šw 29.
Poštnin« plačan« v gotovini.
V Ljubljani, dne 20. julija 1922.	IV. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojetfcev za Slovenijo v Ljubljani, t:
Cena posamezne Štev. 1 Din.
„NAS GLAS" izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . , . Din. 40-— Polletna naročnina . . . . „ 20-— Četrtletna naročnina. . . . „ 101— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. —, ■
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, a ko se	|	Upravništvo: Na naročila brez denarja sc ne oziramo. Naročnina naj se po
ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane i* zadostno	1	šdja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg ŠL 5/L Tja
Irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani	|	jc pošiljati tudi zb rkc za naš tiskovni sklad.
Kaj je novega pri O. Z.
(Dalje.)
Vsebino zapisnika 6, seje širšega od» bora z dne 5. julija t. 1. bomo priobčili, čim bo zapisnik overovljen.
Iz dnevnih časopisov so naši tovariši povzeli, da je vprašanje uzakonjenja služ* bene pragmatike postalo zadnji čas nad vse pereče. O. Z. sledi z vso budnostjo vsem pojavom, ki obetajo skorajšnje uza* kpnjenje novega načrta zakona o civilnih državnih nameščencih. Njen predsednik L i 11 e g ie v stalnih stikih s slovenskimi parlamentarci in osebami, ki bodo v zako= nodajnem odboru imele odločilen vpliv. Našim tovarišem bo znano že iz prejšnjih številk »Našega Glasa«, da je O. Z. pod* vzola vse korake, o katerih meni. da bi mogli uzakonjenje pragmatike pospešiti. Obžaluje samo. da ne more doseči potreb nih stikov s pokrajinskimi zvezami v Za* grebu, Sarajevu in Splitu, osobito pa z Glavnim Savezom v Beogradu, četudi je to že ponovno in z vso energijo poskušala* Kakor bo našim tovarišem znano, je O. Z. zahtevala uzakonjenje službene pragrnati» ke po načrtu en bloć z nekaterimi malen* kostnimi izpremembarni. Imela le ori tem zelo tehtne razloge, o katerih pa za sedal še ne moremo iavno razpravi*!. Četudi bi se morda marsikdo izmed tovarišev s
Doživljaji leta 1919.
Popisal J. Z.
Velikega petka se je pričelo; nič čud* nega. da ie bU tudi mesec sam pravi ve* liki petek.
L
Družba sv. Mohorja v Celovcu ni imela še nikoli pri odpravi knjig toliko težav in sitnosti kakor spomladi leta 1919. Prevrat v novembru 1918. sovražnosti spomladi 1919 so otežavale promet celo za lokalno pošto, kaj šele za transport tisočev komadov knjig. Treba le bilo vr« Sto avtomobilov, da jih speljejo preko Vojaške črte v slovenski del na jugu. Od Odpravnika v Ljubljani do želez, ravna* a ixvXfa v Beliaku. od magistrata pred ce* , »evskim zmajem mimo vojaškega povelj* Stva v deželni hiši do policijskega ravna* «eljstva v vladnem poslopju se Je bilo treba voziti in tekati, da so nas končno Zavrnili z brzojavno prepovedjo »s fronte” eted Celovcem in Velikovcem; ki le bila tK&taa/iiena po doima Koroškega. Rov*
tem ukrepom O. Z. ne strinjal, mu žago« tavljamo. da je bil drug izhod za sedaj popolnoma nemogoč, ako nismo hoteli re* šitve tega vprašanja popolnoma onemo» gočlti. Prišel pa bo trenotek, ko bomo v položaju, da o teh tehtnih razlogih naše tovariše še podrobneje informiramo. 12. julija t. 1. je O. Z. poslala vsem 9 parla* mentarnim klubom, predsedstvu Narodne skupščine in ministrskega sveta sledeča brzojavko: »Molimo, da činovnički zakon bude primljen izmenama po našem predlogu stop. Ako to nemoguće, onda en bloc, već u smislu naše molbe broj 180 i sa važenjem od prvog avgusta ove godine^« Predsednik Lilleg je s posredova* njem tretjih oseb preskrbel, da bo O. Z. dobro poučena o vsakokratnem položaju pragmatike v Narodni skupščini. Ako ne bo dopuščala prilika, da bomo mogli svoje organizacije točno in redno Iniormirati v lastnem strokovnem glasilu, se bomo ra* di aktualnosti poslužili dnevnega časopisja O. Z. prihajajo zadnji čas od najraz* ličnejših strani vprašanja, kaj smo ukreni* li za ukinjenje maksimirama rodbinskih doklad za nižje uslužbence. Opozarjamo pri tem vse tovariše na svoje objave v našem strokovnem glasilu ter jih hkratu vabimo, da podpro naša stremljenja s toč» nim plačevanjem članarine in z novimi na* ročniki. Odpovedi abonmanov so sicer v
sodi si moral govoriti po razmerah. Ako si pred komandantom potožil radi prepo* vedi ob vojaški črti, te le takoj zavrnil: »Sind vielleicht wir daran schuld? Be* schweren Sie sich nach Laibach!« Ako si omenil besedo o slabi zvezi pri železni» šketn ravnateljstvu v Beljaku, so te zo» pet potolažili: »Wir haben nicht den Krieg gemacht!« in odpravnik v Ljubljani je vljudno odgovoril: »Gospod, za družbo storimo vse. le knjige spravite preko črte!«
In trudili smo se pošteno: nekoč sem imel že dovoljenje od policije v Celovcu, od železnice v Beljaku, od vojaškega po» veljstva v dež. hiši. avtomobili so bili že naloženi, ob desetih dopoldne naj bi se ž njimi odpeljal v Sinčo ves, pa pride br* zojav. da »radi ofenzive, ki ie v teku« ne dovolijo prevoza čez Drvo.
