bivše narodnostne države pomenja torej za Nemce gospodarsko osamlieolo. »Bogati Nemci so postali narod beračev. ki mora — da pokrije vsaj najhuje potrebe — beračiti v Pragi in v Zagrebu. Vojna, ki je skrčila življenje na golo življenje, je prevrnila nekdanle razmerje med ndustrlisko in pgrarno deželo v nasprotno: živila pome-niajo bogastvo,' postajajo moč, gospodstvo. Nemci upadajo In jiin bo treba mnogo resnega dela, da se vzdrže sedaj, k so navezani na lastno moč. Nova nemška država v bivši Avstriji Ima na sebi to temeljno hibo, da nI bila poroiena v boju. da ni utrjena v ognju bo|a. Možnosti obstanka bivše narodnostne države so bile Izčrpane. Za tisto reformo pa. ki naj W bila avtonomijo narodov združila z državnostjo Jn na katero se le dolgo mislilo, je bilo že prepozno! Nemški socijalni demnkratje so pač vstopili v tlbrodno skupščino, ali tam so našli nemške meščanske stranke, ki ne le da se niso borile za nemško državo, ki bi bila izraz pravice do samoodločbe nemškega naroda, marveč so jo odklanjale Ivi zasmehovale, dokler so Imele le iskrico nade, da ohranijo staro narodnostno državo. Nemška narodna skupščina nI nikak nemški blok. ni-kaka nemška fronta, ne ustanovila nikake skupnosti za vseskupno politiko. Socijalni demokratje niso torej vstopili po lastni politični volji, marveč po sili stvari. Ali morelo socijalni demokratje pozabiti, da bi vsi tisti, s katerimi naj bi sedaj gradili nemško državo, ostali nasprotniki te države, če bi jim ne bil nemški poraz izbil iz glave domneve nemškega nadvladja v Avstriji?! Češka država Je sad bola, požrtvovalnega in na žrtvah bogatega boja, ki ga je bil češki narod v polnem strnje-nju. Tu se že morejo z meščani navduševati tudi delavci. Cc pa se sedaj nacijonalni Nemci pridružujejo In pripo-znavaio nemško narodno državo, prihajajo kot prejšnji propovednik! miru po zmagi, kot glasniki nainesmiseU nejšega Imperijalizma — tisti, lil so zgodovinsko gibanic za osvoboditev zasledovali s kazenskim zakonom, navdu-ševalcl za belange hi patente, reakcilonarci in protide-mokratje vseh vrst. Tu pa se ie težko radovati, in mesto navdušenja se uveljavlja neka ozlovoljenost. Zato napravlja nemška narodna skupščina (naglašamo, da le bil članek pisan v novembru) vtis zastarele tvorbe. Ni tu žlvljenske svežosti, ki prihaja iz zavesti uspešno vojevanega boja. Ne sestajamo se z bori telil m zmagovalci, ampak s premaganci, poraženci, ponesrečenci — ki > bili tepeni samo na boliš^ih, ampak tudi v duhu, v Ali vsi ti pomisleki in prigovori ne odvzemajo niti zrnca od resnice, da je proglasitev neodvisnosti Nemcev v Avstriji postala zgodovinska potreba, da je treba torej zgraditi to državo brez ozira mi to, kakor bo razvol narodov, ki so bili združeni v bivši Avstriji in Ogrski Po krivdi nemških strank je prišlo, da so Nemci postali samostojni potem, ko so jih drugi zapustili. Od tod je nastal glavobol, ki daje proglasitvi nemške samostoinosti grenak sookus. Svobodi, ki si je nismo saini vzeli, nedostaje srčne toplote. Toda, kar izgube Nemci materijalno, ne tehta spričo tega, kar pridobe nravstveno. Osvobojenim od korumpi-rajočega učinkovanja politične in narodne krivice, ki so io Izvrševali Nemci v Avstriji, hoteč gospodovati nad drugimi narodi, jim bo šelo možen demokratičen razvoj, v katerem edinem more narod uveljavljati vso svoto svoje moči in nadarjenosti. Ali tej državi ne bodo nemške meščanske stranke dajale obeležja. Da ga ji demokracija. Nemška država bo v resnici demokratična. Iz-kratka. vse narodna države, ki nastanejo sedaj Iz Avstrije, so'bile Dorojene, ko se je zemlia stresala ii. ziu-šila stari red kapitalističnih in fevdalnih sil. mno^icc Ust >Vorwiirts», Woiliov urad, »Bcrltuer Ta-1 Idejah, kler se začenja njihova usodeoolna krivda. K oddaji sluLb w Jugoslaviji. (popis iz Kopra.) Mnogo sc piše, še več r>a tovori, in pretresa se ta ali oni na vse mogoče načine, ali je vreden, da se mu podeli to ali ono -službeno mesto in včasih mogoče cclo odgovorno in vplivno mesto, a kar je še bolj važno za dotičmka: tudi dobro plačano mesto. Kakor smo doznali, sedi tako, žalibog, prav m dobrem mestu pri Narodni vladi SHS v Ljubl'an! tudi neki stotnik Pcthen, sedaj seveda vrl narodnjak