ste«. 26.
v Ljubljani, v sredo, dne i. febrauarlja 1905.
Leto mm.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 650 za en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo l«to naprej K 20"— za pol leta „
pol leta „ „ 10' za ietrt leta „ „ 5'— za «n mesec „ „ 1-70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOV
Uredništvo 1* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
PoIitičenJist za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_'	Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Kranjsko deželna vlada in I obrtniki. !
Sedanji zistem na Kranjskem je rodil zopet j samemu sebi veliko blamažo.	j
Novomeška obrtna zadruga se je osnovala leta 1899. Pravila so bila potrjena meseca septembra istega leta. Preden so se pravila dala v tisk in porazdelila med člane, je deželna vlada ukazala, da se takoj važnejši del potrjenih pravil razglasi med vse obrtnike člane obrtne zadruge v sodnem okraju novomeškem potom okrajnega gla- j varstva v Novem mestu. Po litografiranih odtisih so bili člani uradno obveščeni o potrjenih pravilih obrt. zadruge in o tem, kake dolžnosti jih vežejo nasproti zadrugi. Ta uradni razglas bi bil povsem zadostoval mesto vsakih drugih posebno dostavljenih pravil. V tem razglasu je bilo natančno in razločno pisano med drugim. Vsak obrtnik kateri je dosedaj izvrševal v tusodnem okraju obrt, je dolžan plačati 3 gld. zadružne pristojbine v 14 dneh (pod pretnjo eksekucije). Vse druge dolžnosti pa ima spolniti v teku 8 dni; sem spadajo razna naznanila in učne pogodbe.
Kmalu po ustanovitvi obrtne zadruge je bil prestavljen tako zvini obrtni komisar gosp. dr. Pilshofer, kateri je bil zelo prijazen obrtnemu združenju in je šel povsod načelništvu prijazno na roko, le žal, da ni bil vešč slovenščine. Z njegovo premestitvijo je postal precejšen nered, kolikor se je opazovalo pri obrtni zadrugi. Vloge, katere so se odposlale na okraj, glavarstvo, se niso rešile po par let, če tudi se je pridno drezalo ! Na enak način se je zapoznelo iztrjevanje inkorporacijskih pristojbin. Če bi ©kraj. glavarstvo energičaeje postopalo, bi bil že radi teh pristojbin zdavnej red. A bilo je drugače.
Leta 1902. je obrtna zadruga bila pri-morana, da se vendar že enkrat izterjajo pri stoj bi ae od nekaterih obrtnikov potom okrajnega glavarstva. V ta namen se je pri-oelo proti omenjenim eksekucijskim potom
postopati, kar je tudi imelo nekaj uspeha. Večina liberalno mislečih obrtnikov je na-hujskala druge obrtnik^ pjott zadrugi kot „klerikalni* organizaciji*,r*iirjtli navodila k pritožbi radi eksekucijskega postopanja na deželno vlado v Ljubljano.
Vložena pritožba je ležala nekje par let, šele po zopetnem drezanju obrtne zadruge, je došel odgovor septembra 1904. od deželne vlade.
Ali glejte čudo ! Kar je deželna vlada pred petimi leti sama potrdila, sama zauka-zala, da se ima pod kaznijo izvrševati in eksekutivnim potom iztirjati, vse to sedaj v odloku na priziv omenjenih obrtnikov pre-klicuje. Oitraj glavarstvo prepoveduje, da nima pravice eksekutivno iztirjevati in zadruga ima vsem tistim članom, kateri so vplačali, vse povrniti; plačati imajo le do-tični, kateri so pričeli po ustanovitvi obrt. zadruge svojo obrt izvrševati. Dežel, vlada se sklicuje na § 107. obrt. reda zakon z dne 23. febr. 1897. št. 63 drž. zak., ^katera pridružnina se pobira edino pri prijavi obrta.
Ustanovni zbor, kakor tudi pozneje I. redni občni zbor, je sklenil soglasno, da ima plačati vsak obrtnik 3 gld. pridružnine, vsak na novo pristopivši obrtnik pa plača ob vstopu enak znesek. Oba zbora sta se vršila pod nadzorstvom politične oblasti, pri prvem je celo prisostvoval c. svetnik gosp. M u r n i k. Torej že ta sklep je veljaven, če bi ne bilo razven tega isto v pravilih določeno in tudi od dež. vlade še posebej razglašeno!
Ta neumestni razglas d«žekie vlade je napravil med obrtniki veliko zmešnjavo; pričele se je takoj z izterjavanjem vplačanih pristojbin ter se pri tem prav pridno zabavljalo čez zadružni odbor. Neprijatelji oortne organizacije so raznašali neosnovane govorice o tem, ter izkoriščali vse v svoje sebične namene, da bi tem več nezaupanja napravili med obrtniki. Seveda je pa rastla radi tega tudi nevolja napram deželni vladi od straai odbora in treznomislečih obrtnikov, ker so vedeli, da se s tem odlokom
dela krivica obrtni organizaciji. Dušek tej nevolji so novomeški obrtniki dali proti načelniku deželne vlade ob vajenški razstavi, katera ostane pač v žalostnem spominu vsaj novomeškim obrtnikom!
Obrtna zadruga, zavedajoč se svojih pravic, ni nikakor hotela dopustiti, da bi se ž njo na tak nedopusten način postopalo pred javnostjo. Zato je vložila priziv na trgovinsko ministrstvo.
C. kr. trg. ministrstvo je z odlokom dne 13. dec. .1904 štev. 56673 spodbijano
razsodbo d e ž; vlade ovrglo.
S tem je deželna vlada dobila zasluženo lekcijo za neprijazno delovanje napram organizaciji malega obrtništva.
Ali bo to odprlo oči obrtnikom?
Na razpolago imamo še dokaj druzega gradiva, katero je deloma staro po več let in kaže, kako se delajo zapreke obrtništvu. Kdo bo zdaj povrnil obrtni organizaciji veliko škodo, ko se je oviralo nje delovanje skozi več let in brez potrebe povzročalo sovraštvo med člani in odborom?
Zdaj že pa deželna vlada vidi, da ima trgovinsko ministrstvo drugačne pojme o obrtni organizaciji, kakor ona Naj se v bodoče ravna po tem!
