List
41.
Tečaj
XLIL
i
lihajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eeio leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za èetrt leta 1 gold., pošiljane
po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za èetrt leta 1 gold. 30 kr.
V Izubijani 8. oktobra 1884.
O b 8 e g : Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Ljubljani.
Kako naj se globoko oranje pravilno
in koristno izvršuje.
C. k. kmetijska družba kranjska.
Zavarovalnica za živino.
Deželni zbor kranjski.
Nos (povest).
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
18. oktobra
Naši domači žitni pridelki nimajo na trgih prave cene in kupa, ker jih tuja žita sè svojo konkurenco in nizko ceno neusmiljeno spodrivajo; posleđica temu je tudi neizogibna in očividná, da se bode tudi v prihodnje domačemu žitu prava vrednost in primerna ccna vedno bolj krčila, ter da bode zavoljo pičlih domaćih poljskih pridelkov vedno več denarja iz doma-kmetijska družba kranjska bode v Ljubljani čije v tujino romalo. In ta nezgoda domaćega kmetij
Razglas
kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih
goved v Ljubljani.
stilnice
dopoluđne ob
n
zum baierischen Hof" na dunajski cesti
uri na đvorišči go- stva in blagostana domovine nikakor ne pripravlja v
mili položaj, temveč ga tira v pogubonosni propad. Tu
plemenskih juncev in 2 telici štajarskega muriškega treba je resnega, nujnega, vsestranskega in temelji tega
■■■jjMM	prevdarka!
(sivegfa) plemena prodajala
Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico tište cene, za katero jo družba kmetijska kupi, in se rokah koristnih sredstev na razpolaganje ; le nujno in
Hvala Bogu, tudi v ta namen imamo še v svojih
proda
jo
tistemu
kdor
največ
njo dá proti temu, da krepko moramo se jih v svojo in svojih naslednikov
V •
koj plača in 2) se s pismom zaveže, jo najmanj korist tudi poprijeti in trđno okleniti!
i.	Domačemu kmetovalcu toraj drugega ne ostane,
tej dražbi se zato pripuščajo samo kranjski nego z vsemi mu na razpolaganje sè nudečimi pripo-
dve leti za pleme obdržat
zivmorejci
močki dohodke svojih zemljišč, kolikor
mogoče
i
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske
v Ljubljani 4. oktobra 1884.
celó tudi podvojiti.
po do
Karol baron Wurzbach-Tamienberg
množiti, povišati, in da sego tega je pred vsem, kjer se to še izvrševati pri-čelo ni, globokeje obdelovanje (oranje) njiv in polja
predsednik.
i
Gustav Pire
tajnik.
svojega potrebno. S takim obdelovanjem (globokejim oranjem), katero mora biti sè zadostnim
gnojenjem
i
Kako
naj se globoko oranje pravilno in
koristno izvršuje.
vxuiijuiny , A^viy^xv,	KJXVJL	.A-A & " - J "J ' —
združeno, preskrbeti nam je pred vsem na njivah m poljih naših mnogoobsežnejo plast rodovitne in produktivne zemlje, ali globokejo, dobro in rodovitno brazdo.
Koristi, katere nam polagno poglobljevanje (sedanje navadne plitve brazde) na naših njivah in poljih v posledici donaša, daje in rodi, so očividné in velike
Spisal M. Rant.
Vsakemu kmetovalcu je iz lastnih skušenj
pre-
J	V'WJL '	--- -------*
ter obstojé v prvi vrsti v tem, da se tako skoz nekoliko let polagoma spodnja spočita sveža in sicer
sama na sebi še nerodovitna zemlja na površje pridaje
dobro znano, koliko in kaj vse se dan današnji od nje- vaja, katera pa, ko se enkrat kemično razkroji, govega kmetijskega posestva in gospodarstva zahteva. za rastlinsko vegetacijo novih potrebnih mineralnih
Davki in druga vsestranska plačila neprestano in vidno
rastó
delavci in posli so od leta do leta đražji
obleka
gnojil
ob kakoršne bila je prejšnja stara rodovitna
£1 ivjil ,	IVWH.U10UU MA1CC J^ J/X
prst od leta do leta uže skoraj popolno prišla.
To
in vsi drugi rokodelski izdelki, kakoršnih kmetovalec	poslednje povedano je pa tudi poglavitni vzrok, da na pri svojem gospodarstvu neobhodno potřebuje, so se v	nekaterih starih, píitvo oranih njivah pri še tako do-kupnih cenah podvojili in so še enkrat dražji, nego	brem in obilném gnojenji skoraj nobeni poljski pridelki bili so kedaj. A poljski in sploh kmetijski pridelki se	več dobro in tudi le srednje ne plénajo. — Poljski sapa zavoljo onemoglosti zemlje od leta do leta manj-	deži morejo doslednje tudi le v globoki, dobri in ro-šajo, ter moremo z vso pravico trditi, da dandanašnji	đovitni zemlji svoje korenike pošteno in krepko raz
sosebno po nekaterih krajih mile domovine potroški
viti
nikakor pa ne v plitvi in po večletni rasti po
------------J^ ^	V^xvv k, \jx. i l-l iki UJ 111 11111U \A\J±JLl\J v 111V^ ^UllUOlVl	Y X U1 j HAXVC^JVV/X jj Cl> ILVJ V JJllU VI 111 VJ VUUlUtlli	~
pri gospodarstvu dohodke taistega daleč nadkriljujejo polnem mineralnih (rudninskih) gnojil izpiti zemlji
?
m presegajo
kjer ne nahajajo svojemu razvoju primernega prosty
»^f	1 ^ i	« • J" / m
r c mi
•»■ \

"A


r. •


mK
* -
t


in potrebnega živeža. Kolikor krepkejše so korenike, toliko čvrstejša je rast in toliko obilnejšega ter bolj-šega pridelka more se brez posebnih nesreč pričakovati.
Njive in polja z globoko rodovitno brazdo vpirajo se tudi ložeje in krepkeje raznim vremenskim silam, naj bodo te uže po suši ali pa po moči prizadete, nego se ona, katera se od pamtiveka sem vedno le po starem obrabljenem načinu plitvo preoravajo.
Prav slabo znamenje časa v naši mili domovini je
pa to, da se poljskim pridelkom namenjena zemljišča sploh še vedno po starem podedovanem slabem načinu preplitvo preoravajo, kot se je to ravno ob prvotnih časih ljudskega blagostanja, toraj iz začetka — go-gilo. Vzroki temu utegnejo pa različni biti ; pred vsem kriva temu je nevednost na sploh; dalje tu in tam tudi nekaka vkožena malomarnost, a slednjič pa tudi nepravilno izvršeni poskusi, kakor nam to 38. list le-tošnjih „Novic" iz dné 17. septembra med odstavkom : „Vprašanja in odgovori" le prejasno potrjuje. Novi spodleteli poskusi neskušenega člověka kaj hitro opla-šijo, ter ga od nadaljevanja naprednega podvzetja v njegovo lastno in naslednikov veliko škodo za vselej
odvrnejo.