in na? pHstaS. Rekel je Prešcrn: Vremena Kranjcem N)do se zjasnila; ml pa prr.vimo, da gotovo nc, dokler imamo takšne možv, k>t je gospod hatiptn au Perthen, kateri ima mogoče sedaj sladke besetc za naš narod a v srcu m^i in sovraži vse, kar je slovanskega. In tak človek naj bo od nas mastno plačan ter Še več: naj ima tudi vpogled v vse važne spise in vladne naredbe, da, celo mogočo tudi tajne. Človek, ki nas je najhuje tlačil, nalagajoč nam vse mogoče kazni in grozeč nam, da nas pošlje na fronto, s katere se je mogoče ta ali oni komaj vrnil, do-čim pa je on sedel ves čas vojne lepo v zaledju in sicer kot aktivni častnik, tak človek naj bi bil sedaj naš! Grozil nam je, da že poskrbi, da izgubi ta ali oni državno službo, ker bi; je čutil Slovenca, in proklinjat ie vse. kar čuti naše narodno srce. Iti za t?kega človeka je sedaj mesta v Jugoslaviji! Kaj navedemo lc nekaj njegovih pregreh na n^ŠI stvar!, katere lahko potrdijo vsi koprski Slovenci, da, cclo tudi Italijani. Kdo se ne ve spominjati, da lc dal" hauptman Perthen židu naredniku Brodu, kateri je bil pri njem kot računski podčastnik, nalog, da v njegovi pisarni, a še manj pa telefonlčuo, mi slovenski podčastniki ne smemo slovenski govoriti, temveč samo nemški ali pa italijanski Kdo ne ve, kakor Je bilo tedaj, ko srno darovali par trdo prihranjenih krondc za našo dobrotnico CMD v namen šentvidske šole v Trstu? Ko so bila imena darovalcev objavljena v »Edinosti«, Je klical ta Perthen vsakega posameznika na odgovor, zakaj je dal za io šolo po pet, celo po deset kron, a za sfrotinski In vdovski) sklad, od katerega menda 5c sedaj ni nihče nič prejel, in tz. rdeči križ pa le nekaj vinarjev, kar pa seveda ni res, ker so dali vsi inoii sovrstniki za ta »prostovoljni« prispevek najmanj vsak po štiri krone in več, od katerih je .Šlo menda največ v žepe nemških požeruhov in so sc pri tem mastile nemš-ke fraiiice. dočim Da so naše vdove in sirote ter ubogi ranjenci le prepogostoma stradali in imeli po nepotrebnem. Ali se ne ve nihče spominjati, kako se je govorilo v njegovi pisarni ob prihodu ubogih ljudi v copatah — čemur so bile vzrok le avstrijske »vzorne« komande in centrale — češ. »sedaj, bo to vse itak moderno, ker tam — v Jugoslaviji — nosijo tako obutev tudi ministri in cclo kralj Peter.« Bil je slučaj, da jc poklical nekdo iz Trsta telefonič-no Perthena v njegovi pisarni. Ker ga ni bilo, je tržaški gospod prosil, da naj ga obvestimo in naj blagovoli on, Perthen, klicati telefonično številko dr. Rybifa. Ko se mu je tr javilo, Perthenu, se je le-ta izrazil po nemško: »No, servus, Jugoslave; tui'; Rybdr se oglaša. Mislim, da nas ti tiči hočejo per forza (po sili) napraviti za Jugoslovane.« Ljitdj'1, božji, ali sc ne spominjate več, kako je rekel ta človek nekega dne: »\Venn es dazu komrnt, dass Ju-goslavien entsteht, vverden \vlr sclion unser Bestcs tun, um diese verdammtcn jugoslavisehen Hundc hinzurich-ten!« (»Cc pride do Jugoslavije, storimo vse, kar nam je mogoče, da uffonnobimo te jugoslovanske pse«). In še nekatere malenkosti. Znano ie. kako je ta Človek ob izbruhu »španske« iz »zdravstvenih« ozirov za par dni zaprl z vojaško stražo bližnjim vasem prost prehod v Trst. kamor so hodili ubogi ljudje, da si za drag denar izproslio kakšno štruco vojnega kruha. Meni pa se je prisodil slučaj, da me je popadla malarija, da nisem mo-rcel niti stati na nocah in osem dni ničesar jesti, a ko so me skoraj peliali k tukajšnjemu takratnemu vojaškemu zdravniku, mi je l-ta zabrusil v obraz: »Gospod stotnik ml je rekel, da ne smem nikogar spoznati za bolnega, če ni tako bolan, da ga oddam v vojaško bolnišnico v Trst. Vse druge moram spoznati za zdrave.