Zaposlen na teh različnih potih, sem prišel tudi v stik s policijskim svetnikom Sp., s katerim sva vselej dobro opravila, in tudi omenjenega velikega petka jc po» ttoamo zatrdil, da nima ničesan proti.izvo*
veliki meri posledica maksimiranja rod* binskih doklad, vendar pa moramo, da vzdržimo svoje glasilo, doprinesti skrajne materijelne žrtve, ako hočemo, da zadobe naše zahteve poudarek tudi v javnosti.
Za nadaljnje izplačilo oziroma zvišanje vdovnin. miloščin hi sirotnin je O. Z. za zdaj v smislu seje^širšega odbora za* prosila samo narodnega poslanca prof. R e i s n e r j a. ki je v ta namen na finanč* nega ministra že vložil pismeno Interpola* cijo. Nadaljni koraki, ki jih bo podvzela .0. Z., bodo odvisni od odgovora finančnega ministra. Seveda ni pri tem podcenjevati neobhodne potrebe enotnega nastopa tudi ostalih pokrajinskih zvez in Glavnega Sa» veza v Beograds. rod katerih pa žal, kakor uvodoma o&enjeno, doslej niti na en dopis (važni so bili vsi) nismo prejeli naj* manjšega odgovora.
Ob tem dejstvu ne moremo prikrivati svojega nerazpoloženja. ker misli največ naših tovarišev, da je za uspehe ali neuspehe odgovorna samo O. Z. za Slovenijo. Zgrešeno bi bilo taktično, ako bi o svojih korakih sproti ne obveščali tudi ostalih centralnih organizacij, ker so za vprašanja splošne važnosti in pomena zainteresirane vse pokrajinske zveze. Če že niso interesirane, pa bi po našem mnenju mo» rale biti O. Z. je sklenila čakati samo še nekaj čas*. Ako Zagreb ne bo dal pri*
zu. ako vojaštvo ne bi oporekalo radi cenzure, katero je pa policija izvršila že jeseni 1918. Ko je bil torej namen do» sežen, sem se hotel posloviti, prijazni gospod pa me pridrži, ponudi stol in cigareto in celo žveplenko mi le vžgal, ker iih ni* sem imel pri sebi Ta vljudnost v pisarni se ml ie zdela nekoliko sumljiva, dasi sem jo zaslužil, kajti tudi jaz sem bil pazljiv proti njemu prišedši v črni obleki in roka» vicah.
»Vi ste tud? dopisnik, g. Z.?« me vljudno vpraša po prvih potezah dima. Na to vprašanje nisem bil pripravljen in začudeno sem ga pogledal. »Le nikar ne ugovarjajte,« nadaljnje svetnik, dasi niti besede še nisem bil Izpregovoril; »stvar mi je dobro znana.« Znano je bilo pa tudi meni, da resna in težka policijska služba zahteva točno poznavanje razmer, vendar do tistega dne še nisem vedel, da bi bile svetniku Sp. znane tudi take stvari, ki se niso nikoli zgodile. Pojasnil sem to» rej, da pišem pač podlistke v »Mir«, do» Pisnik političnih Usto** pa nisatu
/r er nega odgovora, potem je naša dolžnos, da izzovemo na lastno pest izrednorskup-ščino beograjskega Glavnega Saveza, da napravimo prepotrebno renieduro in na ta n^čin nspešnejše usmerimo svoje delovanje.
Neko lokalno provincijalno udruženje je na svojem občnem zboru omenilo, da O. Z. lansko leto ni odgovarjala na nje* gove dopise. Spominjamo se in ugotovili smo to po vložnem zapisniku, da smo prejeli od tega udruženja samo tri dopise, na katere smo. ker so vsebovali splošne zahteve, odgovorili v »Našem Glasu«. Isto je veljalo tudi za druga lokalna udru* ženja državnih nameščencev, ki so se z našim postopkom zadovoljila. Sicer pa moramo naglašati. da O. Z. v svojih pra* vilih ne predvideva nobenih lokalnih udruženi in da so take ustanove od O. Z. popolnoma neodvisne. To pa tembolj, ker sklicujejo shode in sklepajo resolucije brez predhodnega obvestila O. Z. Teh smernic se bo O. Z. držala tudi v prihod* nje, zato prosimo vsa taka udruženja, da nas o svojih namerah pravočasno in podrobno obveščajo. Cepljene zahteve in ’očene predstavke ne morejo nikomur lasnitL O. Z. si je uredila svoje notranje poslovanje v tehničnem oziru na način, ki bo omogočal najhitreiši odgovor vsaki strokovni organizaciji ali lokalnemu udru* ženju. Zato prosimo, da se vse strokovne organizacije in udruženja obračajo zaup* no na O. Z., ker smo drugače primorani misliti, da O. Z. ni bila ustanovljena z a vso Slovenijo, marveč samo za nekatere ljubljanske stro* kovne organizacije.
Ker je O. Z. prevzela ^Naš Glas gl v som sklepa prve seje šn šega odbora z dne 2. junija 1922 načelno v svojo last in bo morala kriti vsak eventaualni primani* kljaj uprave, apeliramo na vse tovariše, da naše in svoje strokovno glasilo na naj* izdatnejši način tako s prispevki kot z mnogoštevilno naročbo podpirajo. Smer Našega Glasa« je odslej — dokaz so številke. ki so izšle po občnem zboru — po* polnoma strokovna. Raznim rekriminaci* jam. polemikam ali morda celo napadom s te alt one strani »Naš Glas« ne bo dajal več prostora. Posebni cenzurni odsek ie prevzel odgovornost, da »Naš Glas« do* sledno priobčuje samo prisnevKe. ki so
splošne strokovne važnosti, pri tem pa seveda ne bo odvračal, kolikor mu bo dopuščal prostor, splošno zanimivih, fedrna-tih in dobro pisanih esejev ter feljtonov. Glavni pravec pa mu bo vsikdar: Nikoji nazaj, vedno naprej!	—š.