Ako se hočemo takim, pravi blagostan poljedelstva spodjedajočim neprilikam izogniti, ter z globokim preoravanjem naših njiv in polja bogatejših in boljših pridelkov zagotoviti, moramo poglobljevanje sedanje navadne stare plitve brazde do neke gotove mere in globočine le od leta do leta polagoma izvrševati. Pravo napredno pravilo le-sem bilo bi sledeče: „Vsako leto naj se orje dotična njiva le za 2 do 3 centimetre globokeje; to naj se leto za letom toliko časa ponavlja, da se sedanje navadne plitve brazde debelost za celih 8 do 11 centimetrov globokeje orje, nego se. je po stari navadi poprej plitvo oralo. Na ta način izvršeno poglobljevanje navadne brazde zadostuje v posledici glede boljše rodovitnosti zemlje in v dosego sporednih obil-nejših in bogatejših poijskih pridelkov uže za mnoga leta. Prav veliko napako bi pa oni sam v svojo lastno in večletno škodo zakřivil, kdor bi prec ob enem svoje njive za celih 8 do 11 centimetrov globokeje preoral, kot je to ravno pri navadnem starem plitvem oranji navado imel. Tako bi si on za več let svoje njive gledé pridelka totalno spridil ; trud, delo, davki in seme bilo bi tako rekoč pri takém „na vrat na nos" postopanji skoraj popolno zavrženo. Povsod mora biti prava mera, katero naj nadkriljuje pošteni in napredni razum! Srednja pot dovede najgotoveje do zaželjenega
cilja in pravega vspeha.
Najboljši čas za globokeje preoravanje njiv in polja je jesen, ko se ob enem strnišča, okopavinam za prihodnje leto namenjena, podoravajo. To pa zatega voljo, da se izpod navadne plitve brazde nova mrtva, na površje zemlje pri globokejem oranji dovedena prst ob času zime pod vplivom zraka, sreža, zmrzlina, svit-lobe in mokrotě, katerim je direktno razpostavljena, kemično razkroji ter za novo vegetacijo ugodna in ro-dovitna postane. Tak razkroj vrši se pod naravnimi
zakoni najgotoveje in najbrzeje ob času zime.
Opomniti mi je še, da ona mrtva prst, katera se izpod prvotne plitve brazde pri globokem oranji na površje zemlje dovede in pripravi, obsega le mineralnih (rudninskih) še ne razkrojenih gnojil in je gledé - humusa (sprsteninske prsti, katera nastaja iz sprste-nelega gnoja in drugih rastlinskih odpadkov) še prava revica, uboga in prazna ; je tedaj skoraj brez vseh organskih substanc ali delov, katere so za rast poljskih sadežev neobhodno in neizogibno potrebni. Vse te po-manjkljivosti nadomesté se pa po dobrem, krepkem in
0
močnem gnojenji. Globokeje preoravane njive in polja gnojé se pa s zadostnim gnojem lahko uže pred oranjem tako, da se ob enem gnoj prec podorje. Kdor bi z globokejim preoravanjem svojih njiv in polja brez zadostnega in dobrega gnojenja taiste na mah zbolj-šati nameraval, opeharil bi le sam sebe, in to preob-čutno.	(Konec prih.)
C. kr. kmetijska družba kranjska.
Seja glavnega odbora dné 5. oktobra 1884.
Seji predseduje gospod družbeni predsednik Karol baron Wurzbach, navzoči so: g. Gustav Pire, tajnik
in odborniki gg. Brus, Kastelic, Murnik, Neveklovski! Robič, Souvan in dr. M. Wurzbach.
Gospod predsednik omeni veliko zgubo, katera je zadela Kranjsko sploh, ter tudi kmetijsko družbo sè smrtjo gospoda viteza Schneida. Sklene se čestiti gospej soprogi umrlega pismeno sočutje izraziti.
Gospod odbornik Robič izrazi v ime celega odbora gosp. predsedniku baronu Wurzbachu sočutje k smrti njegove sestre gospé Marije Jermann roj. pl. Wurz-bach-Tannenberg.
Ker se je današnje seje vsled obilnega delà onih gospodov odbornikov, koji so deželni poslanci, le malo odbornikov vdeležilo, prenese se obravnava zaradi reorganizacije družbenéga vrta na sejo glavnega odbora, katera bode 19. dne t. m.
Občni zbor kmetijske družbe za tekoče leto bode meseca januarija ob priliki somnja sv. Pavla.
Prošnje za subvencijo ovčjereje in sadjarstva iz-roči se dotičnemu odseku v poročilo.
Poročilo o porabi subvencij ia proračuni naj se tiskajo ter „Kmetovalcu" priložé.
Gospod odbornik Murnik izroči 100 gold., katere je podařil gosp. Karol Luckmann kmetijski družbi za kak občnokoristni namen. Centralni odbor izreče g. Luckmannu svojo najtoplejo zahvalo ter sklene, ta denár porabiti za nakup triérja, ki bode na razpola-ganje kmetom za porabo.
Visoka c. k. deželna vlada izroči v poročilo prošnjo občin Gradac, SemiČ in Nadlesk za dovoljenje živinskih somnjev. Sklene se prošnji zadnjih dveh občin v soglasji z kupčijsko zbornico priporočevati, a prošnjo prve občine ne priporočati.
Odlok c. kr. kmetijskega ministerstva na prošnjo občin bistriške doline se v naznanje vzame.
Gosp. A. Galle-tu v Zgornji Šiški se dovoli prodati bika, kupljenega od c. kr. kmetijske družbe, ker
ni več za pleme, tembolj ker je 27. septembra t. L kupil v Kranji novega bika.
Glavni odbor vzame na znanje dopis c. k. deželne vlade, da se je stipendija za živinozdravniško šolo podělila Franců Dularju, za vinařsko in sadjarsko šolo
v Klosterneuburgu pa Belétu iz Novega města.
Prošnja Petra Pfisterja iz Grafensteina na Koroškem za stipendijo podkovske šole se odbije.
Za ude v kmetijsko družbo so bili na novo spre-jeti sledeči gospodje:
Josip Dekleva, veleposestnik v Postojni,
Maks Lavrenčič, posestnik v Hrenovicah,
Franc Margon v Trnu,
Jože Perhavec, posestnik v Sinadolih,
Janez Kavčič, posestnik na Razdrtem,
Dragotin Mayer, posestnik v Vipavi.
Dodatek. Potom okrožnice bili so 11. septembra od centralnega odbora kot novi udje kmetijske družbe potrjeni sledeči gospodje:
Ignacij Okorn, župnik y Senožečah, Ignacij Perhavc, posestnik v Senožečah, Jožef Meden, posestnik y Senožečah, Anton Franetič, župan v Dolenji Vasi, Franc Zetko, posestnik v Lazah, Viktor Dolenc, posestnik na Razdrtem, Hinko Kavčic, posestnik na Razdrtem, Karol Kavčic, posestnik na Razdrtem, Matevž Premrl, posestnik na Ubeljskem, Ivan Debevc, posestnik v Slavinji, Ivan Premrl, posestnik v Stranah.
Zavarovalnica za živino.
Izmed vseh vrst različnih zavarovanj ni se no-bena tako malo splošno ukoreničila, kakor zavarovanje živine. Potrebe in koristi tega zavarovanja vendar ni treba dosto dokazovati, ako se pomisli, kako velik delež kapitala odpade pri kmetovalcu na živino, ali sploh, kako velik je delež živinskega kapitala od splošnega narodnega premoženja. V nekaterih deželah spoznala se je uže važnost zavarovanja živine, tako da se delà na to, da bi bil vsak posestnik živine postavno zavezan, zavarovati svojo živino. Moravska dežela je to naredbo uže vpeljala in gotovo bodo druge tem dobrim izgledom kmalu sledile. Da so nekateri kmetovalci še živinskim zavarovalnicam nasprotni, je največi vzrok malomarnost, nezaupljivost in hranenje na neprávem mestu.
Malomarnemu člověku, ki se za nič ne zmeni, ka-teremu je vse eno, ni za pomagati, pri tem se še le uresničiti mora prislovica: Škoda spamtuje.