Pismo iz Srbije.
(Izvirno poročilo.)
(Vlada in kraljev tajnik. — Skupščina. — Raznoterosti.)
Belgrad, 26. jan.
Srbsko javno mnenje se zadnje dni mnogo zanima za nasprotje med vlado in kraljevim tajnikom Balugdžicem. Napetost je bila tolika, da bi bila vlada odstopila in bila razpuščena skupščina.
Vzrok je ta: Balugdžic je na dvoru pri ljubljena oseba, posebao pri kralju uživa velike simpatije. Bolgarski knez Ferdinand pa že več časa čuti, da Balugdžic ni prijatelj Bolgariji prijazne vladne politike. Zato je knez Ferdinand poiskušal odstraniti Ba-lugdžiča s srbskega dvora. To je tudi dosegel ob zadnjem sestanku s kraljem Petrom na postaji v Belgradu. Tedaj je knez v zaupnem razgovoru s kraljem graje 1 posto-
panje črnogorskega kneza. Ta zaupni razgovor je Balugdžic objavil v „Neue Freie Presse". To je neprijetno dirnolo bolgarskega kneza, ki je takoj brzojavno po svojem zastopniku v Belgradu zahteval pojas nila od min. predsednika Pašiča. Paše, ki je spreten diplomat in prijatelj Bolgarom, je bil v neprijetnem položaju. Pašic je dognal, da je Balugdžic izdal tajnost, ter je vse dementoval v „Pressi", kar je Balug-džiča jako užalilo. Balugdžic je to dobro razumel ter vložil ostavko na mesto načelnika tiskovnemu uradu Pašič je takoj odobril ostavko. Balugdžic se je razsrdil in pričel v „Pressi" boj proti Pašicu in vladi, češ, da so na svoje roke najeli državno posojilo za nove topove ter naredili lep dobiček. To je seveda vzbudilo veliko pozornost, ker so znane Balugdžičeve zveze na dvoru in so mnogi mislili prvi hip, da so poročila v „Pressia iz dvornih krogov. A kmalu je bilo jasno, da so vsa Balugdžičeva poročila neresnična, le osveta.
V	pisarni min. predsednika so rr.i zatrdili, da so vsa Balugdž čiva poročila v dunajski „Pressi" izmišljena. Sam vojni minister, general Putnik, mi je odločno izjavil, da med njim in ostalimi ministri ni nobenega nasprotja. General Putnik mi je zatrdil, da je bila doslej vlada v vseh vprašanjih solidarna. Vprašanja glede novih topov pa ministrstvo ni še rešilo. Ko pride na vrsto, bode vlada soglasno sklenila to, kar zahtevajo koristi dežele in vojske.
V	imenu vlade je Paš č pojasnil kralju vso to stvar. Kralj je to obžaloval ter izjavil, da ta dogodek ne sme motiti državnih poslov in parlamentarnega reda. S tem je bila ministrska kriza končana. Večina skupščine je vladi izrekla zaupanje, isto je storil klub samostalnih radikalcev, ki hočejo vlado podpirati, dokler je vlada na stališču parlamentarnosti in ustavnosti.
Vladna večina je še vladi pustila proste roke, da reši vprašanje glede posojila za topove, kakor je najboljše za državo. Pa tudi Balugdžic je zadovoljen, ker navzlic vladi ostane zaupnik kraljev. To je danes situacija v Srbiji.
Včeraj je bolgarski knez potoval skozi Belgrad v Berolin. Na kolodvoru ga je po zdravil le bolgarski diplomaški agent, polkovnik Hesabdžijev z osobjem agencije.
Vlada je sklenila, da odloži za nekaj časa vprašanje glede državnega posojila, dokler se ne poleže javna razburjenost.
Za kraje, kjer je beda vsled slabe le-
LISTEK.
Ud af'n.
(Prpouduje Zbadarju Žan iz Pulan).
Gub krat ea m' pa uni neki lep'ga na-redV, k' sa prec use u časupis djal', kar s'm )'m ud tiste imenitne večerje puvedu. Mirka me j' prec u BNarod" strgu, čeprou ud nega nis'm povedu, de j' biu tud' on zraun. Tud' tega nis'm puvedu, de j' on na konc, k' se j' enkrat že pukazal, kuku de sa se g'spudi urezal', mil' zdihnu in d'jau, de j' blu vse sk'p ena velika blamaža Use en se j' pa on spravu name, in prau, de žlampam pu klerikalni kurit', de use ukul' škrufl On me če torej pr'merjat' iz ena žvalja, k' pu kurit' žlampa, kar se m1 čudn' zdi, ker „Narod" dr'gač zmeri uči in prau, de sma ldje ud af'n.
Sej veja, de sa gun dan enkrat nek ufermal ti gspudi enga mladga muža, de j' u mestn'm dom' dukazvov, de sma usi ud af'n. Ed'n je reku, de j' tist' mlad' gspud guvuru s'cer ud afn, ampak prou za prou ud muh. Pa puslušal sa ga inšpehtari, de-rehtari in e'lu en uladn svetvauc, k' more mod'r bit', ker naš' ulad' svetvat' je težku.
Use te je tist' mlad' g'spud učiu, ,de sma usi ud afn. Sa mu mogl' že v'rjet', ker sa ta drug'č, k' je spet predavu, spet pr'šli
Čez ta predavajna sa pol u tisi' gustil«', k'er jest pumsgam, ta mlad' prefesari ia do-htari imel' Telik' za guvort'. Ed'n je reku, de j' že prou, če se med Idi nos' muderna znanast, ampak more bit' ta nar muderniš'. To pa de ni b'lu nar muderniš', kar je tist' mlad' g'spud predavu, ker nar muderniš' je simbulističn'. Znanast, in s'cer samu ©na, je djau, je nezmutliva, enkat že ta prau zadene. Uh konca, t'ku j' naprej prpudvou, je biu u znanast lamarkiz'm na vrh', tega j' pa spudrinu darviniz'm, iz tega sa pol nastal' evolucijenisti in pa epigenetikari. Jest s'm s' hitr' use te čudne imena polej na en tak ceglc za račune zapisu, de )'h na puzab'm. Ampak zdej je pa na vrh simbuliz'm, je na konc reku, ta j' ta prau, znanast je tu du-kazala in ta j' nezmutliva; če preh ni ta prauga vedla, ampak zdej j' pa prou ta prau zadela.