(Dalje prih.)
Strokovne organizacije in njih razpoložljiva gotovina.
O. Z. je prejela od »Hranilnega in po* sojilnega konsorcija v Ljubljani, r. z. z o. i.« dopis z dne 3. julija t. L ki se dobesed* no glasi:
»Velecenjeni gospod Fran Tümpel, jetnišnični paznik kot podpredsednik Osrednje zveze javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani. Potrjujemo pre* jem Vašega cenjenega dopisa z dne 24. junija t. 1. in se Vam obenem zahvaljujemo za izkazane podatke in pobudo. Glede propagande za vse javne nameščence tolikanj važne in prepotrebne institucije, kakor je baš »Hranilni in posojilni kon* sorcij v Ljubljani«, je šla okrožnica na vse v O. Z. včlanjene, pa tudi na druge stanovske organizacije.
Okrožnica ima namen prepričati na* še organizacije o tem. da so moralično dolžne nalagati svoje razpoložljive de* name rezerve kot hranilne vloge pri »Hranilnem in posojilnem konsorcija v Ljubljani«, ki jim nudi zelo ugodne po* goje. Na ta način bi bilo konsorcija mo* goče v izdatnejši meri ustrezati neštevil-nim zahtevam javnih nameščencev s cenenim kreditom. Žalibog ugotavljamo, da se tudi topot potrjuje stara, a vedno no* va izkušnja, da se javni nameščenci še vedno ne zavedajo dovolj svojega težke* ga položaia in da pravzaprav še vedno niso dovolj zreli za ureditev svojih pre* karnih gospodarskih razmer.
Nekatere organizacije nam niti odgo* vorile niso. Zopet druge se sklicujejo na to. da nimajo denarja. So pa tudi organi* zarije, ki razpolagajo z zadostnimi sredstvi, pa se konsorcija izogibljejo vsled napetosti, ki ie zadnje čase tako zelo opa* žati med takozvanimi »višjimi in nižrhni«. Želeti bi bilo. da se ta nasprotstva. ki so celokupnosti v škodo, skoro poravnajo.
Vašemu mnenju, naj se vprašanj» konsorcüa sproži na seji širševa odbora
O. Z., se pridružujemo tudi mi. O. Z. je faktor, ki more s svojim vplivom zainte* resirati svoje člane za danes še premalo-znano in trvaževano kreditno zadrugo javnih nameščencev, kakor le edinole »Hranilni in posojilni konsorcij v Ljubija* ni«. Če bi mn vsestransko zaupali in ga podpirali s pristopi in hranilnimi vlogami, bi mu bilo v par letih omogočeno, da bi donašal letno nad 10(MH)0kronski čisti do* biček, ki M bil Izključno last lavnih nameščencev. Iz tega čistega dobička bi se snovali fondi, na katere le dandanes x vseh živliensklh odnos a Hh javni nameščenec navezan. V mislih imamo v prvi vrsti socijalne in karikativne svrhe. Mani* ka nam dobrodelnih naprav za slučaj oba* lelosti. nezgod, ooeracii. smrti Itd. Za vse to bi bil neprecenljiv vir naš konsorcij — dokler ostane res to. kar si prizadeva» namreč kreditni zavod javnih name» ščencev.
Če pa bodo njegova plemenita strem* ljenja s svojim nezanimanjem sabotirale organizacije same. potem se lahko pripeti. da se bo moral konsorcij. če se bo hotel sploh vzdržati, obračati do tuje. privatne pomoči in se s tem tuđi kolikor-toliko mnraf izpostavljati tujim vplivom, pod katerimi ne velia toliko dobrobit čla* nov. kolikor višina dividend iz založenega kapitala.
Prosimo Vas torej, gospod podpred* sednik, da priobčite ta naš dopis Osrednji zvezi s tem. da ga na seji širšega odbora pročitate in v smislu Vašega odgovora z dne 24. junija 1922 stavite potrebne pred» loge. Tudi nimamo nič proti temu, da ga priobčite v »Našem Glasu«, kar bo gotova zanimalo tudi člane na dežeii.
Z izrazom najodličnejšega spoštovanja Ivan Podgornik, tč. predsednik; R o š t a n, t. č. tajnik.«
O. Z. je o vsebini tega dopisa ra v pravljala 7. L m. na prvi seli ožjega odbora in soglasno sklenila, da »Hranilni in posojilni konsorcij« po svoith močeh podpira. Ne glede na to. da je O. Z. že nalo* žila pri tem zavodu svoja razpoložljiva denarna sredstva, smatra za moralno dolžnost, da pozove tem potom vse pri niei včlanjene strokovne organizacije, pa tudi lokalna udruženia v posameznih pro* vincUalnih mestih, da temu koraku neod* ložno slediio. Svojo organizatorno siio in
»Kako pa ie potem prišla v »Mir« no* tiča o Tirolcih?« vpraša svetnik.
»Po meni ne!« mu odvrnem.
»In povrhu je še neresnična,* pri* pomm svetnik. »Vse izmišljeno, zlagano, iistmcirano.«
»Tega bi ne trdit« pripomnim ugo» varjaje.