Gospodarja, ki je nasproten živinski zavarovalnici zaradi par grošev, ki bi jih za premijo moral plačati, pa vprašam, kolikokrat je naša živina razpostavljena nevarnosti, da pogine ter da jo moramo dati zastonj ali pa po ceni, ki ni imena vredna, iz hleva ? Ali ne zaslužimo s tem, da plaćamo za premijo nekaj goldi-narjev, ob priliki poškodovanja živine stotakov? Kolikor veči je število naše živine, toliko lože se zgodi kaka nesreča, kajti pažljivo oko gospodarja nima vedno prilike biti pri živini.
Iz skušnje na pr. vemo, da pri čedi, koja šteje 40 glav (vzemimo krav) , na leto najmanj se ena po-nesreči. Računimo teh 40 krav po 200 gold, vsako, je skupna vrednost 8000 gold., za katere bi se moralo plačati pri češki zavarovalnici za živino „Sv. Martin" prvo leto 160 gold., drugo leto pa 120 gold. ; kaj ni v tem slučaju, da le ena goved pogine, še vedno đo-biček? Veliko lože se pa nesreča pripeti pri konjih, kar vsak vé, ki ima s konji opraviti. Kolikokrat pogine najlepša žival, in kako je prijetno, ako se dobi povračilo.
Kar se pa tiče nezaupnosti kmetovalcev, kojo go-jijo proti živinskim zavarovalnicam, je nekoliko res opravičena, ker je veliko zavodov, koji so živino za-varovali, po kratkem delovanji prenehalo. Pomisliti se pa mora, da je bil glavni vzrok temu, da so te zava-rovalnice preneliale tu, ker je bila uprava predraga. Zasad za zavarovanje živine mora biti na podlagi vzájemnosti, mora imeti velik delokrog itd.
Enako upravo ima živinska zavarovalnica v Marijanskih kopelih na Českem imenovana „Sv. Martin" ; vsak umen gospodar, kateri je za napredek svojega blagostanja vnet, naj bi pripomogel, da se delavnost tega tako koristnega zavoda kolikor mogoče razširi in ukrepi.
Ker se pri nas na Kranjskem živinoreja vedno bolj širi, treba bode odločno na to misliti za slučaj
kakihnesreč si to národno premoženje primerno zavarovati, zaradi česar hočem ob priliki zopet o tem govoriti, posebno o zavarovalnici „Sv. Martin".
Deželni zbor kranjski.
4. seja 23. septembra.
Govor gosp. Svetca o kranjski hranilnici.
(Dalje.)
Prašali me boste, častita gospoda, kake pravice pa vendar ima društvo, ker društvo je tukaj in gospodari s premoženjem.
Moja gospoda! Društvo ni druzega, kakor oskrbnik tega premoženja, oskrbnik pooblaščen po postavodajalcu, pooblaščen s pooblastilom, katero je izraženo v hranil-ničnem regulativu in v hranilničnih pravilih; to je po-oblastilo, po katerem se ima društvo ravnati pri oskr-bovanji tega premoženja. Ali postavodajalec, ki je dal to pooblastilo društvu, si je pridržal za važne reči vedno nadzorovanje društva; društvo stoji pod vednim nadzor-stvom, katero je v ta namen odločil postavodajalec. Dovoljujem si prebrati dotični §. 27. regulativa, ki se glasi tako:	— f
„Alle Sparkassen unterliegen der Aufsicht der Staats-verwaltung, welche sich hauptsâchlich auf die unausge-setzte und sorgfaltige Ueberwachung ihrer Vermôgens-gebarung und auf die genaue Befolgung der in diesem Regulativ enthaltenen allgemeinen und der in den ein-zelnen Statuten ertheilten besondern Vorschriften zu be-ziehen hat."
Toraj društvo je pod nadzorstvom izrečenim v regulativu.
Moja gospoda! Postavodajalec, ki je izdelal pravila, si je pa pridržal tudi pravico, da sme te pravila prenarediti.
Omeniti moram še nekaj: postavodajalec namreč, kateri je izdelal regulativ, je ob enem ukazal, da se imajo pri vseh hranilnicah po tem regulativu ravnati. Dovoljujem si brati začetek tega regulativa, ki slovi
tako-le :	.
„Laut Décrétés der h. k. k. vereinigten Hofkanzlei vom 26. September 1844, Z. 29.304 haben Se. Majestát mit Allerhôchster Entschliessung vom 2. September 1844 das nachstehende Regulativ fur die Bildun'g, Einrichtung und Ueberwachung der Sparkassen mit dem Beisatze zu genehmigen geruht, dass sich kunftig nach diesen allgemeinen Grundsâtzen fur Sparkassen genau zu beneh-men sei; daher unter Einem die Einleitung getroffen wird, dass sich die hierlands bereits bestehenden Sparkassen in Laibach und Klagenfurt in Uebereinstimmung setzen."
Toraj postavodajalec je izrekel ukaz, da se imajo pravila ravnati po regulativu. Kranjska hranilnica je takrat obstala uže svojih 20 let in imela svoja pravila. Ta pravila so se vsled regulativa morala prenarediti in v soglasje djati z regulativom.
Postavodajalec si je tudi izrekoma pridržal pravico, prenarejati, kakor bo treba, pravila in paragraf, ki se na to ozira, je §. 31. glaseč se:
„Die Landesstellen werden dariiber wachen, dass sich die bestehenden Sparkassen binnen Jahresfrist mit den Bestimmungen der gegenwartigen Vorschriften in Uebereinstimmung setzen. Sollten Ausnahmen sich als nothwendig darstellen, so sind dieselben hôheren Orts
anzusuchen."
Toraj postavodajec ima pravico vsaki čas pravila prenarediti in dolžnost hranilnic je, svoja pravila po tej

prenaredbi vravnati. Hranilnice nimajo nobene pravice prenaredbam ustavljati se, one se morajo nepogojno pod-vreči ali pa nehati.
Sedaj pa vprašam, moja gospoda! kdo je posta-vodajec?
Tišti čas, ko je izšel regulativ, bil je vladar; državni vladar izdal je postavo.
Dandanašnji, odkar je državni vladar podělil svojim narodom ustavne pravice, pa je postavodavec vladar z državnim ali deželnim zastopom, toraj v tem primerljeji se ima s tem vprašanjem baviti, država ali dežela.
Pravice državnega zbora, moja gospoda, in njegovo področje, kakor Vam znano, določuje državni osnovni zakon v državnem zastopu od 21. decembra leta 1867., tam je področje državnega zbora označeno v točki 11. in sicer tako, da je vsaka agenda, ki spada pred državni zbor z imenom ali taksativno našteta.
Moja gospoda! in v tem taksativnem naštevanji ne nahajate nikjer hranilničnih zadev. §. 12. te osnovne postave pa pravi:
„Karkoli v predstoječem paragrafu ni pridržano državnemu zboru, to spada v področje deželnega zbora."
Toraj gospoda moja, očitno je, da hranilnične zadeve, zlasti prememba regulativa, spada v področje deželnega zbora.
Moja gospoda! Pa še drugi razlogi so, iz katerih jaz trdim, da regulativ in njegova sprememba spada v področje deželnega zbora, in to prvič: hranilnice imajo namen uboštvo zavirati, imajo namen zavoljo tega vživ-ljati in množiti varčnost in delavnost in tako v okom priti revščini. No in to vemo iz lastne skušnje, da ubožne reči spadajo v področje deželnega zbora. Pa tudi po našem deželnem redu spada ta reč v področje deželnega zbora in to po §. 20.
