Goriški Kras. arodno gospodarstvo torej zahteva, da moramo take prostore s primernim ravnanjem rešiti propada, in to tem bolj, ker zavzemajo skoro polovico (40°/o) produktivnega površja, in bi bilo daljše propadanje škodljivo tudi drugim strokam gospodanstva. Prvo, kar raoramo storiti, je zavarovati Kras pred osušenjem in opustošenjem. Kdor pomisli, da je bil Kras nekdaj ves z gozdi pokrit, razume takoj, da se dajo kraška tla najbolj zboljšati le s pozgodovanjem. Pogozdovanje se vrši le na najslabejših krajih, na višinab, hrbtih i. t. d., ki so že blizu propada, in ki se dajo le na ta način zboljšati. Lastniki gozdov bodo imeli od tega veliko koristi. Iz gozdov ne bodo dobivali le lesa za kurjavo in za stavbe, ampak, če bodo ugodne kupčijske razmere, jim postane gozd vir stalnih dohodkov. Dobivali bodo iz gozdov dovolj stelje in potemtakem si lahko priskrbeli dovolj gnoja, kar bo dobro vplivalo na kmetijstvo. Nasprotno pa je škoda, ki jo bodo posestniki trpeli vsled pogozdovanja pašnikov, le naznatna, zlasti ker so se pašniki do sedaj vedno slabšali in niso skoro nič koristili. Razven tega pa bodo Kraševci lahko v kratkem času porabili gozdno travo za klajo in nastilj. Tudi se bo sčasoma v gozdu živina še bolje pasla. Mnogo bo koristilo tudi čiščenje pašnikov od brezštevilnega kamenja. Ce bodo kraške goličave zopet pogozdene, bo svet ravno tako rodoviten, kakor je moral biti nekdaj, ker je nedvorano, da so se pred leti tu širili veliki gozdi. To se vidi iz tega, ker se v kratkem pokaže golo skalovje tam, kjer se drevje poseka. Gozdi tudi blagodejno vplivajo na podnebje. Gotovo je, da gozdi v vročein poletji zmanjšujejo veliko vročino, poinnožujejo zračno vlago, ovirajo izsušenje tal in povekšujejo na ta način rodovitnost, nasproti pa zmanjšujejo nioč vetrov tor va- rujejo tako rastlinstvo in prst pred njih silo. Tudi je iiedvoiiino, da v gozdnatib krajib mnogo več dežuje, kakor pa v golih pri j e d na k i h r a z m e r a h i n o k o 1 i š č i n a h- Kraševec se bori z dvema hudima nezgodama, namree z 2—3 raesece trajajočo letno sušo, po zimi pa s hudo burjo. Ti dve mu napravita toliko škode, da je večkrat primoran prodati svojo živino o nepravem času pod ceno. Ce bode pa ta svet pogozden, bo še drugib 32.607 ha zemlje na Krasu bolj zavarovanih in plodovitost zemlje se bo jako povišala. Že 1. 1851. se je bilo ustanovilo v Trstu društvo za pogozdovanje Krasa (tržaške okolice, sežanskega in komenskega okraja), ki pa ni doseglo nikakih praktičnih uspehov, ker k teniu je treba gozdarskega znanja in mnogo denarja, katerega posamezniki navadno neniajo. L. 1863/4. izdalo je tržaško namestništvo pouk, kako naj se Kras pogozduje in priporočilo Kraševcem, naj zasade v vsaki vasi drevesne vrte, kar se je tu pa tam tudi zgodilo. Vender je vlada položila temelj pogozdovanju Krasa še le 1. 1869. s tein, da je ustanovila ,,semenske šole" (v Komnu, Rodiku, Boljuncu in Paznu) ter imenovala več gozdnih paznikov in jednega nadzornika za pogozdovanje Krasa pri c. kr. namestništvu v Trstu. L. 1871. je vlada pomnožila to osobje ter nastavila za vse Priniorsko jednega deželnega gozdnega nadzornika, tri gozdne komisarje, dva gozdna pristava, deset gozdnib čuvajev in tri gozdne  ponioonike. Poslednji so morali gojiti drevesa v semenskih šolah in voditi vse pogozdovanje. Pri tem so občani jame za drevesca brezplačno kopali, stroški za sajenje in gojitev drevesec pa so se poplačevali iz državnih dohodkov. Naravno je, da so v prvem času sadili le listnato drevje, niisleč, da se bode to najbolje obneslo. Tudi prebivalstvo sanio  ga je žolelo, ker se da njega les lahko mnogvrstno uporabiti pri kmetijstvu; vrh tega pa še v listnatih gozdib veo trave raste in se mnogo stelje pridela. Pa skušnja je pokazala, da se bo z listnatira drevjem malo opravilo. Listniki so rasli nekaj let, poteni pa so se posušili, tako da se le seni ter tja nahaja še kak sled o njih. Tudi izmed šilovja se je obnesel le c r n i bor (le na bolj zavarovanih krajih tudi smereka). Crni bor najboljo klubujo dolgi V sporazumljenji z občinskimi posestniki na ta način pogozdeni prostor je bil neznaten v primeri z velikim obsegom kraških pustinj. Da bi večje pašnike pogozdili, tega niso pustili posestniki, ki so mislili, da se jirn tako paša krati in s tem škoduje, ne pa koristi. Morala se je torej skleniti postava, po kateri bi se omogočilo pogozdovanje tudi obširnejših pašnikov. To postavo je dala dežela 9. listopada 1. 1883. (dež. zakonik št, 13 ex 1884), ki Štaiijcl. (Vrliu giiča se vidijo ostanki starega ,tabora".j susi in sili burje ter najbolj pospešuje tvoritev prstne plasti. Pogozdovalo se je na dva načina, s sajenjem in s sejanjem. Setve pa so bile slabe, ker je vročina nežnim drevescem preveč škodovala. Torej so zaceli bolj drevesca saditi, večinoma dvoletna, katera so bila v šolah vzgojena. Jednoletna drevesca so bila preslaba, triletna pa je burja omajala in tako poškodovala, da niso mogla rasti. zapoveda ustanovitev posebne komisije za pogozdovanje Krasa v pokneženi grofiji goriški in gradišoanski. Komisija je pričela svoje delovanje v kimovcu 1884 in od tega časa je dala pogozditi mnogo sveta spadajoeega v njen delokrog. Na podlagi omenjene postave spada v delokrog komisije vseh 58 davčnih občin okrajnega glavarstva Sežana, ki obsega 45.946 ha produktivnega in 1247 !iu neplodnega sveta. Dalje se pogo- zduje v 32 davčnib občinah okrajnega glavarstva Gorica, ki obsegajo 32.171 ha plodnega sveta, neproduktivnega pa 534 lui. V delokrog komisije je uvrščenib tudi 13 davčnih občin okrajnega glavarstva Gradišče, ki obsegajo 7219 Iia plodnega sveta, neplodnega pa 129 ha. X delokrog pogozdovalne komisije spadajo torej vkupno 103 davčne občine, ki imajo 85.336 hu plodnega in 1910 hi pustega, za gozde manj pripravnega sveta. Stroški, katoro ima komisija s pogozdovanjem, se pokrivajo iz takozvane ,,zaklade za pogozdovanje". Ta zaklada se nabira iz državnib in deželnib doneskov, kakor tudi iz slučajnili dohodkov. Državni in deželni doneski dovoljujejo se vsako leto razraerno z velikostjo stroškov za pogozdovanje. Prva skrb komisije je bila, da je dala napraviti poseben kataster vseh zemljišč, ki so odmenjena za pogozdovanje. (Konec prih.) S. Rutar.