»Kako ne. ali morete dokazati, da je resnična?«
»Gotovo!«
»Tako! In kako?«
»Ker so io nam Tirolci sami pove* uali.«
Pavza.------
Zadeva le bila taka. Meseca februarja h marca 1919 so dobili Celovčani na po» ACuai iLol.cev* ki so hoteli posne-^ g ,r^ javH erla in reševati nemštvo pod Karavankami. Sprejeli so jih na kolo* dvoru z vsem sijajem, peljali po mestu, nagovorili pred magistratom in kar je podobnih dobrot ob takih prilikah. Ko se je na pričela resna služba ob črti, s0 prišli Tirolci v stik tudi s prebivalstvom in na»
šim vojaštvom. Tukaj so spoznali, da so razmere povsem drugačne, nego so jih jim opisovali listi; videli so poseono jasno, da na Koroškem med prebivalstvom ni tistega nasprotstva kakor na Tirolskem med Italijani in Nemci in spoznali so v prvi vr* sti pravične zahteve domačih Slovencev, katere so Nemci pri vsaki priliki zapostav, Ijali in smešili, živil, ki so jih Slovenci vozili v Celovec in denaria, ki so ga ondi pu* ščali. se pa niso branili. Odkritosrčni Ti* rolci so jeli torej zabavljati, da so jih Ko* rošči speljali na led; neki vojak je to povedal tudi našim na straži, in dogodbica je prišla v »Mir«.
Te skrivnostne poti pa svetnik Sp. ni poznal in ko je videl, da ima »Mir« prav, je pogovor obrnil in pripomnil: »Ampak, v Pliberku ste bili pa vendar!«
In v tem oziru je imel prav.
Moje življenje v Celovcu je bilo nam* reč časom primerno precej nestanovitno. Začetkom leta 1918 sem vstopil pri vdovskem in sirotinskem zavodu, a Že sredi fe* bruarja so me poslali v Št. Vid. da uredim
neko nečedno stvar ondotnega okr. pred* stojnika. Imeli smo tožbe in zaslišavanja; okr. predstojnik vdovsk. in sirot, zavoda ie moral odstopiti, na njegovo mesto sem predlagal ponemčenega Slovenca iz druži* ne P. Ta človek mi je bil za pridobljeno službo tako hvaležen, da me je javil Volks" ratu, "ker sem ga zavrnil, ko le zagovarjal neki oklic, češ da so »vsi Slovani izdajal* ri« pojasnil sem mu. da je vojna v nrvi vrsti naperjena proti Slovanom in kljub temu prehajajo tudi nemški vojaki na fran-. :osko in italijansko fronto, ne samo naši. Fo je zadostovalo! Volksrat s a vod z grožnjo, da bo po vsej dežen de* al proti njemu, ako ne spravno mene n.0 samo iz Št. Vida, temveč tudi Iz Celovca rt sploh te kronovinc. Celovški sef, posten salzburški Nemec, mi le s težkim srcem pojasni! zadevo in ponudil Maribor. Celje ril Ljubljano. Tedaj pa mi je rekla Družbu ;v. M.: Saj ste prišli radi nas v Celovec, pri zavodu ste samo mimogrede, prestopi* te torej! In prestopil sem.
(Dalie)
disciplino bomo javni nameSčend uspeš» no dokumentirali šele tedaj, ko bomo jasno doznali, kako na naiizoatnejši način podpreti plemenita stremljenja, »Hranilnega in posojilnega konsorcija«. Naša dolžnost je, da podpiramo s svojimi eventu» alnimi prihranki v prvi vrsti tiste zavode, ki nudijo predvsem državnim nameščen* cem svojo financije!no pomoč. Zato pro* simo vse strokovne organizacije, pa tudi posamezne člane, da se našemu pozivu v čim naikrajšem času in polnoštevilno odzovejo. Kakor na vseh drugih poljih, tako mora javni nameščenec tudi v gospodarskem oziru računati na samopomoč!
—5.
J. Z. na P.:
Krona krajcar - alt je res?
Nedavno je v »N. G.« napisal nekdo razmišljevanje o kroni — krajcarju, za* ključivši, kako raste draginja ob tem »šlagerju«. Danes pa povemo, da je trdi* tev krono — krajcar v običajnem srni* slu povsem neresnična.
Naša krona je vredna en »krajcar« v Zurichu na borzi, ki pa je merodajna le za one predmete, ki jih mi dobivamo iz tujine, za katero je merodajen Zürich. Ne velja pa ta trditev za predmete, ki nimajo nobenega stika z inozemstvom, torej za one, ki jih imamo doma: les. moko, meso. sočivje, premog itd. Za te predmete je naša krona polnovredna, ker po njih kup* čiji ostane krona v državi, kroži med nami in bi torej ne smela imeti tistega Pomena. kakršnega ima denar, ki ga rabimo za predmete iz tujine.
Šlager krona — krajcar je torej na* vadna sleparija ljudi, ki hočejo postaviti naše pridelke in našo produkcijo na isto mesto, kakor so predmeti, ki jih mo* ramo dobiti iz tujine po svetovni (bor* zni) ceni. Klobasa in gnjat od doma kr* mljenega prašiča ima zame tudi drugačno vrednost nego meso v gostilni, kjer je imel svoj dobiček kmet. mesar in gostilničar; dal sem posredno zaslužiti trem, uoma pa imam ta denar sam zase To
ie v prvi vrsti krivo, da rastejo
cene, ker zahtevajo za domače blago isti denar, kakor za tujinsko s carino in borzno vrednostjo. Ta šlager gre po deželi kakor odmev: od trgovca na kmeta, delavca, obrtnika itd.; končno pa se ustavi pri — državnem nameščencu in državi sami. Od takih fraz. ki niso le ne*
resnične, temveč tudi namenoma — laž* njive, trpi največ vlada, ki mora svojim nameščencem višati plače brez odškodni* ne pri davkih, ki so komaj 4- do Škrat
Od Uckdai. pa po listih o visokih dav” kih tako kriče, da se vsakemu poštenemu državljanu studi, dasi smo daleč proč od primere krona — krajcar. Za navadne njive ni predpisan niti desetica-kraicar z dokladami vred in ako plačaš za hišo z enim prostorom letnih — 75 para, bi bilo Dač bolje, da še tisto zase ohraniš.