Razložil sem Vam uže, da po svojem namenu je hranilnično premoženje deželno premoženje, ker je namen služiti lokalnim in deželnim namenom, namreč, dobrodelnim in občno-koristnim in §. 20. deželnega reda
pravi :
„Deželni zbor skrbi, da se ohrani deželnih ustanov (domestikalno premoženje) in druga deželna imovina, katera je po svojem začetku ali po svoji odmembi last-nina kranjske vojvodine, ter da se ohranijo zaloge in naprave, katere so se osnovale ali se zakladajo iz usta-
novnih ali deželnih novcev."
Slišali ste, moja gospoda, da je iz tega ozira državna vlada tudi ustanove izročila deželi in tukaj za-stran reservnega zaklada imamo, kakor sem razložil, ravno te namene. Vpraša se zdaj, ko se vpelje deželno nadzorstvo zastran reservnega fonda, ali bo to morebiti kaj spodtakljivo ali neljubo državni vladi? Jaz mislim, nikakor ne ! zakaj državna vlada ima ravno tišti namen, namreč čuvati nad tem , da se s tem premoženjem po regulativu in po pravilih ravná; in ako se vpelje deželno nadzorstvo, najde deželna vlada le nekega pomagača pri tem poslu, ki je namreč ne zavira, ampak le podpira. Ali morebiti poreče kdo, da to ni lahko združ-ljivo, da bi državna vlada in ob enem deželni zastop hranilnico nadzoroval.
Moja gospoda! Tukaj mi pride ravno na pomoč statut, ki ga je deželni odbor v sporazumljenji s slavno vlado izdelal za „Collegium Marianum" (veselost na desni) ; ta štatut je ustanovljen v sporazumljenji z deželno vlado in v §. 15. stoji :
„Visoka c. k. deželna vlada kot ustanovno oblastvo, kakor tudi slavni deželni odbor smeta se vsaki čas, bodi-si osebno, bodi-si po kakem poslanců prepričati o istanji in notranji opravi sirotišnice, kakor tudi o teles-nem in duševnem napredku ustanovljencev, o njihovem odgojevalnem in učnem vspehu, imata toraj pravico, da
zavod vsak čas ogledata, in da sta navzoča pri šolskem poduku in pri drugih opravilih ustanovljencev." (Klici
na levi: Čujte, čujte!)
V motivih sem bral, da se je ta paragraf sprejel, da ne bo kake dvombe; pravi se, sicer se samo po sebi razume, da ima vlada nadzorstvo; ali da se ne bo mislilo, da se morebiti s tem, da deželni odbor nadzoruje, kaj hoče nasprotovati deželni vladi.
Moja gospoda! Ravno tako je pri tem nadzorstvu, katerega moj načrt predlaga za reservni fond hranilnice.
Na dalje bo morebiti kdo rekel: ali društvo ima vzrok pritožiti se zoper vpeljavo deželnega nadzorstva!
Moja gospoda! Ne najmanjšega vzroka nima! kajti društvo je zgolj človekoljubno, popolnern nesebično, katero se ne sme nobenega krajcarja prisebiti, ampak ima vse to premoženje hranilnice obračati za namene v pravilih izrečene; in ravno to namerava deželno nadzorstvo, toraj zopet ni zadržka: eden drugemu bo šel na roko, da se namen popolnern in čisto doseže. (Veselost.)
Moja gospoda! Morebiti bo kdo rekel! hranilnica bo trpela! — tudi to ne, deležniki hranilnični, tega sem prepričan, bodo od veselja zavřískali (klici: res je! res je!) ko bodo slišali, da je njih premoženje prišlo pod deželno varstvo, ko bodo zvěděli, da se jim ni bati nobene zgube pod deželnim nadzorstvom; in moja gospoda! jaz mislim, da bo to hranilnici služilo le v na-predek (klici: res je! res je!) kajti gospoda mi ne bote zaměřili, da tukaj omenim neke slabe navade, ki je delj časa sem zavladala v hranilničnem društvu.
(Konee prihodnjie.)
4. seja 23. septembra.
Govor poslanca viteza Schneida o voznini na
južni železnici.
„Utemeljevati moram predlog, kateri je, skoro bi
dejal, zadnji poskus, napotiti južno železnico — kajti zlasti o tej bodem govoril — do tega, da odstrani one krivičnosti svojih tarifov, s katerimi uže mnogo let pre-prečuje gospodarski razvoj na Kranjskem ter onemogo-čuje stalnost naših gospodarskih razmer.
Vojvodina kranjska se je uže udala v to, da je vsled naprave železnic njen merkantilni pomen se zni-žal, da je cvetoča kranjska tranzito-trgovina in tovo-renje uže z davna postala gola legenda. Zarad tega srao se nadejali, da bode dežela, oškodovana v svojih življenskih koristih, vsaj odškodnino přejela po meri in napravi svojih železnic.
Toda tudi v tem oziru nam sreča ni bila mila.
Le ena tolažba nam je tedaj ostala, ta namreč, da, akoravno se železnice izogibajo najbolj obljudenim, naj-plodovitejšim in prometa potrebnim pokrajinam, bode vsaj glavno mesto in nekatera obrtna osredja imela dobiček od onih konstelacij, katera je ustvarila lokomotiva.
Še pred desetimi leti imeli smo na Kranjskem dobro razvito mlinarsko obrtnost, in bilo je videti, da bode tudi glavno mesto zopet pričelo svojo posrednjo kupčijo, ki je časi bila vir blagostanja za Ljubljano.
Ali vse te nade je uničila tarifna politika onih železnic, katere režejo deželo, v prvi vrsti tarifna politika južne železnice.
Uže diferencijalni tarifi te proge so pred desetimi leti močno škodovali kranjski trgovini z žitom in mli-narjem kranjskim zaradi tega, ker so peštanski mlini svojo moko mnogo ceneje direktno pošiljali iz Budimpešte v Reko ali v Trst nego je bilo možno mlinarjem in žitnim trgovcem, kateri so dobili žito v Ljubljano ter potem pošiljali moko v Trst ali v Reko. Uže takrat se je Kranjska imela hudo boriti, kajti ogerski tekmec bil je na boljem za 2/10 krajc. pri vaganu in miliji, in naši
mlinarji morali so napenjati vse svoje sile, da so vzdr-
žali konkurenco.
Ali lánsko leto zaižala je južna železnica posamez-nim ogerskim postajam, isto tako Trstu in Gorici, tarife v toliki meri, ne da bi se ob enem ozirala tudi na Lj ubijano, da se je kranjska mlinarska obrtnija popolnem zadušila. Na ta način namreč nastal je tarifni razloček 19 V2 do 66 kr. od 100 klgr. pri moki v Trst ali Reko; za toliko smo bili oškodovani v primeri z mnogo bolj oddaljenimi postajami Siskom, Kanižo, Barešem
in Budimpešto.
Prosili smo in prosili, a južna železnica vendar ni odpravila krivice, koja je provzročila poraz naše mlinarske obrtnije.
Trgovinska zbornica in deželni zbor prosila sta vlado, da odpravi to kričečo neprimero, in slavna trgovinska zbornica je pred kratkem izročila svojo pritožbo oni enkêti, ki se je imela posvetovati o železničuih ta-rifih, češ, da se vsled spremenljivosti železničuih tarifov kapitalisti na Kranjskem bojé, nove obrtnije usta-novljati ob bogatih vodnih silah, katere imamo vendar v izobilji.
Kar se pa tiče lesne trgovine, opozarjam slavni deželni zbor na znameniti faktum, da stane vagon s 10.000
kilogr. lesa iz Ljubljane v Trst ali Reko 48 gold., med tem, da se za isti vagon ter isti tovor iz skoro dvakrat bolj oddaljenega Zagreba v Trst plačuje le 47 gold. 90 kraje.