« Tako je o bolezni odločal stotnik, ne da bi videl bolnika, a niti zdravnik niti bolezen nista odločala ničesar. Kliub omenjeni prepovedi prostega potovanja pa so hodili ljudje z vlakom in vojaki pa popolnoma prosto po omenjenih zaprtih cestah. Zlasti nemški in par ogrskih vojakov je hodilo vsakih 14 dni na dopust, ker so mu nosili maslo, slanino in jajca, dočim pa jc bilo nekoliko ubogih Slovencev, ki niso bili celo po več let na dopustu, daslravno so bili tu prav blizu svoje domovine. Vsi nemški šarži so bili vedno v vojašnici In ponoči prosti, a Slovenci so morali v službo in na vaje. Tako se Je nekaj časa hodilo eno uro I in pol daleč skoro vsak drugi fJan na strelne vaje s pol-! nim nahrbtnikom in 260 patronaml. Par mesecev^sc je pod vodstvom zlogla nega nemškega poročnika Cedeja vadilo z ostrimi ročnimi granatami in se Jih je zmetalo i do osemdeset pri vsaki vaji. Nekikrat je finančnemu nad-' pazniku M. odneslo kapo in kožo z glave, na kar bi V Trsta, dne 9, lanaarla Jf 19. »CIJTNOST« Ster. 9. stran m. vsakdo mislil, da sc te vaje opuste ali vsaj omeje; toda I tralno ministrstvo. Nadaljnja težava je bil ključ, po ka- stotnik in Cede sta jih zvesto nadaljevala. j terem naj si stranke razdelijo mandate. S. L. S. Je imela Nekateri vojaki lahkoživčki so si kratkomalo najeli ves Čas Dogajanj nepremakljivo pred očmi, da seda} ni zasebno stanovanje in spali kemsodno doma. a »bešefti- i čas za strankarsko politiko in da ie treba vse manjše pting« jim je bila deveta briga. Izročeni finančni usluž- ozire popolnoma zapostaviti velikim zahvetam kritične lierici, med temi tudi nadprcKledniki, ki so imeli svoje i dobe: rešitvi naroga narodnega ozemlja, trdtri organiza-zasebno stanovanje in družino, pa so morali biti točno, ciji nove države in ohranitvi reda in miru v deželi. Ko je ob devetih zvečer v postelii v vojašnici, in kako strogo; tedaj J. D. S. vztrajala pri želji, naj se sedanji kljub v so bili kaznovani ti ubogi ljudje, če so prišli le pet mi-! njeno korist spremeni, da S. L. S., da odstrani vse zanat po deveti v vojašnico. Seveda bih so Slovenci! Ta-1 preke in pospeši rešitev, sprejela načelo paritete: Vse tri kili slučajev je dovoli r.a razpolago. Poročnik Cede -ranke naj bodo v vladi enakomerno zastopane. Nato so ob 9 zvečer prihajal pregledovat v finančno kasarno, !, stranke hitro zcd-inile glede sestave vlade. Resorti ic vsak mož mora! imeti, ne erarične, temveč svi ^e razdelc na šest poverjeništev, od katerih dobi vsaki lasitno posteljo in luč in je tudi sam plačal stanovanje, strtna po dva, S. L. S. vrhu tega še predsednika. Na S. a je vendar moral v posteljo in luč ugasniti. Celo pri L. S. odpadejo naslednji resorti: 1. notranii, 2. uk in zastrtih oknih ni pustil čitati niti v postelji po deveti url. Okoličanski slovenski vojaki so ga večkrat prosili, da Jih pusti popoldne domov k družini delat, a jitn tega ni dovolil ali pa le presneto malo, kljub temu da je bilo 1 vrhovnega armadnega vodstva to celo naročeno, lano t ni jc mnogo slučajev, ko so drugi poveljniki pustili svci-e Mudi, da so hodili, ne sebi, ampak drugim za dnevno phičo na delo. Večkrat smo prišli ob treli popoldne -iz službe, katero smo nastopili prejšnji dan ob 11 oopoldne, a smo morali ob štirih že zopet na vaje, vča-S !1 ocio do osme zvečer. Več finančn h uslužbencev, biv- bogocastje za kmetijstvo, katero se prideli notranjemu resortu ali predsedniku. J. D. S. dobi 1. resort za pravosodje in pokrajinske finance ter 2. narodno gospodarstvo. .1. S. D. S. prevzame I. socialno srb in 2. javna dela. Vrhu tega oripade J. D. S. podpredsedniško mesto, medtem ko J. S. D. S. zahteva mesto drugega podpredsednika zase. Oseb za poverjeniška mesta stranke še niso imenovale. Sedaj so v teku pogajanja glede sestave pokrajinskega zbora in državnega veča. Divjanje nemškega vojaštva. P. M. iz občine Važen-berg na Koroškem ie 2. januarja dal na zapisnik: K meni ie prišla na starega leta dan nemška patrola, močna se- s'i čete vodil in narednikov se ie moralo vaditi posamič- J? v' r> vojaškega salv ir on j. in celo korakanja. Finančni re- • ega očeta. Vlačili so ga po cesti ■/m ;totnijo porabil «■ , . . -i D i/ i mislimo, da ni vreden, da tra nosi jugoslovanska zemlja,: 8 K za 1 kg s priklado; loj P K za 1 kg; jezik 8 K za 1 še manj' pa. da hi ga še nadalje tcdila, da bi nam v bo-! kg; pljuča 1 K 20 v za 1 kg; telečje meso I. vrste 10 K doče še boli škodil s svojim delovanjem kot pa dosedaj. Zato kličemo vsem. ki jim gre to, zlasti pa bivšemu nadporočniku D., Slovencu, ki je ternu človeku baje v LjUbUani pripomogel do službe, ker je svoječasno služboval pod njim, katerega pa ohranimo istotako v dobrem spominu za ono, kar le počenjal kot »visiticrcn-der Offiz,ier«, najkrcpkejši »Proč ž njiin!