Iz tega torej razvidimo. kako ne-s^a^na, brezprimemo cinična in zlobno ^vita je trditev krona — krajcar, ki je vredna enačica verižniških principov, ni pa vredna, da to vpošteva resen držav* !’an' k* Jc Povrhu tudi še toliko inteligen* se ne pusti slepariti po takih
h	^r^ava hna najpotrebnejših stva-
s ***° dovptj: lesa, premoga, moke, la hi^ m,esa n končno tudi vina; mora-torej ona delati cene skalnato*Ko*
ratl Švici, ne pa Zürich njej. Ako ni tako, je to dejstvo samo testimonium pauper-tatis naših nestrokovno — izobraženih državnikov. Ali boste slanike v Hamburgu kupovali po isti ceni. kakor pri nas? Mi pa prodajamo in kupujemo po isti ceni, kakor narekuje Zürich! Zato imajo prav oni, ki zahtevajo podržavljenje premoga, maksimiranje cen moke in mesa, pa tudi cen na pošti in pri železnicah.
Ta regulacija bo pomagala celi drža* vi. ne samo uradnikom: regulacije z raznimi pragmatikami pa — nobenemu I Povrhu so valutne diference med razni* mi lirami, franki in kronami navaden trik. državo poceni izsesati in uničiti, sebi pa na n a š račun pomagati na noge. Zato gineta tudi kredit in zaupanje, ker to do* puščamo!_______________________________
Kaj so dosegli stavkajoči drž. prometni uslužbenci v Avstriji?
Veliko in malo, kakor vzamemo. Priznati se mora. da je pravzaprav izšla vla* da kot zmagovalka iz te stavke, ki ie bila izzvana popolnoma nepotrebno od iz* vestne socijalnodemokratične strani in ni uživala nobene simpatije publike. In prav je tako, kajti vprašanje, da li se smejo posluževati pragmatizirani (javni, držav* ni, deželni, občinski) nastavljene} pravice stavke, do sedaj še ni zadostno razmotri-vano in se lahko različno presoja. Toda o tem v drugem Članku posebej.
Avstrijska vlada se je postavila — prvič po prevratu — na stal šče, da me» zdne zahteve niso samo stvar organizacij. marveč da morata imeti parlament (»Nationalrat«) in vlada, ki ie iz njega iz* šla, brezpogojno odločilno besedo.
Slo je v bistvu za to. da li se izplača uslužbencem poleg že 1. julija izplačanih rednih prejemkov, obstoječih v desetkrat* nem iznosu rednih skupnih prejemkov meseca marca 1921 — še trikratni, kakor so zahtevali stavkuioči. ali pa samo dva* kratni iznos teh marčnih prejemkov, kar je v resnici delavoljnim že tudi izplačala.
Stavkuioči so se končno vdali, ne da bi bili dobili trikratnega iznosa; zmagala ie treznost. Dosegli so pa to, da je via ’a Predložila narodnemu svetu takozvan uradniški indeksni zakon, ki se mora te* kom enega meseca sprejeti. Torej nekak dies certus quando. V bistvu ne vsebuje ta postava, o kateri bomo še izpregovo-rili. nič drugega, nego to, da se prejemki zveznih (državnih) nastavljcncev. aktiv* nih in vpokojcnih. prilagode številkam Tn* deksa ter se vsakokratno ž niimi dvigajo ali pa padajo. (Glidingscala.) (Kaj je »indeks« in pa »paritetna statistična komisija«. ki ga določa, smo že svojčas v našem listu obrazložili, rekši. da so to pri nas španske vasi.)
Seveda teh razmer ne moremo pri* merjati z desolatnim stanjem naše države, kjer vlada in parlament za uradništvo nimata pravega umevanja. V Avstriji zastopata parlament in vlada drugačno sta* lišče. da je treba uradništvo ščititi ter mu dati, kar mu gre. Tega pri nas žal še ne poznamo. Pri nas bi pomenialo načelo, da imata glede uradniških vprašani odločilno besedo samo parlament io vlada, naravnost katastrofo za uradništvo; tudi bi pripravilo to načelo naše uradniške organizacije še ob oni minimalni vpliv, ki ga imajo.
Sedaj pa si poglejmo še številke plač avstrijskih državnih nastavljcncev! Po* prečni prejemki uradnika samca srednje kategorije (nekako našega IX. čin. razre* da) so znašali meseca marca 1921 po temeljni plači 11.000 kron a. Uradnik je to* rej prejel 1. julija 1922 lOkratni iznos, to [e 110.000 Ka.. in med stavko, če je delal, še dvakratni iznos prvotne temeljne pl a» če, to je 22.000 Ka ali skupaj 132.000 Ka. K temu spada še doklada za ženo in otro* ke ter aktivitetna doklada. Naš uradnik istega čina pa je prejel v istem času vsega skupaj le 715 Din. Zaostaja torej v ve* liki meri za avstrijskim tovarišem, kajti medsebojne relacije ni morda izračunati po borznem kurzu, marveč po tem, kaj sl lahko naš uradnik mesečno kupi v Ljubljani za 715 Din. in kaj avstrijski tovariš-na Dunaju za 132.000 Ka.
Popolnoma jasno je, da ie stališče na* šega uradnika veliko slabše, ker gre tu, kakor rečeno, le za interno kupno moč denarja, ki se ne da primerjati z umetno borzno relacijo. Ne vpoštevamo pa pri tem dejstva, da se bodo ti do sedaj v Avstriji uradnikom izplačani prejemki še tekom meseca julija indeksnim številkam odgovarjajoče po novi postavi avtomatič* no zvišali, kar bo našega uradnika potiš* nilo še na slabše stališče.