Mene j' taka nezmutlivast kar pretresla, t'ku, de b' biu hmal' tist'mu g'spudu v's golaž k s'm mu ga raun' prnesu, na hlače zliu. Ampak n'gou sos'd je z roka pu zrak'
zamahau, t'ku de s'm nazaj udskoču ia golaž je biu rešea.
„Kaj za tu" je djau, ampak tud pu tojm' ta črn' nimaja prou. Svet je pu naš'm iz sebe nastou, use je iz protoplazme ratal, in če m' kdu da en kic protoplazme, pa m' naredu še enkrat \'s svet z us'm, kar je u nem."
Ed'n k' se rad norca dela, mu j' na tu dau ena žplenka in je reku, de protoplazme raun' nima pr' rokah, nej s' pa raj cigara pi žge, namesi de b svet ustvarju, kadit'je tud' luštn'.
Zdej )' biu pa gun hud, in je reku, de se na spudob', iz t'ku resn'h r'či se norca delat. L'dem se mere materijalix'm pol'udn' razlagat, je d'jau, in je reku, deu pukazu, kuku se more tu nar'dit'. Pol je začeu pi'-poudvat', kuku j' enkrat pred velik taužent letm en i'č se naveliču muhe žret, in je šou nad ribe. No, s'm s' mislu. ta j' biu pa že en prau i'č, ta, men' je tud' ta nar manjši riba lubš', k't ta nar veči muha. Tist' t'č je torej šou h vod', in je tam začeu ribe luvit. Al' s1 je pred uzeu licenc, tu se na ve. Ampak rib'č ga j' mogu že zalotat', de sa pol en protokol gor uzel s tist'm tičam, ker dr'gač' b' se tu zdej na vedi'. Navadn'
t'č ma pa premejh'n klun za ribe luvit', pa tud prekratke nuge, ker more u vuda stopt'. Zatu sa pr' tem del začel tič rast klun in nuge. Ta pi'mu čist' mal, igoum otrokam že več, teh utrokam spet več, in t'ku je na-zadne pustala šterkla. Na ta način se j' use pučas razvijal. Pa nej kdu reče, de ni res. Pa nej tud kdu reče, de člouk ni iz afne, če more, je pol reku, Afne s'cer nimaja u sejih lampah tisi'ga predela, ker je pamet, kuk'r ga ma člouk, ampak enkat je tist' predel nastou. Dve afne sta se namreč ste-ple. Tud' pred več taužnt letm. Prou za prou, kukr se tu rad zgudi, ena sfna pa en afnež. Afna, kukr sa ženske, je b'la b'l hitra in zvita, pa j' nagi' zagrabla en purajkl in udarla afneža gor pu lamp, de j' tri sonce vidu. Ta udare je ngova lampa t'ku pretresu, de j' u ne nastou en predel, u kerga je pamet, k' je pu navad' pr' tak h prepir h zraun, hiti' not skučila, in zdej je biu afnež pamet n. Tku j' pravu ta g spud.
Zdej s'm šel' vedu, zakaj je tolk l'di udarjen h. Ampak nis'm mou časa doug pre-mišlat', ker je spet en dohtar začeu duka-zvat, de j' člouk res od žvali, ampak ud afne ne. Mene )' use tu strašn' zanimal', de s'm hiti' letu pu večerje za g'spude, de le
tine, je vlada v Turčiji kupila 500 vagonov koruze.
V kratkem se v Belgradu prično raz govori o novi trgovinski pogodbi z Bol garijo.
Iz Makedonije poročajo, da je ondi huda zima. Navzlic temu se vstaške čete živahno gibljejo ter naznanjajo krvavo po mlad. Vedno se ponavljajo boji med četami in s turškimi vojaki. V okolici Ohride je med Srbi in Bolgari veliko sovraštvo, ki utegne imeti slabe posledice za Srbe in Bolgare.
nasproti Budimpešti. Ce izpeljejo Ogri svojo neodvisno Ogrsko v personalni uniji, imajo po istem pravu Hrvatje priložnost zahtevati združitev Hrvaške, Dalmacije, Bosne in Hercegovine v eno kraljevino.
Hrvaški zastopniki si bodo nakopali neizbrisno sramoto, ako zdaj ne bodo znali nastopiti.
Izpod Grlntovco.
Me in poraz Cisze.
Iz Zagreba 29. januarja.
Poraz Tisze pri zadnjih volitvah je hud udarec za mažaronsko večino hrvaškega sabora kakor tudi za vlado. Mažaroni so sploh mislili, da Tisza mora zmagati in da bo po zadobljeni zmagi izkazal precej tudi Hrvatom to ljubezen, da bode ogrski sabor čim preje odobril sklenjeno fioancielno na-godbo, brez katere ne more Hrvaška urediti svojih linancielnih zadev. Ta up je zdaj splaval po vodi Tisza bo moral odstopiti in kdo pride za njim, je neizvestno, samo to je gotovo, da se bode vprašanje o finan-cielni nagodbi zavleklo, ker bodo morali Mažari reševati zdaj druga vprašanja. Vsekakor je pri tem položaj Hrvaške zelo neugoden. S Tiszo in liberalno stranko ne moremo nič več računati, z opozicijo pa tudi ne, saj je leta na Hrvate vedno bolj režala, nego vladna stranka.
Na Ogrskem je zdai dvoje mogoče; ali zavlada opozicija, ki je v večini, ali pa liberalna stranka, h katerej bi se pridružile one opozicionalne stranke ki se še drže nagodbe iz leta 1867. Njim bi se potem pridružili Hrvatje ter bi tako nova vlada dobila nekakšno večino proti Košutovcem Najbrž da se bode sestavila taka večina, ker ni verjetno, da bi dualistični zistem že zdaj padel. Ce pride do take večine, bodo seveda zopet Hrvatje odločevali.