In komur to ne dokazuje dovelj jasno, da se južna železnica nikakor ne briga za koristi naše dežele, temu naj povedó ubogi Dolenjci, da morajo od vagona lesa iz Krškega v Trst 60 gold., iz Sevnice, ki je vendar bližja Trstu, pa celih 70 gold, plačati, tako da skoro kaže, poslati svoj les^v Zagreb, ter stoprav od tod v
tržaško pristanišče. (Čujte!)
Nikdo mi ne more očitati, da pretiravam, ako trdim, &a je Dolenjska s svojim lesom, kateri zlasti iz mo-kronoškega okraja tendira proti Sevnici, skoro po južni železnici in njenih tarifah, izključeno od najvažnejšega trgovišča In, ali ni tudi to čudno, da se ima na pr. ^a vagon lesa iznad Ljubljane, tedaj iz Zaloga 43 gld., iz Laz 44 gold. 8 kr., iz Kres nic 46 gold. 6 kr. plačati do Kormiua, iz Ljubljane pa, ki je vendar bližja, 48 gold.?
Pri tej priliki opozarjam tudi na lesne tarife ga-liške, kateri so še mnogo bolj ugodni.
Omenjati mi je tudi, da je visokočestiti član naše zbornice, naš kolega gosp. Karol Luckmann, uže pri zborovanji c. k. državnega želzničnega sveta navel celo vrsto tarifnih anomalij in dokazal različno postopanje pri tarifnih prednostih. Zlasti neka tržaška firma, za katero se baje skriva velika mednarodna firma, dobila je skoro samotržje z rezanim lesom iz Solnograda do Trsta, in to potom refakcije za tako ogromne količine lesa, da jih ne premore noben drug trgovec z lesom.
(Dalje prihodnjie.)
Iz 5. seje deželnega zbora kranjskega.
Odgovor gosp. deželnega predsednika na interpelacijo g. Luckmanna in drugov gledé sklepov
kranjske hranilnice.
(Konee.)
Deželni šolski svèt pa tudi nima nobenih izkazov, da bi mogel odgovoriti na ta vprašanja, zato je z ukazom z dné 16. junija 1883., št. 1106, sebi podložnemu c. kr. mestnemu šolskemu svetu naročil, naj mu prej ko možno preskrbi te izkaze. Mestnemu šolskemu svetu se je bilo pa tudi naročilo, naj kakor hitro možno od mestnega zbora ljubljanskoga poizvé, ali
misli in kako misli gledé na neko od mnogo ljubljanskih meščanov podpisano peticijo do prihodujega šolskega leta potrebne ljudske šole z nemškim uč-nim jezikom za otroke nemške narodnosti napraviti ia odpreti. Dasiravno namreč hranilno društvo trdi, da hoče na lastne stroške napraviti in vzdržavati zasebno deško ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom, ki bi bila popolnoma tako uredjena, kakor javna ljudska šola ia bi po §. 72. državnega šolskega zakona nadomestovala občinsko šolo — se mestni občini ljubljanski ne more odrekati pravica, da sama napravi potrebne nemške
ljudske šole, ker zlasti vsled ukaza gosp. naučnoga ministra z dné 12. junija 1884., štev. 11.452, z ustanovo nemške zasebne ljudske šole nikakor ni oproščena dolž-nosti primerno skrbeti za nemške šole.
Dozdaj c. kr. mestni šolski svèt še ni izvršil naro-čila deželnega šolskega sveta. Vendar pa deželni šolski svèt med tem ni hotel priganjati mestnega šolskega sveta, ker zbiranje naprošenih izkazov pač več časa potřebuje, in ker deželni šolski svèt, kakor sem uže omenjal, ob enem z izkazi me>stnega šolskega sveta priča-kuje meritoričen sklep mestnega zbora, ker bi bil tak sklep, dozdaj nam je znan le nek protest mestnega zbora zoper omenjene hranilnične sklepe za deželno vlado, eventualno bistvene važnosti, kedar bo šio za vprašanje, ali naj se sklepi hranilnični potrdijo ali ne.
Ker se pa mestni šolski svèt obotavlja, bode deželni šolski svèt skrbel, da ga bo opomnil na njegovo dolžnost, da bo mogel potrebna pojasnila podati deželni vladi, ki se potem ne bo obotavljala vstreči želji gg.
iuterpelantov.
Prestopivši k drugemu deželni vladi tudi v potr-jenje izročenemu sklepu kranjske hranilnice gledé dařila 50.000 gold, za napravo poceni stanovanj za delavce, moram opomniti, da je potrditev te reči zaradi tega v tesni zvezi s potrditvijo hranilničnega sklepa gledé naprave nemške deške ljudske šole, ker bi potrditev zadnjega sklepa, ki bi hranilnici dajal oblast iz njenega rezervnega zaklada čez 100.000 gold, potrošiti, izbudila drugo resno vprašanje, se li morejo stroški drugih 50.000 gold, še strinjati s kořistmi in pravicami pri hranilnici prizadetega občinstva, in ker društvo, kateremu se je obljubilo darilo 50.000 gold., še ne obstoji in tudi njegova pravila še niso bila izročena vladi v potrjenje. Pri teh okoliščinah v interpelaciji izražena bojazen, kakor da bi bila deželna vlada zadolžila natolcevanje, kakor da bi bila hotela vsled vpliva od slepe straukar-
ske strasti podpihovane agitacije potrditev omeujeuih hranilničnih sklepov kolikor možno zavleči, nima nobene podloge in opravičenosti, in deželna vlada prav lahko prevzame odgovornost za to, da teh sklepov dozdaj še
ni potrdila. (Dobro-klici.)
Nabavne »tvari.
Nos.
Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Gorenjee, Podgoriěan.
(Dalje.)
Jezno se je Kovalev vgriznil v ustni; otišel je iz sladkornice in sklenil, da proti svoji navadi ne bode pogledal nikogar in nikogar pozdravil ne. Nenadoma je stal, kakor vkopán, pred vrati nekega doma; vstal mu je pred očmi neumljiv prizor: pred velikimi vrati se je ustavila kočija; durica se odpró; kočijaž je odpregel konje, nekov gospod v monduri se je sklonil in pobegnii je navzgor po stopnicah. Kako je takoj prestrašil se in začudil Kovalev, ko je bil izpoznal, da je to — njegov
nos !
tem nenadnem prizoru je zdelo se mu
>
da je
do céla vrtoglav; čutil je, da jedva stoji na nogah sklenil je, naj je, kakor koli, da počaka pri kočiji
>
ali do-
dosta gluho
a zrnja malo, ker bilo je klasje zeló prazno in
Turšice v teb krajih niso bile uže z lepa tako malene in šibke, nego so letos. Krompir, ta dar božjir
kler se ne vrne gospod, in tresel se je ves, kakor da kar bilo je boljih gomolj, sognjil je po večem uže v
ga lomi mrzlica. Po dveh minotah se je res vrnil nos.
zemlji
Fižol imel je obilo stročja, a malo zrnja. Zelje
Ali bil je v monduri, prošiti s zlatom, imela je trd, lep ostalo je do sedaj skoraj v samih vehah brez glav ovratnik; v hlačah je bil — jirhastih; ob bedri je imel tudi od sedaj naprej ne bode več čudežev delati moglo
a
meč.