^_ Iz J^god^vansk&ga sveta. Pozdravi od članov Jugoslovanskega odbora. V nedeljo, dne 5. t. m. se je vrnil iz Pariza v Ljubljano g. prof. Ivan Gruden, Id je potoval v Pariz po posebnem nialogni s finančno delegacijo Narodnega Veča. Večina članov te delegacije ni dospela v Pariz, g. profesorju pa se ie potovanie posrečilo. Mudil se je v R;mu in Parizu ter prišel v stik ne !c s člani Jugoslovanskega odbora, marveč tudi l raznimi drugimi diplorati, francoskimi in angleškimi ter ameriškimi. Dobil ie vtis. da se za našo jugoslovansko stvar zavezniki zelo zanimajo, da posamezni člani Jugoslovanskega odbora delajo nad svoie inočK da pa ma-uKa sredstev za propagando. . . i , ^ Kakor že gori omenjeno, se posebno nekat ri člani Jugoslovanskega odbora trudijo nad svoje moči. Eden -teh je posebno dr. Bogumil Vošnjak. Pozdrave domovini so poslali še naslednji rojaki: Iz Rima pozdravljalo svojce, znance In prijatelje Aleksander IJtidal iz LJubljane (Rim, Via Urbana 4, interno 7), Ernest Aljano-čič, caud. pilil, iz Lukovice pri Domžalah, sedaj Rim, Campo di fiori 24. 1.; Nace V oštar, stud. phil., Muzio Clementi 77. 1. Pisma naj sc naslavljajo brez drugih označb na: »Lćgation de Serble, Rome«. — Iz Pariza po/dravlja'o rojake in domovino člani Jugoslovanskega odboTa: Dr. Gregorin; dr. Trinajslič; dr. Mičič (iz Londona); Jovan Banjaitin; Petrovič Vclko; dr. de Giutli; dr. Slepčcvič, Trumbičev tajdiik; Ostolič. Trumbičev kancelar; bivši notar Podgri'doni v Istri Tomo Sorll, adm. šef pisarne jug. odbora v Parizu (Rue Cadct 17); dr. Niko Župančič, kustos belgrajskega muzeja. Svojce in ro'ake pozdravljata iz Pariza dr. Henrik Stojan Lašič, iz Mal. Zabelj na Vipavskem (naslov: Parls. Rue Cadct 17) in Rudolf A. Trošt, član amenikanskega komiteja za javne informacije, odšel sredi decembra v Washington (naslov: ... A ..... . H -tel Vanderbilt. Newyork U. S. A.) Dr. Trumblč naroča 1,h n vpeljati Intendancl za 1 kg s priklado; telečje meso 11. vrste 9 K za l kg s priklado. K zadniemu spada tudi pljučna pečenka, bržola in druge boljše vrste mesa. Tud! za te vrste mesa nimajo mesarji pravice zahtevati višjih cen. Za prašičje izdelke so določene sledeče cene: niaescvrta mast 22 K 1 kg, scvrta rita51 30 K za 1 kg; "okajena slanina 25 K za 1 kg; sveže prašičevo meso U K 1 kg; prekajetio prašičevo meso 18 K za 1 kg; prekajena glava in parklji R K za 1 kg; kranjske klobase, dobro sušene, 24 K za 1 kilogram. O Slovencih prfobčuje ianformativen članek belgrajska »Samouprava« glasilo staroradikalne stranke. V članku je v kratkih orisih podana zpodovtaa naših narodnih. borb. Koncem članka čitamo: . - , f > v • * i » Ne hnaioč svoje države, so zaupali v silo duha, v vlado pro-svrte. Njihova voditeljica je bila književnost. Ona je ohranila naTouu stare vrline in mu končno priborila s pomočjo srbskega junaštva svobodo in zedinjenje s Srbi in Hrvati, za katerim so toliko hrepeneli«. Na Cctinju je jel izhajati list »Ujedinjenje« kot glasilo črnogorske demokratske stranke. Izhaja vsak četrtek in vsako nedeljo. Urejuje ga Aleksander Matanovič. lerjatev vojaških prlstolhln, ki jih ie Imela plačati vo-laškn uprava bivši avstro-ogrske armade. Intendanci II. voinega okrožja v Ljubljani dohaja še vedno nešteto prošenj častnikov in moštva za izplačauje pristojbin (plač, mczJe, potnih stroškov itd.) za čas pred koncem oktobra 1918. Teh terjatev vojaška uprava SHS začasno nikakor ne more upoštevati, ker bi jih Imela Izplačati še vojaška uprava bivše avstro-ogrske armade. Tozadevna pogaianja so ?e v teku: dokler ne bo dosežen sporazum z vojaško upravo bivše Avstro-Ogrske, ni mogoče upoštevati niti en* prošnje. Zato jih ni vpošiljtati, dokler ne bodo v tej i.adcvi razglašene nadaljne odredbe. Odškodnino za zgubljeno prtllago povodom povratka ob prevratu. Povodom vrnitve 2 bojnega polja, oziroma iz tujih držav v domovino ob prevratu so mnoge votaške osebe in uslužbenci (us.užbenk?) bivše vojne uprave zgubile svojo prtljago bodisi deVma ali popolnoma. Ker ie bila zasebna prtljaga oropana po večini 2e na železnici, ob progah na postajah deloma že od vojaštva,- ki se je vozilo le prek naš; dtžave dalje, deloma Ista soloh ni do^ntla v naše kraje, ne more vojaška uprava SHS dovoliti za h Izgubljene stvari nikake odškodnine. — Vse tozadevne vloge in prešnje bi morale ostati nerešene In Slovencem sledeči pozdrav: »Pozdravite vse Slovence. Recite jim. da delani zanje, kot bi bil Slovenec, To nI samo beseda, to je obveznost!