Brez Košutovcev je po dosedanjih volitvah okoli 220 poslancev še za Deakov program — dualizem, ki bi šteli s Hrvati do 260 glasov, tedaj še vedno absolutna večina v saboru, kjer sedi 453 poslancev. Toda ta večina je vse drugo nego kompaktna. Naj važne j i so na vsak način Hrvatje. Bodo li znali oni uporabiti ta položaj v svojo korist?
Po dosedanjih izkušnjah bi sodili, da tega gotovo ne bodo storili, kajti kot „gen-tlemani" ne bodo hoteli porabiti nepnlike ogrske vlade na svojo korist! Tako so se do zdaj vselej izjavili, kadarkoli je bil tak položaj, ko bi bili mogli marsikaj pridobiti za Hrvaško. Mažaroni — gentlemani za Mažare, a za Hrvaško — grobokopi!
Ta teden bodo v hrvaškem saboru iz-novič volili 40 poslancev v zajedniški sabor. Govorilo se je, da bode večina ponudila opoziciji najmanj pet mandatov pri tej volitvi. To pa ni res. in opozicija tudi take volitve ne bi sprejela. Razume se, da je hrvaška vlada že določila, kdo more in sme biti izvoljen v zajedniški sabor! Le pokorni sluge mažarske državne ideje imajo pristop v zajedniški parlament.
Neodpustljivo je, ako zastopstvo hrvaškega sabora zdaj ne nastopi z vso odločnostjo. Trenutek, v katerem živimo, je zgodovinskega pomena Košut hoče namestu ustave iz 1. 1867. uveljaviti staro postavo iz 1. 1723., po kateri stopa Ogrska pač v zvezo s Habsburžani, ne pa z Avstrijo. Dobro! A potem pade tudi razmerje odvisnosti od Ogrske, v katero je prišla Hrvaška 1. 1867., in Hrvaška mora postati samostojna kraljevina brez vsake podložnosti
nis'm n'č zamudu. Prau ta dohtar naprej, de j' en učenak, k' se piše Tornier, dukazu, de člouk ud afn ne more izhajat'. Clouk žre use, mesu in rastline, afne pa le rastline. Clouk more torej pridt' le od ene žvali, k' use žre. Tak'h je s'cer več, ampak člouk je pršou le ud medveda. Medv'd hod pu konc, k't člouk, pleše k't člouk, c'lu t'ku pleše, k't druh godeja, prou k't več'del l'dje, on zna plezat' in plavat', k't l'dje. Pu-sebn pa ta mlad medvedki rad soje tace li-žeja, kuk'r ta mejhn' utroc', k' maja zmeri prst u ust'h. Tuk ud medvedu sma. Ampak zakaj pa pol člouk cela zima skuz na spi, kuk'r medved, kar b' blu h'du dobr; pu-sebn letaš, k' n'č premoga na dubema še za d'»ar ne, k' gre v's na Nemšk', ker tam gor' premogari štrajkaja, s'm s' mislu.
Zdej je pa tist', k' se zmeri norčuje, reku, de torej g'spudi ne veja, ud kere žvali de sa, skor' gutov' sa ud muh. Na tu sa b'li pa usi pu konc' in sa mu reki', de naj gre kar preči 'z luč'.
T'ku se j' spet enkrat znanast u špeter nehala.
G. Lapajne, učitelj v Cerkljah obupno rjo ve v svojem „ Poslanem« v „Slov. Narodu" in trdi da je vse laž, kar je »Slovenec" namignil danes teden o njegovi zani-kernosti v šoli. Spomin mu je opešal. Pomagajmo mu! 1.) Ali se ne spomnite več, da Vas 26. maja 1. 1903. ni bilo celi dan v šolo in v to niste imeli nikakega dovoljenja od g. nadučitelja Kmeta, ki se je jezil, da ne gre niti na ženitovanje, ker ga ne ubogate. 2.) Ali se ne spomnite „velemodri" g. Lapajne. da ste 18. marca 1. 1904. sadili celo dopoldne na travniku drevesca in C^rkljanci smo se radovedno popraševali, ali nam je šolska oblast poslala vrtnarja ali učitelja v osebi g. Lapajneta. 3.) Na lov, mesto v šolo ste šli 11. oni. 1. 1904. Takrat je piišel nadzorovat šolo krajni g. nadzornik in v vašem razredu ni bilo nikogar, ki bi podučeval. In o vsem tem in drugih nerednestih g. La-pajneta se lahko prepriča dež. šolski svet v Ljubljani, ako se mu zdi vredno in sam naj prevdari, ako je zadosten vzrok — lov da se dobi dopust.
Ne le, da je napisal že zadnjič v »Narodu" o svojem »prijatelju" g. Kosu kopo lažij, bil je zmožen dati od sebe tudi to laž, do mora občina zdaj (seveda, odkar je bil Lapajne spoden cd orgelj) na leto plačevati okrog 600 K več kot prej. Seveda je tudi „Narod" dobil popravek od župana, a ne priobčil! G. Lapajne pravi, da se ni hotel prodati za mesečnih 50 K izobraževalnemu društvu. Trdi, da je pustil orglarijo. Pri tej trditvi se sklicuje na cerklanske vrabce, a gotovo je, da g. Lapajne zaostaja za njimi. Skoraj jokaje je hodil prosit g. administratorja Kosa, da naj ga vnovič vsprejme za organista. Se več, poslal je k njemu nekaj mož, da so prosili zanj. Radi verjamamo, da ni bilo g. Lapajnetu toliko za orglanje kot za 50 K na mesec.
In vendar hoče vse komandirati. Na Sv. Treh Kraljev zvečer je zamahnil s steklenico proti g. Mehkotu iz Velesovega, da bi ga bil udaril. Ali boste to tajili gospod Lapajne, kar g. Mehkota sam okrog pripoveduje?! Ali je to kolegijalno? Mogoče napredno? Sreča je bila, da je žena L^pajnetova udarec prestregla in da je g. nad-učitelj .petelina" miril rekoč: „Bodi miren! Imej pamet! Ti, ki si soposestnik Vavkeno-vega 'premoženja! Prav, ko bi imel pamet! A je posestnik velike neumnosti.