Še bolje plačani so pa nastavljene! dunajske mestne občine, ki črpa dohodke iz svojih podjetij, ne glede na razna pre-odkazila od strani države za izvrševanje prenešenih poslov. Tako je sprejela, da navedemo le en primer. U‘udsko*šolska učiteljica s 15 službenimi leti 1. juliia 1922 nič mani nego 280.000 Ka. Tout comme chez nous!
Kaj poreče k takim številkam naše uradništvo, ki naleti povsod na gluha
ušesa!_____________________________
Izpreminjevlani predlogi k načrtu novega zakona o civilnih državnih nameščencih.
(Dalje.)
ul. 125.:
Uan neka glasi:
»Rang državnih službenika iste kategorije odredjuje se ovim redom:
1.	prema radnoj grupi, n kojoj se nalaze;
2.	ako su po radnoj grupi jednaki, odlučuje dužina službe u toj grupi;
3.	ako su i po dužini službe u istoj radnoj grupi jednaki, odločuje dužina službe u predjaS-njoj nižoj radnoj grupi;
4.	ako su i po dužini službe u predjašnjol radnoj grupi jednaki, odlučuje služba, koja se računa za unapredienje;
5.	ako su i po dužini službe, koja se računi za unapredienje jednaki, odlučuje služba, koja se računi za penziju;
6.	ako je i služba, koja se računa za penziju jednaka, odločuje datum rodjenja.
Cl. 128.:
Član neka glasi:
»Državnom službeniku, aktivnom tfl n penziji. kao i njihovim porodicama, koje uživaju porodične penzije može se staviti zabrana na prt-nađJežnosti za privatna potraživanja sudskim potem. IH po njihovom pristanku samo do četvrtine (25 %) plate I stanarine, odnosno penzije.
Za državna potraživanja može se staviti zabrana 1 administrativnim putem, a samo do jedne treć’ne nlate i stanarine, odnosno penzije.«
3. alineja uepromenjena.
Cl. 131.:
Iza reči: »...bez Interesa.« staviti tačko. Nadaljnl test te alineje neka odpadne. Naslednja
(druga) alineja pak neka glasi:
»Pozajmicu do trimesečne plate i stanarine, sa rokom vraćanja najduže do 24 meseca, odo-
nadlcSjvo, koje doznačuje prinadležnostl službenika. Pozajmicu višu od toga iznosa fH na duže rokove otplačivanja odobrava ministar finansija na predlog nadležnog ministra. Ministar finansija takodjer propisuje i druge uslove za osiguranje i otplaćivanje pozajmice.«
K čl. 132.:
Reč »ji-duomesečnih* neka $e premeni n »tromesečnih«.
Neka se doda 2. alineji:
»Ako državnom službeniku aktivnom ili peozionisanom umre žena. isplati mu se na ime pogrebnih troškova suma njegovih iednomesečnih redovitih prinadleinostL«
K čl. 133.:
Reči: »daće mu se« promeniti u »davače me se godišnje redovito«.
K čl. 135.:
Druga rečenica neka razumljivije glasi: »Od plaćanja svih drugih poreza na olatu I stanarinu i od plaćanja poreza na ostale prinad težnosti...«
Eventualno: »Državni službenici oslo-bodjuju se plaćanja svih poreza na službene prl-nadleinosti.«
K čl. 137.:
2. alineja neka glasi:
»Savet se sastoji od pet članova, od kojih dva odredjuje nadležni ministar, dva Savez državnih službenika a leđnog min star sporazumno sa savezom, Izmedju službenika itd.«
K čl. 138.:
Na kraju prve alineje dodati:
»...no ipak tudje državljane samo onda. ako nema vlastitih, koji bi bili sposobni za od-'nosnu struku.«
K čl. 141.:
Tačka 6. neka glasi:
»6. kad se po odobrenom odmoru ili odsustvu kao i u slučaju prcmeštaia po vlastitoj krivici ne lavi na dužnost za deset dana. od dana, kada je bio dužan učiniti a svog odsustva ne može da opravda.
Ovo važi i za službenika, koji bez znanja neposrednog starešine i bez nadležnog odobrenja napusti službu i ne lavi se na dužnost za deset dana pa tog odsustva ne može da opravda.« Predzadnja alineja čl. 141. neka glasi: »Odluku... donosi lice, koje je ili bi bilo po ČL 27. nadležno za donošenje odluke o stalnosti«
Zadnla alineja neka glasi:
Protiv ove odluke može se žaliti upravnom sudu, odnosno državnom savetu u roku itd.« K čl. 143.:
2. alineja, poslednia rečenica, neka glasi: »Izuzev slučaj Iz tačke 6., čl. 141. kad ovo pravo prestale od dana. kada Je službenik napustio službu.«
K ČL 145.:
Prva alineja neka glasi:
»Sve vreme, koje je službenik proveo bilo n dvllnoj bilo u vojničkoj aktivnoj državnoj službi . . .«
Kao 3. alineju dodati:
»Državnim službenicima, koll su za vreme rata u aktivno! državno! službi a nisu na vojno! dužnosti, priznaje se za penziju polovica od one pogodovnosti, koja se priznaje službenicima po drugoj alineji ovog člena.«
K čl. 146.:
Dodati na kraju:
»Budu aktivnim službenicima novom regulacijom prinadlcžnosti povišene, povišuje se automatski penziona osnova i penzionisanim službenicima 1 njihovim porodicama I to srazmerno povišenju prinadlcžnosti aktivnih službenika lste kategorije, istog stepena i Istog položaja, koji je zauzimao penzionisani ili umrli službenik u ono vrc-me, kad Je bio penziouisan odnosno u kojom Je umro.«
(Dalje prih.)
Vestnik.