« Zborovanje zaupnikov J. D. S. se je v nedeljo vršilo v Ljubljani pod presedstvom dr. Tavčarja. Zaupniki so se bavili s kandidaturami za Državno Vcče in pokrajinski, rbor. Sprejete so bile tudi resolucije proti tujemu nasilju. I Vlšjl šolski svet. S 1. januarjem 1. 1919 Je začel poslovati za vse ozctnlie Narodne vlade SHS v Ljubljani oddelek za uk in bogočastje v smislu naredbe št. III z dne 21. novembra 191« celokupne vlade SHS v Ljubljui.i ustanovljeni višji Šolski svet, ki jc prevzel vse »posle nekdanjih deželnih šolskih svetov. Proiesorskl zbor modroslovne fakultete v Zagrebu je v svoji seji dne 14. m. m. skleni!, da se slušateljem slo upravičene po dosedanjih naukih poedinca. Proslava spomina padlih Slovencev v Londonu. Dne venske narodnosti na tel fakulteti dovolijo vse ugodnosti, 29. oktobra 1918 se jc v Londonu v cerkvi ruskega po- ki jih Je predložila slovenska vseučiliščna komisija, dalje slaništva vršila spominska služba božja za padle S'oven- da se jim priznajo vsi Izpiti in izpitne naloge, ki so lih ce. Na proslavi je imel cerkveni govor srbski pop dr. j0 sedai naredili na kakem avstrijskem vseučilišču ter Nikola Velimirovič, ki se je spominjal tužne zgodovine da se bodo sicer dovoljevale ugodnosti, v kolikor bodo slovenskega naroda, njegovih velikih mož. tudi dr. Kreka in dr. Korošca, ter njegovih- nuičenikov. Nova vlada v Ljubljani. »Slovenec« poroča: Ko je do- sedanja Narodna vlada SHS v LJubljani podala ostavko, so slovenske stranke imenovale po tri zastopnike, ki naj se med seboj pogajajo o sestavi nove vlade. Težave po- gajanj so obstojale zlasti v določitvi delokroga pokrajin- ske vlade, ki se je spremenil, odkar Imamo skupno cen- Domače vesti. Rolstnl dan Italijanske kraljice se je praznoval včeral v Trstu z razobešenjem zastav na uradnih In tudi velikem številu zasebnih poslopij ter zvečer z razsvetljavo. Podžupan dr. Br-occhi Je v imenu občine poslal ministru kraljeve hiše brzo'avko s prošnjo, da sporoči kraljici vdane čestitke vsega mesta. Spomin kialia Viktorja Etnamie'a II. Ob priliki današnje 40ietnlce smrti italijanskega kralja Viktcrja E mar/iti a II. ie poslal podžupan dr. Brocch-i ministrskemu prr/Ked-niku Orlandu brzojavno zagotovilo zvestobe Trsta. (ilas Iz javnosti. Prejeli smo: »Edinost« ie že rmrkrat iazpregovorila trpko besedo o tem. da se v I-tgoslaviii podc'jajo službe s preveliko — da rabimo b'ago besedo — lahkotnostjo. Res bi bilo treba nekoliko več resnosii, odločnosti in skrbi za razmere in javno upravo v bodoči državi Je slučajev, da ljudie, ki jih Lahi nc maraio kot prenapete »a\strijakantc«, ali na radi njih temne minulosti, beže v Jugoslavijo, se tam liliniio ter prosiačijo kot »zavedni Slovenci« — kake službe. U je pa niso vredni ne kot ljudje. ne kot narodnjaki. T a k* o sc ic nekemu go1 spodu v višji vojaški službi posrečilo, da Je ubežal La-hot.i ter se zatekel v Ljubljano, kjer jc kot Neslovan dobil važno mesto. Vprašanje je. ali sc je na take elemente možno zanašati, ali jim je smuti zaupati važne in delikatne posle, zahtevajoče največjega zaupanja?! Res je, da so dotičnika priporočali njegovi priiatciji-kolegi. Ali ga pa res dobro poznajo? V svojem poklicu utegne biti strokovnjak. Ali — njegovo mISlienje?! O njem gre glas, da jc podreieno mu moštvo zaničeval in preziral Slovane. On ie baje — posredoval, da so bili nekateri Slovcnci DremcŠčeni iz dotičnega kraja kot »propagatori! Jugoslavije«. Sedaj se seveda izgovarja, da je ravnal tako lc poti pritiskom razmer. Prazen izgovor. Cc se kdo ne eksponira za nas, naj že bo. Ce pa jc aktivno nastopal proti nam, potem pa že nc sodi na važna mesta v Jugoslaviji!! Neka lavna oblast o postopanju z invalidi. Prejeli smo: Neko glavarstvo na Kranjskem kaže v jasni luči, kako se ga drži grapava skorja avstrijskega uradovanja. Tudi v izvajanju logike stoji to glavarstvo v nasprotju z zdravim razumom in v velikem kontrastu s humaniteto, ki Jo obsega