Štajerske novice.
š Dogodki v Trbovljah. Pogreb v premogovniku zadušenih rudarjev se je vršil ob velikanski udeležbi v nedeljo, 29. januarja, ob 4. uri popoldan. Centralno ravnateljstvo na Dunaju je po odposlancu odredilo slovesen pogreb. Sprevod s šestimi krstami se je premikal od mrtvašnice k župni cerkvi, kjer je duhovščina zapela. »Libera", zatem pa na pokopališče. Obe delavski društvi sta se z godbama, venci in zastavami udeležili žalostnega pogreba, kakršnega Trbovlje menda še niso videle. Tudi županstvo, uradništvo in ravnateljstvo je bilo navzoče. Pet mrtvecev so pokopali skupno v širok grob, enega pa posebej. Pretresljivi prizori so se vršili ob novem grobu. Po opravljenih ceremonijah je nemška (!) nagrobni ca: Es ist bestimmt in Gottes Rat ... zaključila tragični pokop. Največjo zaslugo pri reševanju ponesrečenih iz nevarnega rova ima rudar Viljem Kanižar, ki je z nevarnostjo za lastno življenje rešil tri rudarje gotove smrti. V petek, 27 januarja, so socialni demokrati napravili pred ravnateljstvom demonstracijo. Zahtevali so odstranitev treh njim neljubih paznikov. Ravnateljstvo je obljubilo, da bo dalo preiskati, v koliko je njihova pritožba opravičena.
š Dijaški dom v Celju. Kakor se nam poroča, bi tudi „Dijaški dom", za katerega se je že kupilo posestvo pri po kopališču (!!!), izgubil vso vrednost, ako se nemški-slovenski samostojni gimnazijalni razredi premestijo iz Celja v vas Gaberje. Daljava bi bila prevelika.
š Dr. Dečkov travnik v Ga-berjah. Iz Celja nam pišejo: Tukaj vzbuja „Narodov" članek o celjski slovenski gimnaziji v vseh trezno mislečih krogih ogorčenje. Namesto da bi se odločno postavil na stran poštenih spodnještajerskih Slo-Tjncev, pa hoče celi stvari dati zopet strankarsko lice in potolažiti javnost, da se ne ve, zakaj bo rabila vlada dr. Dečkov travnik! Tako bedastega zagovora nismo pričakovali. To je gotovo, da vlada dr. Dečku ne bo zidala tam vile, ker jo že ima, in tudi vitezu Berksu ne, ker tudi on ne potrebuje državne podpore, saj je celjskim
denarnim zavodom pred kratkim vposlal toliko tisočakov, da so se posojilni-čarji kar na glas čudili. Cela stvar ni tako nedolžna, kakor bi jo rad imel „Slov. Narod". Vsi pošteni slovenski krogi v Celju pa odobravajo, da se je stvar spravila v javnost, kajti skrajni čas je bil, da se naredi konec zlorabljanju narodovega zaupanja, kakor se je v zadnjem času začelo delati. Kdor ni vreden več narodovega zaupanja, ga ni vreden, in naj je bil prej, kar je hotel.
Socialne stvari.
Kršč. soo. strokovno društvo papirnih delavcev v Vevčah je imelo v nedeljo 15. januarja svoj redni občni zbor. Ker so „Naši zapiski" pred kratkim imenovali naše društvo med onimi, ki so se ponesrečila, naj sledi tukaj nekaj podatkov, ki kažejo pravo sliko dru štva. Članov je tekom leta 1904 priraslo 157. Strokovni oddelek je imel dohodkov 308 K, stroškov 72 K, podporni oddelek pa dohodkov 810 K 13 v, stroškov 531 K 05 v. Skupno društveno premoženje znaša v gotovini in hranilnih knjižicah 1126 K 73 v. Društvo je posredovalo v 19 slučajih v korist delavstvu, in sicer pri upravnem svetu tvrdke Leykam-Josefsthal, v tovarniških pisarnah, pri deželnem odboru itd, in to po večini z uspehom. Društvo je priredilo štiri javne shode, pri katerih se je razpravljalo o strokovnih zadevah, o zavarovanju delavstva, o razmerah bolniške blagajne glede zdravnika itd Sej je imelo društvo 12. Udeležilo se je društvo izleta na Šmarno goro dne 12. junija, blagoslovljenja zastave v Preski in v Ljubljani. Podporo je dobilo 42 oseb v znesku 385 K 54 v, za vsakega umrlega člana sta se opravili 2 sv. maši, za pogrebne stroške se je izdalo 40 K. Za pravno varstvo se je izdalo 20 K. Ugodno gmotno stanje društva pač prihaja tudi od tod, ker odbor dela brezplačno. »V korist delavstva" — to je geslo našega društva, ne oziraje se na osebne koristi. Delavstvo je pomen in korist društva spoznalo, zato se ga vedno tesneje oklepa. In ker društvo ni vstanovljeno samo za tu-tukajšnjo tovarno, temveč po pravilih sme delovati po vsej Avstriji, zato smo prepričani, da se bo število članov tudi po drugih tovarnah pomnožilo — kajti precej članov šteje že sedaj društvov tudi že po drugih papirnih tovarnah. Želimo pa z „Našimi zapiski" vred, da bi se t sa krščanska strokovna organizacija tako ponesrečila, kot se je organizacija papirnih delavcev pri nas; potem bo kmalu zapel boben vsem mokra-škim društvom ravno tako, kot je zapel tukajšnji podružnici judovskega strokovnega društva, ki je prav pri kraju. Število rde čih se je skrčilo na majhno krdelce naj-zvestejših, shodov se ne upajo več prirejati, godbo so prodali tovarni — samo prazne društvene knjige bo treba poslati dr. Ad-Ierju — pa bo podružnica »fuč« ! Naše geslo pa naj bo : „N a p r e j v strokovni organizaciji pod krščansko zastavo! Čast in korist delavstva to nujno zahtevata!
Po svetu.
Smrt ruskega ogleduha.