Po klobuku sè zrakom je člověk lehko sodil
da
Sená bilo je skoraj dobro polovico manj, nego lansko
IUÇI'. XV XVI UUUftU DV lil Uliv JXt JV WV ! va ivuau OWUil , u«	UHU JV oaviuj UVUIU J/V.IVT.IW AAJtfci-lJ , UV^U
vrsti se med državne svétnike. Vse je pričalo, da se	leto. Otava se je tu in tam še najbolje obnesla. Cešenj
na oglede vozi tijà in tijà. Ozrl se je na desno in na	za katere se ob rodovitnih letih tudi lepih soldov skupi
i— „i.—	. yt«—- Ui	sedel	letos še za pokušnjo bilo ni. Čebelarstvo je v teh krajih
? i
levo stran, kočijažu pa je kriknil : „Naprej ! je v kočijo in odpeljal se.
le prav malega pomena; pridelek je le bolj sredenj
?
a
Kovalevu nesrečni čut ni mogel izginiti iz uma. to, kar je, je pa dobr Sam ni znal, kako naj bi sodil ta čudoviti dogodek. jem še precej napolnj
okusna roba. Trta je z grozd sadež pa prav po polževo do
Kako bi mogoče bilo, da bi nos, ki je še poprejšnjega zoreva; obeta se nam kislo vino.
dné bil mu na obrazi in ni mogel ni voziti se
ni ho
in tam prikazala se je tudi po nekoliko grozdna plesnoba; kakor se kažey
UUV/ Uii UJU. U. CL VJ KJ L IA 1 1JLL JL1 k UlU^Vi XJL JL T V^lll	L1JL X±KJ~	fJ\J J\J %jIA\jLX V	gl W^UUCi |71VoiiUUCv } liaaUl OV
diti, da bi sedaj bil v monduri?! Odhitel je za kočijo, treba bode tudi pri nas v prihodnje s žveplanjem pri
ki na srečo ni peljala se daleč, ustavila se je pred gostinnim dvorom. Ubral je korake tijakaje, pro-rinil je vrsto ubožnih staruh, imele so zavezane obraze
četi Bogu
Pred trtno ušjo so naši kraji do sedaj še
>
hvala
popolno obvarovani. Draginja, pomanjkanje m
druge s tema združene nadloge so zopet za
leto ne
vsaka z dvema odprtinama, da je bilo mogoče gledati, izogibni družeji tukajšnjega ubogega prebivalstva. kar je Kovalevu smešno zdelo se zmirom. Naroda ni	Pivška in brkinska okolica, kedar se kaj drevja
bilo mnogo prisotnega. Kovalev je čutil tako zmoče- nahaja, imela je letos dobro sadno, sosebno češpljevo
nost, da ni mogel ukreniti ničesar, iskal je le tega go-	letino. Zdravstveni položaj je pa ljudém in živini tukaj
spoda po vseh kotih; naposled ga je opazil, da stojí	in v celi okolici, hvala Bogu, jako mil in ugoden. pred neko prodajalnico. Nos je svoj obraz popolnern Zdravje in pamet sta med vsemi res najboljša da-
skrival med velik stoječ ovratnik in ogledaval je neko	rova božja za Člověka. Konec poletja in v začetku je
robo, ki je jako zanimala ga.
w
Kako bi stopil k njemu?"
seni imamo tukaj v resnici za vsaka delà na prostém
valev.
w
Mondura
klobuk
povprašal se je Ko- prekrasne in mile dneve
in vse priča, da je dr
žavni svétnik. Vrag zna, kako je zgodilo se to!"
Tukaj bilo je v preteklem šolskem letu domačo šola obisisajočih 239 otrok; ob pričetku šolskega leta je bila
Jel je pokašljevati okrog njega; ali nos ni na mi- 28 otrok zavoljo fizičnih nesposobnosti od šolskega ob
noto ni ostavil svojega položaja.
»
Milostivi gospod
u
ogovoril ga je Kovalev

ko
je bil notranje posilil se in obodril
spod ...

milostivi go
iskovanja za eno celo šolsko leto popolno oproščenih
Ponavljavcev bilo je 71, a vsakdanjcev pa 168 otrok Toraj za
dvorazrednico več nego dosta — a ni je še! Le ena deklica ni šole nobenkrat v celem šolskem letu
r> »
Kaj bi radi?" — povprašal je nos, ko je bil ozrl se. zamudila; največ šolskih zamud imel je pa nek fantič
Čudno se mi zdi, milostni gospod ... zdi se mi
7
namreč 137 zamujenih šolskih dni. Tu je šolski poduk
Morali bi vi znati, čegavi ste. Takoj sem našel Vas, a razdeljen. Vsi ponavljalci skupaj imeli so 506 šolskih
i. jx f)	7~»^^ o,^;4-^ w»; 4.^1«	_____ „ ;__: K „ ____I_J__• •__no r* * -i ____ ______■______
kdé?
Pojasnite mi to!
ur zamujenih, a vsakdanjci pa 22.611 ur zamujenega
„Kako naj se mu razjasnim?" —vprašal se je Ko- šolskega poduka; vse zamude toraj obsegajo ogromno valev, ko je bil zbral svoj um, in začel je pripovedati: število 23.117 šolskih ur. Praša se toraj, ali pri takih
n
Vendar-le, jaz nisem, kar-si bodi, jaz sem majór. Pa da bi živel brezi nosa, pomislite, to ne pristuje. Vsaka branjevka, ki na Voskresenskem mosti sme prodajati pritrdil, da ne ! naranče, lahko sedí tam brezi nosa; nu, nadejam se, da oproščene.
razmerah more temeljiti poduk tudi vspešno napredo vati? Vsak misleč,vpameten in razsoden člověk bode
Šolske zamude bile so deloma ne
dobodem poleg Jtega, ker sem med mnogimi damami
Ali vendar so tukaj nekateri tako učeni modrijani
znan z damo Cehtirevo, državno svétnico, in z dru- od katerih nekoji pa še „štriha
f
Razsodite sami
4 ne poznajo ne,
jaz ne znam, milostivi go- celó mislijo in tudi trdijo, ter ocl učitelja zahtevajo
da da
jiin
gimi . . .
spod ... (o teh besedah je major Kovalev zgenil z ra-menoma) . . . osvobajajte . . . če pomislite, ali se ujemlje to z dolžnostjo in čestjo ... Saj sami lehko umejete..." kakoršni se podpisanemu nekateri tukaj zadnji čas vsi
šoli čudeže delati moral. Neverjetno, a istinito Ravno takih nepoklicanih nadzornikov in jerobov
f
(Dalje prihodnjie.)
Naši dopisi.
Prem 30. sept. (Letina in drugo.) Letos nam je pomlad veliko in dobrih pridelkov obetala, a poletje in jesen sta pa na vsem prava uboga reveža. Sadno drevje
ljujejo in mirno ter pošteno in dobro prebivalstvo proti njemu po šolski občini dražijo in šuntajo, on za enkrat in za nobenkrat ne potřebuje. Smetí izpred svojega praga bodi-si uže on sam brez njih pometal. Ozrejo naj se le vsak pred svoj prag, ter naj vzamejo v roke primerno orodje, da pred lastnimi hišami vse lepo očedijo in po-snažijo, kjer jih ravno malega delà ne čaka.