naredba bivšega avstrijskega ministrstva z dne 28. marca 1918 št. 193, tičoča se naklonitvc (podpore) vojnim invalidom. Neki stavbni tehnik, ki jc izgubil 10% zmožnosti za svoj poklic, je bil zaposlen pri svojem stavbnem podjetju v Logatcu. Ker tehniških opravil ni bil zmožen, ie opravlial službo administrativnega uradnika. To se ie pa poznalo tudi pri nicgovi plači, ki je kot takemu koma! prinašala nad 600 kron mesečno, a prej kot zdravemu, sposobnemu tehničnemu uradniku veliko več. Vsled tega ie prosil za naklonitev, ki gre invalidom glasom zgorai citirane naredbe. Svoio prošnjo jc podkrepil z vsemi potrebnimi dokazi, potrjenimi po županstvu in oro/ništvu, ter navedel v upoštevanje, da živi njegova obitelj v Trstu, treba ic gospodariti torej na dve strani, ker ga tvrdka-službodaj-alka lahko oogosto prestavi In za družino torej ne more najeti skupno stalnega stanovanja. Dalje jc navedel, dj je lahko prej družini dajal večie zneske, kot sedaj z zmanšano plačo. Prošnja je bila vložena na pristojno mesto meseca avgusta 1918. Po večkratnih nrgencah pa je merodajnl funkcljonar glavarstva — ne da bi bila komisija slučaj razmotrila — prosile«, ki le med tem časom vsled okupirania izgubil službo in se preselil v Trst, izjavil, m ne nalde potrebe, priznati zaprošeno naklonitev, češ, marsikateri uradnik zasluži veliko manj, a mora izhajati. S tem je rečeno, čc si človek s tehnično Izobrazbo izgubil zmožnost zn opravljanje svojega poklica, pojdi kopat zemljo in tole kamenje. — Avstrijski birokratizem. humaniteta, vojna in od nje prizadeti in pasje življenje 1 — V. N. Otroci, pridite danes vsi v Narodni dom! Tam boste videli pastirje, kralja Heroda, jutrovske modrijane, angele Itd. Slišali boste lepe besede in pesmi, pa sc boste zabavali kot v kinematografih. Saj ste vedno hranili denar za take prilike; prosite danes starše, naj vas peljejo k tej predstavi. Tlakarlna. Mestni magistrat razglaša: V smislu veljavnih predpisov o plačevanju tlakarine. se pozivljeio vsi posestniki konj in vol v mestu in spodnji okolici, da tekom meseca Januarja naznanijo mestnemu magistratu (pisarna III, oddelka, I. nadstr., vrata 50), koliko tako živine imajo in plačajo tlakarino za upravno leto 1919 pri mestni blagajnici. Mestna uprava sc bo prepričala o točnosti napovedeb in bodo osebe, ki bi podale napačno napovedbe, kaznovane z ulobo v dvojni izmeri tlakarine. Ker se tlakarina plača naprej za celo upravno leto. se izpremembe med letonj ne upoštevajo. Dražba nagrobnih kamnov. Mestni magistrat razglaša, da se bo 15. februarja t. 1. ob 10 dop. vršila na pokopališču pri Sv. Ani dražba naprobuih kamnov in drugih nagrobnih predmetov, odpravljenih l občega grobišča Iz leta 1908 ter onih Rrobov, katerih desetletna na-jemščina se nI obnovila. Pod izključno ceno se ne bo prodajalo. Dražilni zntsek jc pri predmetih, cenjenih do 100 K. najmanle 1 K, pri više cenjenih najmanje 5 K, Plačati je treba takoj, kupljeni predmeti pa sc morajo odpraviti najdalje do 20. februarja t. 1. Do dneva pred dražbo morejo lastniki uveljaviti svoje pravice pri IX. magistratncin oddelku, ul. Sanita št. 25. Klanje telet. Naredba Kubernijske oblasti, ki stopi v veljavo 10. t. m., določa, da se ne smejo klati teleta pod 200 kg (?) žive teže dolinskih in 90 kg planinskih pasem. Kazen do 3 mesecev ječe in zapretje prodajnih prostorov. Mletje žita. Z naredbo gubernilske oblasti, stopajoči) v veljavo 10. t. m., se določa zmlevanie žita na 85ft«. Prepovedana je Izdelava, hramba, prodala in oddala, tudi brezplačna, kruha, narejenega Iz moke izpod 85%. Kazen do 2500 K. v slučaju ponovitve ječa do treh mesecev, v vsakem slučaju na zaplemba blaga. Odrediti sc more tudi zapretje prodajuluih prostorov. Pasji davek. Mestni magistrat poziva hišne lastnike in upravitelje, da si preskrbe v 111. magrstratnem oddelku (I. nadstr., vrata 50) priglasnice za pse za 1. 