Kako je umrl neki junaški ruski ogleduh, o tem pretresljivo poroča neki list. Moža so dobili med japonskimi črtami; priznal je, da je bil Kuropatkinov ogleduh ter bil obsojen na smrt Akoravno so besede sodnika Hamana globoko zadele Rusa Rijabova, vendar njegov obraz ni kazal nikake prepadenosti. K« je bilo končano, je dejal jako razločno: „Jaz sem zadovoljen!" Malo dni potem so ga imeli ustreliti. Rijabov je stal ob nekem drevesu v ozki dolinici, ki so je mejile od vseh strani visoke skalne stene. Štirje vojaki so stopili nasproti njemu. Navzoči so bili sodniki, da nadzorujejo izvršitev obsodbe. Poleg njih se je zbralo še več radovednih vojakov in civilistov, ki so hoteli videti, kako umira Rus. Obsojenca je pozval poročnik Fugita, naj poklekne ob drevesu. Z njegovih rok so mu vzeli vezi. „Smem li moliti k svojemu Bogu?" je prašal klečeči poročnika. Ta mu je radevolje dovolil in Rus je molil jako goreče. „Ste li oženjeni?" je prašal sodnik. „Da, imam žjno in dva mala otroka." Sedaj so se zatresle njegove ustne, njegov glas se je tresel in debele solze so privrele iz njegovih oči. Misli na družino so bile preveč tudi za njegove železne živce. Tudi jaz sem se komaj ubranil solz. Celo orožniki so gledali na svoje obuvalo, kakor bi se sramovali svoje mehkobe, Hamano je prijel Rusa za roke in dejal: „V mojih očeh ste eden najsrčnejših Rusov. Jaz vas obču dujem in (Obžalujem trdo usodo, ki vam krajša življenje. Ce hočete napraviti oporoko, hočem jaz vašo voljo sporočiti vaši družini. Te besede so ganile vjetnika do solz. Potem se premaga in reče: „Od časa, ko sem bil vjet, sem bil pripravljen na to usodo Svoji družini nimam ničesa zapustiti, upam pa, da
bode vlada za njo skrbela. Zahvaljujem se vam za sočutje in sedaj sem pripravljen stopiti pred svojega stvarnika." Hamana je stisnil vjetniku roko in se oddaljil. Orožnik je vjetniku zavezal oči. Mlad častnik je dal z mečem znamenje. Trikrat so počile puške in konec je bilo Zdravnik je hitel k padlemu in konštatiral je smrt. Tako je umrl Rijabov za svojega carja.
Londonski detektiv. Robert Sagar, eden najznamenitejših londonskih detektivov, zapušča po 25letnem službovanju svojo službo. Pri tej priliki listi mnogo pišejo o njegovi preteklosti. Zanimivo je. da je iz veselja postal detektiv. Sagar je prišel v London kot slušatelj medicine; tu se je seznanil s spretnim detektivom. Detektivovo delo ga- je tako zanimalo, da mu je pomagal pri njegovem delu. Ko so nekoč zasledovali družbo ponarejevalcev, ga je opazil polic>jski predsednik, ki ga je takoj nastavil Najzanimivejša zgodba iz Sagarjevega življenja je zasledovanje glasovitega morilca deklet, Jacka razparalca". Jaz menim", pravi Sagar sam, „da smo bili zelo blizu njegovi aretaciji po umoru „Mitre Square", katerega žrtev je bila neka Kellj. Dotična Kelly je bila do 1. ure zjutraj v varstvu policijske stražnice; ob 1. uri 45 minut je bila pa že umorjena. Neki policijski uradnik e srečal dobro oblečenega moža, ki je prišel s sodišča. Ko je uradnik nato hodil okrog, je našel truplo umorjene Kelljr. Zažvižgal je ter pokazal prihitelim stražaikom sled, pri čemur so jih vodili le glasno odmevajoči koraki (dhajajočega morilca. Policija je še danes mnenja, da je bil morilec mesar, ki je bil nekoliko zmešan. Sodilo se je, da je potem odšel v Avstralijo, kjer je umrl. Sa-garju se je nekoč pripetilo, da sta ga policista imela za morilca, ko je izborno preoblečen sam iskal morilca. Naredila sta pač čudne obraze, ko je izginil v poslopju policijskega predsedništva. Ta mož ni bil brez humorja. Nekega dne je zadel na gručo, v kateri je neki mož prodajal ure. Ko je ta mož vezal s svojo zgovornostjo pozornost poslušavcev nase, je kradel njegov tovariš ure na levo in desno iz žepov poslušalcev, ki jih je potem med nogami podajal zadaj stoječemu tretjemu zavezniku. Sagar se je prerinil do onega mesta ter dobil iz tatovih rok tri ukradene ure; nato se je dal spoznati. Občinstvo je oskrbelo, da ti trije niso ušli, dokler ni došla policija. Po Sagarjevem mnenju so najbolj spretni tatovi Američani, ki delujejo z izvrstnim, deloma celo z dra gocenim orodjem
Dogodki no Rusheni_
Veliki knez Vladimir o vstaji.
Veliki knez Vladimir je imel z dopisnikom „New York Journala" pogovor, ki mu je dejal, da pač v nobenem mestu na svetu niso dovoljene poulične revolte. On ni odgovoren za vse dogodke. Storil je to, kar je bila kot poveljniku peterburške gar-nizije njegova dolžnost Čete niso imele že naprej povelja, da morajo streljati. Vojaki so streljali, ko se je pokazalo, da je policija brez moči. Vojaštvo je storilo svojo dolžnost in jo bo na isti način zopet storilo, kadar bo treba. Prej so vojaški trobci trikrat zatrobili, predno je vojaštvo streljalo. Car je odločen, da Rusiji ustave ne da. Reforme, katere bo dal, bodo po njegovem prepričanju za sedaj najboljše. Laž je, da bi čete Ie količkaj odrekle pokorščino. OGaponu je mnenja, da je pobegnil v inozemstvo. Car je v Carskem selu.
Po deželi.
V L i b a v i delavci v nekaterih tovarnah zopet delajo, v N a r v i je stavka, v Saratovu je stavka deloma končana, v Moskvi delajo delavci v vseh tovarnah, izjemši v dveh. V R i g i je bilo 30. januarja ustreljenih 60 mož in več je bilo ranjenih. V B o r i s o ▼ u je stavka končana. V T i f 1 i s u se je pričela stavka. Tiskarne ne delajo.