Pravilnik k stanovankkcmn zakona to drž. nameščenci. O. Z. je 15. ti m. predala po predsedniku L i 11 c g u gosp. dr. Gregorju Žerjavu, ministru za socialno politiko, sledečo spomenico: Gospod miinster! Obupne stanovanjske razmere, ki se ž njimi borijo Izmed nepridobitnih slojev še najbolj državni nameščenci, nam velevajo, da Vam, gospod minister, k sestavi pravilnika k zakonu o stanovima (Službene novine br. 41 od 23. februarja ti 1.) v blagohotno uvaže vanj e predlagamo sledeče točke:
I- Za aktivne in upokojene državne name-™ "alb- 86 uvedla omejitev najemnin tako, iz leta mV* 28 h11?1	najemninska baza
- Iz rmšlcigaIS1daase1ZwJirv d^žavneza nameščenca
^ni Äa?, Se„arb!	t
,'dokazani primer, da potrebuje goSar .vanje za lastno uporabo. V
gospodar svojemu bivšemu najemniltu preskrbel v zameno za isto najemnino enakovredno stanovanje. SeLtvene stroške plačaj izseli vsemu najemniku gospodar.
3.	pri otidaii stanovanj državnim nameščencem naj se določa najemnina v smislu točke 1.
4.	Ako bi se pravilnik iz kakršnihkoli razlogov ne dal formulirati z vpoštevanjem točk t do 3, naj se prizna aktivnim in upokojenim državnim nameščencem povišici odgovarjajoča stanarinska doklada. (Slede formalnosti.)
Ataasimiranje rodbinskih doklad in obligatorne okusa ve pri potov au,u z železnico ali parobrodom. 1. »Udruženje dižavniu nameščencev In upoe-ojencev v Kranju« najtopleje pozdiavlja delovni program Osrednje Zveze, zakor je bil objavljen v »Našem Glasu« iti 27 in izjavlja, da je pripravljeno podpirati O. Z. v vsaxem ozou v izvršitvi tega programa. Kot najvažnejšo točko smatra dosego takojšnjega uk,njeu.a maksimiranja rodbinskih doklad u.zjiui državnim uslužbencem in spročviua nameravanega maksimirani» te* doklad za drž. uradnike.
Državni uslužbenci se nahajajo že sedaj v tako bednem ekonomičnem položaju, da sc jih po-lašča obup. Cujejo s« glasovi, ki zahtevajo uporabo najskrajnejših sredlev. Za dolgo ne bo mogoče zadržavati rakih izjav. Discipliniranost in poštenost drž. uslužbencev ubili bodo oni, ti jih tirajo s svojimi odredbami v bedo in obup.
Poleg zahtev za ukinjenje navedene odredbe, smatramo za potrebno, da se uvede nemudoma akcija za povišanje prejemkov v soglasju z vedno naraščajočo draginjo. Ta zahteva bo obenem najizdatnejši argument za neumestnost in neupravičenost odredb glede maksimiranja radbln-sltih doklad. Mnogo Jih je, ki so celo mnenja, da so odredbe o maksimiranju le taktičen manever vlade, da bi se državni uslužbenci razdvojili v svojih zahtevah in pri tem pozabili na dejstvo, da bi bili popolnoma opravičeni soglasno zahtevati povišanje svojih prejemkov, kakršno odgovarja vsakokratnim draginjskim razmeram.
Z ozirom na navedena izvajanja prosi podpisano Udruženje, da O. Z. prevzame takoj inicijativo za zvišanje prejemkov državnih uslužbencev in upokojencev, da napravi primerne vloge tcr_ skliče čim prej shode, na katerih bomo seznanili vlado s svojimi zahtevami.
2. Dosedaj dovoljena ugodnost do trikratne polovične vožnie nikakor ne zadostuje državnim nameščencem in njihovim rodbinam. Posebno onim, Id se nahajajo na deželi nudi ta ugodnost zelo malenkostno olajšavo. Stroški za napravo legitimacij (kolki, fotografije, tiskovine) dosezajo v mnogih primerih znesek, katerega bi si državni nameščenec pri vožnjah prihranil. V poštev pridejo le krajše vožnje do središča oblastne uprave n. pr. pri nas v Ljubljano. Tu se nahajajo šole, kamor mora državni nameščence z dežele pošiljati otroke. Te mora večkrat obiskati, da nadzoruje njihov napredek in njihova stanovanja. Kajti če sploh kdo more vzdržavati otroke zunaj hiše, moro storiti to le v najccnej-ših in vsled tega tudi dostikrat v najslabših stanovanjih drž. nameščenec.
V Ljubljani pa so tudi tržne cene splošno nižje kakor na deželi. Nadalje je tam v vsakem oziru večja izbira. Skoro vsakdo pride tudi v jm-ložaj, da sj mora večlcrat pri oblastnih uradih iskati kake informacije, bodisi v osebnh, bodisi v službenih zadevah. O kulturnih pripomočkih, ki so na razpolago skoraj Izključno r središč» oblastne uprave, kakor nabava knjig, poset gledališča Itd., pri sedanjih prejemkih sploh ci tovora.
Vsa ta na kratko navedena dejstva govore lasno, da je za državne nameščence In upokojence najnujnejša potreba, da dobe legitimacijo za noomejeoo število polovičnih voženj pri uporabi državnih prometnih sredstev. Njihovim soprogam oz. gospodinjam pa naj bi se dovolila na mesec dvakratna polovična vožnja, ostalim rodbinskim članom pa po stvarni potrebi.
Osredno Zvezo prosimo, da stori Qm prel primerne korake in poudarja pri tem posebej zgoraj navedene razmere, v katerih žive drž. uslužbenci In upokojenci na deželi.