1919., In Jih izroče strankam v izpolnitev ter Izpolnjene vrnejo do 31. t. m. omenjenemu uradu. Posestniki psov se opozarjajo, da do 15. t. m. plačajo pasji davek za leto 1919., ki znaša za mesto in okolico 24 K, izvzcmšl pse-čuvale, za katere znaša davek 4 K. Psi moraio na vseh javnih krajih, dostopnih občinstvu, nositi nagobčnik in ovratnico z lastnikovim naslovom. Otroška predstava bo danes ob 4 pop. Na sporedu ie: »Sarafan«, slika v pesmi; -Kristusovo rojstvo«, igra v 3 dejanjih. Cene: lože po 15 K. prvi sedeži po 3 K, drugi sedeži v pritličju in pa na galeriji po 2 K; stojišče za odrasle 1 K. za otroke 50 vin. Starši, redkokedal imala Stran fV. »EDINOST« Štev. 9. V Trsta, drre 9. iamaifr nriliko. da morete peljati otroke k pošteni in vendar veseli zabavi Vaši otroci pa potrebujejo sedaj duševnega razvedrila žive besede. Privoščite jim zato veselo urico hi pripeljite iih v naše gledališče! Prodaja tobaka. Finančno nadzomlštvo naznanja, da se bo prihodnja prodaja tobaka v mestu in spodnji okolici vršila v soboto 11. t. m. Začetek ob 8 zjutraj. Prodaja se bo vršila v odmerkih po ne več kot 1 zavoiček cigaretnega tobaka 20 g ali 2 zavojčka cigaret ali 4 smotke. Tokrat se bo prodajala nova vrsta turškega cigaretnega tobaka v zavojčkih po 20 g in sicer po 1 liro oz. K 2'50 zavojček. Prihodnja prodaja tobaka bo 15. t. m. po istem načinu. Slov. gledališče v Trstu. V soboto, 11. t. m., bo minilo mesec dni, kar je umrl naš največji pesnik. Ivan Cankar. Da se proslavi njegov spomin, uprizori »Dram. društvo« na'ta dan njegovo najboljše dramatično delo, tridejansko dramo »Kralj na Ijetajnovl«, ki jc zaslovela tudi žc v drugem slovanskem svetu in bila vprizorjena med dru-aim opetovano tudi v Pragi in Zagrebu. Naslovno uiogo, oblastneža Kantarja, igra gospod Skrbinšek. Pred predstavo bo podala gdčna. Marija Kmetova v glavnih orisih životopis Cankarjev, karakterizacljo njegovega pisateljevanja v splošnem in v posameznih delili, in bo spregovorila končno par besed tudi o drami sami, ki se ima uprizoriti. Prcdprodaja vstopnic pri gled. blagajni med 9—12 in 3—6. Poziv oziroma prošnja. Kdo ve kaj o bivšem avstrijskem poročniku Antonu Zerjalu, doma .iz Brli pri Ri-hemberku? Bil je pridelien okrajnemu poveliništvu v Peči v Crn i gor i in se od meseca oktobra 1918 pogresfi Kdor more navesti o niem kake podatke, naj blagovoli sporočiti ustmeno ali pismeno vojnopomožnemu uradu, ulica Carintia 39, 1.. radi velevažne zadeve. Mestna zastavljalnica. Danes v četrtek, 9. t. m„ dopoldne se bodo prodajale na javni dražbi razne ze za--padlc dragocenosti, zastavljene meseca avgusta 1. 191 s. na zastavne listke serije 143 in sicer >od št. 54.001 do st. 55.000. ___ Cnrovl. — Ker ni mogel priti na Silvestrov večer, daruje g. veletrjiovec M. Kuzmanič, K 25™ »Tržaškemu Sokolu«. Denar Jc izročen blagajniku. — Za magdalensko podružnico CMD daruje namesto cvetke na grob pok. Zorke Vešnik družina V. Kodrlč K 20'—. Denar hrani Kodrič. — M Longfort darnie v počašcenje spomina pok. ge. M. Sedevčič K 20'— za barkovljanski otroški vrtec. Denar hrani uprava. čebele Ins. odd. Edinosti. 3209šfnk. Kdor šiSS KvtiKuDiiietn itiUl v Albaniji, vojna pošla 21 tuj »Mtiani lieivaMtm, Catnpo se čevljarski pomočnik. Ul. Olulia 33. H. Kri-__3210 vročo vsake vitle. Jakob JMareon, Sollta-3412 Olncomo 5. ___ _ 01 sošportlčna __ MondkikA, katera fle Prodam 2 novi postelji in mizo, VI. Fcrricrn 23, mizar-3187 Čevljfirslti delavci se sprejme|o. Ul. AcnticdcUo 37. 3195 ■ ,11. dcc, jicjala s svojo sestro In Inatom Ir Veleit n na Štajerskem v, Trst, je naproS?na, da l;oc (plahto): ne katerem je sedela In ki je bil----—r_- last eflspotln, p katerim »e je aelna- gf pisarniško službo kot ne- nlla v vlaku, prinese na naslov iliHTlIl plačan praktikant, t'onud-IiimSek, ul. Aleisandro Volta 2, V. be pod .Abituriject* na .inser, odd. 32011 Edinosti. 320;: ■>,ino cenej o ♦ JnJič. vino po 0 K. Večje mao Petronio 2, 3^04 Mi sira iii. fiftsiiiis Impuje po najvišjih coduIi iobroznnnu urarna in zlatarna A. TOVU v Trstu Trg Staro mitnico (Biffjgra vstcliia 3) ,. , .. . zli® & nno St.ro,j za Šivanje m veznnjeL Trat cp nahuja na Korzu prawi nemški uzorci. ,st 15 (bivša ^^ G. Seidel & Neumann in zercovitr, & Figlio) ,Sincer4 Oast & Gasser.Velil™ i7-era srebrnih in ' , . , . /latih. ur uhanov veriite itd. liogata zalo ca vseh po'rebl-----------^ ------- šfiui. Mehanična delavnica zal MP3CQK vsako popravljanje zobozdravnik, Trst, Corso 24, TvrcUca ustanovljenu 1. 