Za sedaj le toliko, ako ne bi pomagalo, pogledati
utegnemo še
drugod, in tudi še
tem mestu. Brez
bilo je pomladi vse brez razločka bogato „bršéno" in za zamere! Odkritosrčnost je lepa reč, katero vsak po
cvetje pripravljeno; a sadeži, osebno češpljevi so pa tudi uže ob času cvetja med burjo in deževjem popolno
štenjak ljubi, ceni in spoštuj
M. Rant
Ljubljane. (God cesarjev) obhajal je minulo so
dozoreli bili. Kedar v naši dolini češpelj ni, tudi žep	boto tudi deželni zbor kranjsKi s slovesno sv. maso v
suša kolje. Jabolka so tu in tam na posameznih dre-	tukajšnji stolni cerkvi. Navzoči so bili gospod deželni
vesih se še precej dobro obnesla; ta so pa letos tudi	predsednik baron Winkler, uradniki vseh vrst, skoraj
tako po ceni, da bodo le malo vrgla; še najbolje kaže	vsi deželni poslanci, mestni zbor ljubljanski, trgovska
iz njih „cidrovca" napraviti.
o--7 -----J o ----- ' -------, "»vuuui	*
Strnina dala je slame zbornica in obilna množica ljudstva
(0 pogrebu pokojnega poslanca viteza Schneida)
>
Priloga 39.
Poročilo gospodarskoga odseka
ki je bil minuli petek 3. t. m., imamo poročati, da je o náčrtu postave gledé pogozdovanja Krasa na Kranj
bilo truplo pokojnega ob drugi uri popoludne od nje govega stanovanja v Virantovi hiši na Št. Jakobskem
skem
trgu slovesno prepeljano na kolodvor južne železnice kjer se je takoj vložilo v za to pripravljen voz, in ta
se je odpeljal ob 3. uri popoludne s poštnim vlakom do
prilogi 31).
Ustna poročila finančnega odseka o prošnji : Ljubljanske ljudske kuhinje za podporo; b) gimnazijskega vodstva kočevskega gledé podpore
železniške postaje v Počah.
Blizo te postaje imel je
pokojni svoje posestvo in tam je bil v soboto popoludne
ob 11. uri prenešen v lastno rakev k večnemu pokoju, postave o govedoreji
za učence. Ustno poročilo upravnega odseka o
letnega poročila „enketa za posvetovanje načrtane
marg
Sprevod v Ljubljani bil je izredno sijajen, udeležili
Priloga 41
Poročila upravnega odseka o
80 se ga: gospod deželni predsednik baron Winkler predlogi deželnega odbora, s katerim se predlaga načrfc z načelniki uradov in obilnim številom uradnikov vseh deželne postave gledé doneskov zavarovalnih družeb in
vrst
dalje vsi deželni poslanci, zastopniki mest Ljub
društev
stroškom gasilnih straž, ter v podporo one
ljane, Idrije, Kamnika, Kranja, Skofje Loke, Mengša itd., srečenim glasilnim stražnikom, in o katerem se poroča
n
?
kateri so vsi přinesli na rakev krasnih vencev. — De želni zbor sam izdal je sledeče smrtno naznauilo:
Zbrani deželni zbor kranjski s tem spodobno naznanja, da je po sklepu Boga Vsegamogočnega častiti poslanec, preblagorodni gospod
Josip vitez Schneid-Treuenfeld
e. kr. stolnik, c. kr. vládni svétnik v p., vitez Franc-Josipovega reda, komandêr ces. rus. Stanislav-reda, grajščak itd. itd.,
sinoči ob 7. uri v 45. letu svoje starosti nenadoma v
Gospodu zaspal.
Truplo rajnkega se bode v petek 3. oktobra ob
uri popoludne v Virantovi hiši na sv. JaKobu trgu bis.
goslovilo, potem pa spremilo na kolodvor južne železnice,
od koder se prepelje v družinsko rakev v Počah
se bode vložilo 4. oktobra ob 11. dopoludne.
Sveta maša z osmino bode v torek dné
ob

kjer
. oktobra
uri dopoludne v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani."
Včeraj bila je tudi mrtvaška maša v šentjakobski cerkvi, katere se je vdeležil večji del deželnih poslancev
in obilno število druzega občinstva.
Žalost
po vsej
5
m
deželi o tako nepričakovani hudi zgubi je splošna ostali družini pokojnega prihajajo od vseh strani izrazi najglobokejega sočutja in milovanja.
(Deželni zbor kranjski.) Minuli petek zboroval je
deželni zbor samo od
do 12. ure dopoludne in ob
ravnavala se je samo prva točka: poročilo gospodarskega odseka o agrarnih vprašanjih. Pri tem zdelo se je poslanců Dežmanu potrebno, sicer deloma stvarno
govoriti k predmetu, toda pri tem po svoji stari na vadi kazati nemškutarske rogé in tudi sicer marsikaj pretiravati na eno in drugo stran. Zavračali so ga pri tem gg. dr. Vošnjak, prof. Šuklje in poročevalec Svetec. — V včerajšnji seji nadaljevala se je obrav-
nava pred nerešenega dnevnega reda. Pri odobrenji zapisnika zadnje seje pa se je oglasil še poslanec Luck-mann nasproti odločnemu protestu mestnega župana
G ras sel li-a, ter je hotel dokazovati, da bi bil mestni magistrat ljubljanski pri sostavljanji imenika volilcev
vélikega posestva res postopal pristransko.
Župan
Grasselli obljubil mu je odgovoriti v prihodnji seji. Včerajšnja seja, ki je imela obravnavati spodaj navedeni
dnevni red razun ene točke do volitve v odseke. hodnja seja je jutri v četrtek.
Pri
oktobra
Branje zapisnika o 7. deželnozborni seji dne
. 1884.
Naznanilo zborničnega predsedstva.
Priloga 42.
Poročilo deželnega odbora o si
fitemiziranji plače za službo deželnega koucipista.
Priloga 36.
Poročila gospodarskega odseka
o vprašanji zarad vpeljave prisilnoga zavarovanje
prilogi 25).
Ustno poročilo upravnega odseka o nega poročila: „občila".
let
10
Ustna poročila finančnega o prošnji
Zapletel Marije, vdove stanovskega kancelista za
miloščino;
vodstvo ljudske šole v Premu gledé podpore za napravo bervi čez „Reko";
Šumija Franca, gledé podpore za izdajo arhiva za domoznan8tvo ;
šolske občine cerkniške gledé posojila 2000 gld. v namen razširjanja šolskega poslopja; Tomšiča Ivana, urednika „Vrtca" gledé podpore; Prašnikarja Mateja, bivšega učitelja na šoli za silo, gledé miloščine;
učiteljev kamniškega okraja za dovoljenje funkcijskih doklad, odškodovanja za stanovanje ia predplačil ;
Pirnata Jerneja, šolskega učitelja v Prečini, da
se mu priznala II., III. in IV. starostna pri
klada.
11 12 13
Dopolnilna volitev 1 člana v šolski odsek
Dopolnilna volitev 1 člana v peticijski odsek
Priloga 45
Poročilo finančnega odseka o
1885
proračunu normalno - šolskega zaklada za
prilogi ,
14.	Ustno poročilo gospodarskega odseka o pospe ševanji hišne industrije in o ustanovitvi obrtnijskih stro kovnih šol
15.
sklepu deželno-kulturnega zaklada za
logi 11)
16.
prilogi 37).
Ustno poročilo finančnega odseka o račuuskem
1883
pri
Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu
deželno-kulturnega zaklada za 1. 1885. (k prilogi 16/A)
17
Priloga 43
Poročilo gospodarskega odseka
o agrarnih razmerah
D
personalnem kreditu
ua
kmetih
18
Priloga 44
Poročilo gospodarskega odseka
o agrarnih razmerah na Kranjskem: davkov in o davkarskih eksekutorjih
E
îzterjeva

19
Ustno poročilo odseka za letno poročilo o
letnega poročila
davki
;u
t pv» UWlft flua'al •
20. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o marg. št. 37 do 45 gledé slapské šole
21
Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji
učitelja Vencelja Sturma za povišanje pokojnme
32
Priloga 46
Poročilo finančnega odsek
o
računskom sklepu deželnega zaklada za
1883
logi 11)
(Na soireo povabila sta gospod deželni pre lsed iik
o agrarnih razmerah na Kranjskem A. o dednem pravu baron Winkler in njegova gospi soproga) sinoči vse de na kmetih in o kmetskih domovih, B. o pristojbinah želne poslance. To vabilo sprejeli so tudi vsi posl
prilogi 14).