Boji v Varšavi.
Varšava, 30. januarja. Delavci so razdrli železniški tir, tako da je železniški promet nemogoč Na šestih krajih mesta so bili spopadi. Stavkujoči so poizkušali razstreliti v zrak Aleksandrov spomenik in rusko cerkev Množica je poizkušala izvršiti proti Kremlu dinamitni atentat ter ga naskočiti v trenotku, ko je šel vanj veliki knez Sergij. Vojaki so množico z golimi sabljami razpodili.
Varšava, 31. januarja. Po Varšavi je divjala te dni, krvava revolucija, ki deloma traja še. Živila so se silno podražila. Ent funt kruha velja namestu 3 sedaj 15 kopek. Natančno število žrtev ni znano, a je veliko. Cele vrste delavcev so padle. Na vojaštvo so bile izdane ruske proklamacije, naj vojaštvo ne strelja na izgrednike. Na univerzi je bil dijaški shod, ki je zahteval sklicanje poljskega deželnega zbora in vpeljavo poljskega jezika, Pr met je ustavljen
Dalje v I. prilogi.
deloma s silo, deloma vsled stavke. Iz državnih žganjarn ss delavci valili sode žganja na cesto in jih zažgali. Delavci so naskočili tri trgovine orožja in so orožje med seboj razdelili.
Varšava, 31. januarja. Stavki v Varšavi so se pridružili tudi gimnazijci. Noben gimnazijec ne gre več v šolo. Med inteligenco se širi agitacija, naj se pridruži stavki. Za prihodnji ponedeljek se pričakuje, da prično stavkati a d v o -k a t j e. Med delavci kroži nov oklic, ki vsebuje zahteve stavkujočih, ki so deloma gospodarske narave, zahtevajo pa tudi konec vojske v Aziji (!), enakopravnost vseh narodov in veroizpovedanj, pomiloščenje po-litiških kaznjencev, svobodo časopisja in federativno državo, v kateri bi Poljska imela svoj deželni zbor.
Varšava, 31. januarja. Policija je odredila, da morajo hišna vrata biti zaprta, le stanovalci dotičnih hiš smejo notri. Sem sta dešla dva nova infanterijska polka in dva polka dragoncev. Boji se še vedno vrše.
B e r o 1 i n , 31. januarja. „Lokalanzei-ger" poroča, da ranjeni Anglež ni bil angleški podkonzul, ampak le poduradnik angleškega konzulata, da je bil pri nezgodi vsak namen izključen in da je bil nesrečen slučaj. Ropotanje angleških listov je zato brez podlage.
Peterburg.
V	Peterburgu večina delavcev že dela.
V	Putilovih tovarnah dela več kot polovica delavcev, v malih delavnicah nad tri četrtine delavcev. V tovarni Nakolski so delavci prišli delat, a so delo zopet odložili.
V	privatnih tovarnah še ne dela 20 000 delavcev. V tovarni železniških vozov so delavci izjavili, da bodo delo ustavili eno uro prej in eno uro pozneje prišli delat. Proti Trepovemu stanovanju je bila vržena bomba, ki je napravila mnogo škode. Trepov ni ranjen. VPeterburgu je aretiranih nad sto dijakov. Aretirane pisatelje dolže, da so hoteli ustanoviti provi-zerično revolucijonarno vlado. S k o r o gotovo bodo vsi izpuščeni, tudi G o r k i, ker se jim ne more dokazati, da bi bili glave revolucije.
Taka poročila prinašajo nemški listi.
V	koliko so resnična, ne moremo kontrolirati.
Neverjetne vesti iz Varšave.
Judovski listi prinašajo sledeče malo-verjetno poročilo iz Varšave: V Chlodni ulici so bili krvavi prizori. Delavci so ustavili vožiček s kruhom in kazaki so prihiteli, da prepode delavce. Med delavci in kazaki se je pričel boj, v katerem sta bila ubita dva delavca, ena žena in desetletna deklica. S hodnika je gledala ta grozni prizor neka gospa, ki je bila vsled nastopa vojaštva tako razljučena, da je iz revolvorja streljala na kazake. Dva kazaka sta to opazila in vdrla na hodnik, k|er sta s puškinim kopitom ubila gospo. Ljudstvo je vsled tega zdivjalo popolnoma ter raztrgalo orožnika, ko sta prišla iz hiše, na kosce.
Gapon.
Duhovnik Gapon si je, kakor se je izrazil intimen njegov prijatelj napram do pisniku lista „Daily Chronicle", dal obriti brado ter menja svoje stanovanje vsak dan 3—4krat, da tako uide aretaciji. Nekateri nemški listi priaašajo senzacijonelno vest da je Gapon židovskega pokoljenja.	'
Gaponov oklic, katerega je izdal po krvavi nedelji na delavstvo in katerega pri-občujejo sedaj listi, mrgoli psovk na carja ter pravi, da dovoljuje radi od vojaštva prelite krvi delavstvu vse: bombe, dinamit itd., poziva delavce, naj razdero carjeve palače, naj prinašajo nasilnežem smrt s^ čemer hočejo. Oklic končuje s klicem: »Živela prostost ruskega ljudstva!" Nekaj židovskih spletk vsekakor tiči za tem, če tudi ne japonski denar, kakor trdijo nekateri ruski listi. Ti listi trdijo, da je bilo nameravano uničiti vojaška skladišča, da se Kuropatki-nova armada izstrada in preprečiti dela za brodovje.
Atentat.
V	Batumu je bil v nedeljo opoldne ustreljen na cesti knez fourieli, visok policijski uradnik. Strel je prišel iz srede množice in počilo je še več strelov. Morilec je izginil, in ker ga ni nihče izdal, je ušel.
Zunanji tisk proti Rusiji.