1878. I n Od 012 dop. in od 3 6 FRANCESCO BEDNAR^ ^K^io'tŽ Trut, ulica Oampanile 19.! zobje. Češko BudJeviČka Restavracija (Bosžkova uzorna Češka gostilna v Trstu) se nahaja v al. O. Galatti (zraven gTavnc pošte). Slovenska postrežba in slov. -»ediini listi. Kama;?««— —Baasrzr aa trgovino o'irt I riizzo HllOVO 2 - TfaT - PlJTZZtJ MW 2 P 0t39i;a U;C u teino stroKo spEflclrgc I pos;e, - Beli v n^in vornosiiiž leklene g ;i u min eHl3pi*zn;ilDBil imilioIjM I ? liftifiil! Uradne ure za blagajno od 9 do 13. Za varnostne celice od 9—13 in od 15—17. UVilin Vr 1 p mtn, si. umne telo! 12 vogal ul m Poste ^ tj Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja j i Umetni zobje. Umetni zobje. | se dobi v vsaki množini po dnevnih censh pri Rudolfa Malalastu na Opčlnah št 386. Novo skEacSSšže. --i VeSiko skladišče klobukov dežnikov, belila Kii pisanih srasc, platna, žepst'h robcev, | : : moških nogavic itd. itd. : : p l CCEfiEL, M, COKO ŠtBD. 28 -j : Cene zmerne, Posirežba iočna. : Narodna trgovina. — Narodna ti-goviita. i Umetni zttbje LtS^«^ Trst, ulica Casenna štev. 13, II. $ i — Ordinira od 9 predpoldne do 6 zvečer. — Mil? .=11 Zavarovalna latoga v Zagretea, edina sfivapcvaSnSca Ustanovljena 1884 leta. — Central: Zagreb, v lastni pa-lacl, vogal Marevske lu Treradovičeve ulice. POĐRIJ/NICA V TRSTU. ULICA LAVATOIO 1, II. Ta zailruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanca: I. Proti požarnim škoda-ji, 1, Zavarovan,te zgradb (hiš, gospodarskih zgradi), tovarcn). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prod^jalnlškega blaga, gospo-darskih strojev itd,| 3. Zavarovanje pollsdkh pridelkov (žita, sena itd.) II. Zavarovanje steklenih šip. lil. Na živ. ljenje. I. Redna zavarovanja, a) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljeoia in smrti, b) Zavarovani® dote. e) živ-ljenje rente. Zavodovo Imetje do 31. 12. 1917 K 5,792.993'52 Izplačane odškodnine do 31. 12. 1917 K 8,329^34'13 ROKAVICE IN MODNE POTREBŠČINE. It. Vcnier & Comp. Corso 14. Modne potrebščine in izdelovanje rokavic. Čišćenje in popravljanje rokavic. — .kSii^i^rac^Posjre/ha točna.____ TRGOVINA JESTV1N. " [van Bldavcc, Irst, ul. Campanlle 13 (Trg Ponteros- soj. Ima v zalogi: čaj, paradiino konservo, ženf, kisle kumarce, kocke za juho. Konjak, vermeuth, maršala, tna-Linovec in yc£ vrst mineralnih vod ter blago aprovizacij- skekomlsije. _ __414 ____ "" MEHANIČNA DELAVNICA! Odlikovana Hvamica OsvaldeHa, Via Medla 26. Izdo- j!L^H.va_strojev in motorjev. Proračuni KNjlGOVEZmCA. ™ Ptetro Pippan, Trst, ulic.T ValdlrJvo 19. Artistična vezava. Zenni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) j>osebnega sistema. __201 MAJOLIĆNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, ul. S. Glovannl 6 in 12, Najboljša Jzdelova-^LiiiL^aafiS!!10^^ vrsia- Cene zmerne. 202 HOTEL CONTINENTAL" Trst, ul. San Nlcold št. 25 b!lzu Corsa). PrcnoSKče Dvigalo. Cene zmerne,_Pos_trežba točna. (190 papVRT Velika zaloga papirja za ovit&e, papirnatih vre2:c lastne tovarne. Valčki raznih baiv lu vdfkosti. Cene zmerne. Oastone Dolliuar, Trst, Via dei Getsi Iti._ DAMSKA KROJACNiČA. A. Rleger, Trst, uilca Conimerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337 — TR$T — I Uiti Ciissn tli usHnb S - Uln S. 9. Podružnsce: Dtinnj, Dubrovnik, Kotor, Ljub-Ijara, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. EkspozituraKranj. Obavlja vse v fcimčno stroko spatla* dajoče posle. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun &ST y firsih 'm fer^tiala po n;\jku.ianttiejštti p^ejia. — Uradne ttre blagajne od 9 do 13. — teii tu PcdrtBSnSca v --Centrala v Ljubljani.- Podruioiee: Colje, Celovec, Gorica, Sarajevo, »Split. Dfllnlllta ^avn^a : K . Rezervni xa!c!2ti3: K 3,609.039.—. Obavija vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge: m knjižice, (er jih obrestuje po 37«70> na račune v ferosiafe ii^a^i po na|kt;lRntnej-MJi pogojih. - Izvršuje IMlSog©. Tel. U. 5 18. — Blagaju a je odprlaod 9-13. Odprl s*, je fiSstor N^rolt ^ _ Sprelemo od 9-1 In od 3-5 po zmernih cennb. | Ulica 6. Jotaccio st. 16, II Največje veselje slovenske žene je GOSPODINJSKI KOLEDAR ki stane bore štiri krone Uf dobi se edfno-Ie v Štokovi knjigarni v Trstu \ - fHffli! haii! sla ulica Molino piccolo 19, j! VAUft! fl-UlB iml L143