(O. Z. je kranjskemu Udruženju za pobudo nad vse hvaležna in bo o teh dveh točkah ukrepala na eni prihodnjih sej širšega odbora. Veseli nas impulzivnost kranjskega Udruženja tem bolj, ker smo tako pri ostalih lokalnih Udruženlih v Sloveniji kot pri drugih pokrajinskih savezlh In Glavnem Savezu v Beogradu naleteli na gluha ušesa. Zato kličemo: Viribus unitis in zganite sel) O. Z
Društvo javnih nameščencev v Celin k sprejelo na zborovanju dne 2. julija 1922 v hotelu »Union« v Celju sledečo resolucijo: 1. Smatramo, da je čimprejšnja in zadovoljiva ureditev
činovniškega vprašanja ena izmed najnujnejših nalog narodne skupščine. Ministrski svet naj zato predloži osnutek zakona o civilnih državnih nameščencih z od stanovskih društev predloženimi spreminjevalnimi predlogi predsedništvu narodne skupščino v s vrbo pospešenega delovanja vsaj tako pravočasno, da stopi zakon v veljavo najpozneje 1. avgusta ti L 2. Protestiramo proti maksimiranju draginjskih doklad nižjim državuim nameščencem in zahtevamo, da se to maksimiranje takoj ukine ter prizadetim izplača razlika od 1. maja naknadno. Protestiramo obenem proti nameravanemu maksimiranju draginjskih doklad ostalega uradništva, 3. Zahtevamo ponovno, kakor že na zborovanju dne 11. oktobra 1921. in 21. novembra 1921., da se vsem kategorijam državnih nameščencev temeljne plače enotno urede na podlagi oficirskega plačilnega sistema. 4. Zalite-vamo, da se draginjske doklade regulirajo avtomatično sorazmerno z naraščajočo, oziroma padajočo draginjo. 5. Zahtevamo ponovno, da se uvrsti letoviščarsko mesto Celje v isti dragrnjski razred kakor Ljubljana in Maribor, ker ne žas a-jajo cene življenjskih potrebščin prav nič za onimi v imenovanih mestih. 6. Zahtevamo takojšnje ukinjenje pobiranja raznih davščin na uradniške plače, kakor tudi ukinjenje določila, da ne dobe oni, ki plačujejo 5, oziroma 300 Din na direktnih davkih, draginjskih doklad.
Gosp. A. K- davčnega nadupravitelja in strokovnjaka davčne oblasti, potem reformatorja davčnega računovodstva in častnega svetnlsa v nasilnem pokoju (tako so g. A. K. tmdpisuje sam), uljudno opozarjamo, da po sklepu O. Z. (»Nas Glas« št 27, str. 3.) diskusij in ugovorov proti izpreminjevalnim predlogom k načrtu novega zakona o civilnih državnih nameščencih ne bomo več objavljali. O. Z. si je l>lla, sprejemajoč nelahko delo enotne in priiKno vsem zahtevam ustrezajoče redakcije izpreminievainih predi' zov. v svesti, da prav vsakega aktivnega ali upo' oje-nega drž. nameščenca nc bo mogla zadovoljiti. Ustrašila pa se radi tega ni dela In Je pripravila elaborat, ki ž njim prednjači vsem ostalim pokrajinskim zvezam. Razlog, zakaj smo zahtevah sprejetje zakona eu bloc, je notranje politične narave. Njegovi obrisi se ža! že kažejo. O. Z. se ne bo čudila, ako it bo prej ali sloj očital kak vseznal, da je ona onemogočila «veljavljenle zakonskega načrta, ker ni pravočasno strmoglavila vlade in prepušča to delo drugim.
Avstrijski »indeksni« zakon. Kakor smo že poročali, so dosegli avstrijski prometni uslužbenci s pravkar končano stavko, da ie vlada predložila parlamentu zakon o novih prejemkih vseh državnih nastavljencev. Naj navedemo nekatera najvažnejša določila te postave.
§ 2. določa, da prejemajo vd državni nastavljene! prejemke, ki se določate za vsak mesec poGobej ter Izplačujejo 1. ta 16. dan vsakega meseca.
Podlago za izračnnanjc teh prejemkov tvorijo temeljna plača, aktivitetna doklada in dra-ginjska doklada za posamezne kategorije po zakonu o uradniških plačah plus 500 K v 20kratncm iznosu. To ie fiksna podlaga za izračunavanje prejemkov po vsakokratnih indeksnih številkah, talco da se primemo tem številkam prejemki avtomatično zvišajo ali pa znižajo. Znižanje se pa vrši le tedaj, če so se indeksne številke znižale za najmani 5% in samo za tiste zneske, ki teh 5% presegala
§ 3. pravi, da prejemajo oženjeni posebne doklade za gospodinjstvo.
§ 4. določa, da prejema vsak uslužbenec poleg vsega tega ie mesečno posebno doklado po 7000 avstr. kron.
Glasom določil 8 5. hi 6. vella to tudi za državne delavce in za aktivne duhovnike.
Tako skrbi za svoje nastavil encc bankerotna, na robu propada stoječa Avstrija! Pri nas. v obljubljeni deželi, kjer so cedi baje sam med ta mleko, pa Je ravno narobe! Pri nas se za ubogo uradniško paro nihče ne zmeni. Uradniki sami p so obupani In zbegani ter se še dihati .	"
Izvzeti so seveda slučaji, kadargre** * strankarje, ki niso za svo* ^k'Ic^ rno kv tificiranl. Menimo, da komentar lahko odpade!
Av»,«.	dentist, (zdravi zobne bo-
I^^irvršule vsa zobotchnlčna dela
ASUm 20% ooMt O,«-
rtira od l Juliia t. L dalje vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. Privoz št 3, i I. zadnja ulica na desno pred dolenjskim mostom.__________________
Razširjajte „Naš Glas"!
Udaja Osrednja Zveza javnih nameščencev In upokojencev za. Slovenijo v Ljubflyd. Odgpvornl urednfle QovejulIi — Tiska Narodaa.41skarua v. LjubljenC