Specijalna debata.
razun štirih zadržanih in tako bilo je razgovarjanje med
poslanci jako živahno. Po razgovarjanji vsedla se je vosodja imenoval je g. J. Kur alta, dosedaj pristava pri
skupni večerji, bogati dobrih jedi in okusnih ribniški okrajni sodoiji, za pristava pri okr. sodniji na
družba pijač.
Med večerjo napil je najprej gosp. deželni pred
Krškem
»
sednik došlim gostom, potem odzdravil je gosp. deželni stav pri okr. sodniji ribniški
E. Rizzoli, dosedaj avskultant, postal je pri
glavar in napil na zdravje gospoda deželnega predsed-nika in njegove gospé soproge, dalje gosp. baron Apfal-trern na blagostanje dežele kranjske, gosp. župan Gras- katera selli pa na složno delovanje deželnega zbora, ravno v
namen omenjen po gosp. barona Apfaltrerju.
Še le
po
Va 12.
uri začela se je razhajati družba v vsakem
oziru prav zadovoljnih gostov.
Štajarska. — Slovenski deželni poslanci, ki imajo
bojevati hud boj nasprotja z nemško-liberalno stranko,
□jimi ravná brezozirno, poojstrujejo se pri vsaki priliki; tudi pri volitvi deželnega odbora izvoljenib je bilo 5 liberalcev in 1 konservativec, Slovencem pri-voščili so Je s silo enega namestnika. — Prijateljem
našim na Štajarskem treba bode največje strajnosti in odločnosti — poleg tega pa vendar zmiraj mirnega pre-vdarka, in tako mora vendar in vendar le konečno zma
gati pravica Slovencem, katero zahtevajo
Kanonik
Josip
Pavšler.
Zopet vzela nam je nemila smrt izvrstnega hovnika, neomahljivega rodoljuba, gosp. kanonika
Josipa Pavšlerja častitljivi starosti
dolgi
mučni bolezni
ljenje, znanilo :
sklenil svoje blago živ-
Sorodniki priobčujejo sledeče smrtno na-
Tužnega srca naznanjamo vsim sorodnikom
jateljem in znancem,
dobri stric, gospod
Josip Pavšler
korar in starosta stolnega kapiteljna v Ljubljani,
oktobra
bolezni, previđeni
uri zvečer, sv. zakramenti
dolgi
hudi letu
svoje starosti, mirno v Gospodu zaspali.
Truplo nepozabljenega rajncega
bode
tobra
uri popoludne
hiše
pokopališče k sv. Krištofu přeneslo.
Peta črna maša bode v ponedeljek
oktobra
stolni cerkvi. Nepozabljeni umrli
priporoča vsem sorodni
kom
znancem
molitev
večni mir
blagi spomin
pokoj blagemu pokojniku!
(Shod zadruge slovenskih posojilnic)
5
je zbo
Iz Prage
Nasproti nakanam tukajšnjih nem
ških liberalcev postopajo češki deželni poslanci premiš
celoti dežele
odločno odbijaje vse, kar bi bilo obrnjenega proti
?
sicer pa z
razlogi dokazujejo pri vsaki
nadrobnosti, v koliko se jim zdi dopustljiva in v koliko
ne.
Deželni zbor ima se skleniti dné 18. t. m
Hrvatska.
Za predsednika zbornice izvoljen je
bil poslanec in dosedanji predsednikov namestnik Hor vat, za predsednikovega namestnika pa poslanec Spe-vec. Pri verifikacijski razpravi očital je David Starčevič večini, da se je pri volitvah posluževala nedopust-ljivih sredstev. Ko mu je v imenu večine odgovarjal poslanec Šram, vtikal se mu je Starčevič vedno v be sedo.
tako da ga je Sram konečno odločno zavrnil, da naj vsaj med govorom druzega toliko miruje, kakor je to navada med vsemi izobraženimi ljudmi.
Ogerska,
Po nasvetu poslanca Visoly-a iz
volil se je odsek 21 udov z nalogo zbornici predložiti načrt adrese. To se ima dovršiti do ponedeljka in ta dan se začne koj adresna razprava.
Francoska.
Iz Lyona se poroča z dne 7. t. m.
přetekli noči je bila velika eksplozija v žandarme rijski kosami, ker je nekdo vrgel na okno bombo, katera je bila napolnjena z bakrom in koščeki železa. Okna so se zdrobila, več oseb je ranjenih, usmrten ni nobeden. Z izhodnega bojišča se uradno poroča: admiral Courbet je dne 4. t. m. zaseclel utrjena mesta na
vitno
da
roval tukaj minulo nedeljo popoludne, sklenil je pogla- jugozapadu od Ke-Lunga, ki je uže v francoskih rokah,
se najprej po Dolenjskem in Notranjskem usta- Drug neuraden telegram iz Sangaya pa naznanja, da so nove nove posojilnice, v ta namen izvoljen je bil izvr- Francozi zasedli Tam su i, in angleška „ Times" poroča
šilen odsek
Želimo in se tudi zanašamo, da bode
s Pekinga:
čuje se za gotovo, da je Kitajska priprav
to hvalevredno prizadevanje imelo dober vspeh za našo ljena, uidoniti se izreku razsodišča.
deželo
Laška
Kolera pojenjuje bolj in bolj; dne
m
umrlo je za njo v Neapolu 33, v Genovi
Novičar iz domaćih in tujih dežeL
po drugem Laškem 61 oseb
20, in
Egipt.
ustavljenih plačilih blagajnice za dr
Dunaj a
Dne 11
m
pride cesar ogledat
zdaj ravno doděláno vseučiliščno poslopje. Ministerstvo je to naznanilo rektorju in ta je povabil vseučiliščnike, udeležiti se te svečanosti s pridržkom nadrobnejih na-
žavne dolgove pravdajo se zastopniki vnanjih držav, An
pa, ki je to vpeljala, čaka primernega trenutka neRolikiini žrtvami seže po vsem Egiptu.
Kopenhagen.
Grad Kristjansborg je po požaru
redeb v ta namen
Uradno
naznanja, da bodo raz-
puščene vse trgovinske zbornice, razun pražke in trža
dne 4. t. m. tam nastalém popolnem uničen, samo dra gocena zbirka slik je rešena.
ške. da se izvršijo nove volitve po
izdanih volilnih
redih, razpuščena bode tedaj tudi trgovinska zbornica v
Ljubljani, je tuKaj dne
Slavnoznani slikar Hans Mak art umri
m
ob
uri zvečer
Dne imenovanja
t. m. razglasila je uradna „Wiener Zeitg.'
v è t. Za Kranj
drž
ž elez nič
Žitna cena
v Ljubljani 10. oktobra 1884. Hektoliter: pšenice domaće 6 gold. 99 kr.
sko sta imenovana trgovec
Luckm
za sveto
8 gold, 6 kr.
turšice 5 goid. 20 kr.
banaške
soršice 6 gold.
valca

tajnik trgovinske zbornice
Murnik pa za njegovega namestnika
ces. svetovalec
Minister pra
37 kr.
rži 5 gold. 36 kr.
ječmena 4 gold. 39 kr.
prosa 5 gold. 18 kr.
ajde 4 gold. 87 kr.
ovsa 2 gold.
92 kr.
Krompir 2 gold. 67 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Liubljani.