„Novoje Vremja" piše : »Inozemski časopisi objavljajo tako strahovite laži o težkih dneh, katere je preživel Peterburg v zadnjih dneh, da jih moramo kar z gnusom proč metati. Peterburški dopisniki, ki so došli iz Londona, Berolina, Pariza, Rima, Dunaja, Bruslja, lažejo kakor za stavo. Drug drugega prekašajo. Vse je prekosil londonski .Daly Mail". Ta je naštel 22. in 23. januarja 30000 ubitih in ranjenih ! Za njim pride pariški „ Petit Journal". Njegov dopisnik ves dan ni šel iz hotela, pa je videl tudi teliko mrtvih ! Podrobnosti nemi-
rov se popisujejo, da podobne niso mogoče niti med Papuanci. Angleški listi poročajo o takih grozodejstvih, kakršnih niti sami še niso zakrivili proti Ircem in Indijcem. „Daily News" je poleg duhovnika Gapona natisnil tudi sliko očeta Ivana Kronštatskega s podpisom »vodja putiiovskih delavcev", ki je padel, zadet od več krogelj, na čelu iz-prevoda. Tako je naš umirajoči, že dolgo na posteljo priklenjeni višji duhovni pastir bil .prištet med razbojnike". Narisali so fantastične slike, odtiskujejo stare klišeje in jim dajejo nove podpise. Ni mogoče našteti vseh laži. Gotovo je, da tako ne pišejo iz sočuvstva do žrtev, ampak iz sovraštva do Rusije".
Car.
Pariz, 31 jan. Car doslej od vlade predloženega načrta o razširjenju meščanskih pravic in o omejitvi cenzure še ni potrdil. Govori se, da bo prihodnje dni odpotoval na Kavkaz. — Krakovska „Nova Reforma" poroča, da so v Carskem selu aretirali tri osebe, ki so bile sumljive, da hočejo izvršiti atentat. Pri aretiranih so našli revolucionarne proklamacije.
Krvavi dogodki v Lodzu.
Krakov, 31. jan. Listi poročajo iz Lodza: Stavkujoči blokirajo tovarne, v katerih se še dela. Med stavkujočimi in dela-ječimi delavci se opetovano vrše spopadi. Mnogo tovarnarjev je zahtevalo vojaškega varstva; vendar se pa njihovi zahtevi ni moglo ustreči, ker rabijo vojake drugod. Pri pogrebu nekega ustreljenega delavca so stavkujoči razvili rdečo zastavo. Ko je hotelo vojaštvo zastavo vzeti, je prišlo do kr vavega konflikta, v katerem je kroglja iz revolverja smrtno zadela poveljujočega častnika dotičnega oddelka. Električne žice so razdrte. Železniški promet je na kališki progi ustavljen.
lisKo-joponsKn vojsKn.
Boji v Mandžuriji.
Najbolj presenetljivo v Ojamovih poro čilih je, da so ruske operacije izvrševali kar 4 armadni voji, kar gotovo nima več značaja navadnega boja prednjih straž, ampak je že ofenzivni nastop. Ako je torej Ojamovo poročilo glede ruske moči resnično, potem so Rusi dosegli le poraz, če so se morali umakniti čez Hunho, kar pa tudi še ni povsem gotovo. Ko bi bil Kuropatkin poizkušal ta, sam na sebi izboren načrt pred časom, ko še ni bilo v Mandžuriji Nogijevih čet, bi se mu bil gotovo posrečil ; a sedaj je bilo lahko že naprej videti, da ne bo dosti uspeha, ker za fronto Okuove armade stoji še cela Nogijeva armada. Kuropatkin kot dober vojskovodja bi tega gotovo ne bil storil, ako bi ne bilo pritiska iz Peterburga. Popolnoma razumljivo ! Z evropskega bojišča je treba obrniti pozornost na bojišče v Aziji. To se je sicer zgodilo, a pri tem je padlo tudi deset tisoč Rusov, kakor se glase poročila.
Reuterjev urad poroča dne 28. m. m. iz glavnega ruskega stana v Mandžuriji: Dne 28. t m. je mraz in sneženi vihar zelo pritiskal. Kanonada se je nadaljevala. Veter in sneženi vihar sta v svoji smeri Rusom ugodna. Iz poročil dne 28. t. m. je razvidno, da so se Japonci umaknili še dalje. Ruska konjiča je bila potisnjena 17 km naprej. — Dne 27. t. m. je prihitel med ruske vrste japonski papirnati zmaj. Na njem so bile slike, ki kažejo, kako se ujetnikom na Japonskem dobro godi.
„Dai!y Express" poroča 29. m. m. : Vkljub velikim izgubam se smatrajo operacije za brezpomembne za vojske, imajo le malo več pomena ko navadni boji med pred-stražami Pri tako negotovem vremenu, kakršno vlada sedaj v Mandžuriji, je splošna bitka nemogoča.
Iz Londona poročajo 30. m. m.: Boj ob Hunhu pomenja važen japonski uspeh. Ruska ofenziva se je končala po bcjih pri Henkikpau in Kajkontaju, kjer so bili Japonci zmagoviti. V Tokiu menijo danes, da so Rusi nameravali obiti japonsko levo krilo ter prodirati z močno silo zahodno Ljaoha ; ali pa so morda hoteli obrniti pozornost od operacij proti japonski desnici. Sodi se tudi, da je Kuropatkin dobil povelje, na vsak način obrniti pozornost od notranjega položaja v Rusiji. Pesebno je sumljive, da se dajo Rusi ujeti kar e n m a s s e.
Tokio, 31. januarja. Tu so mnenja, da se bo izpremenila vsa fronta, ker so ruske postojanke zelo oslabljene, ko so Rusi izgubili Hajkontaj, ki je bil zelo močno utrjen. Te utrdbe so sedaj zasedli Japonci. Ker je zemlja zamrznjena, ni mogoče delati novih utrdb.
Kuropatkinovo in Grippenber-govo poročilo.
Kuropatkin javlja 29. m. m.: Dne 28. t. m ob sedmih zvečer so pričeli Japonci na obeh straneh železnice z ofenzivo; a so bili
že čez eno uro vsled našega topniškega in puškinega ognja potisnjeni nazaj. Naše izgube znašajo 3 može mrtve, 3 častnike in 32 mož ranjenih Ob istem času je prodiral sovražnik po mandarinski cesti proti San-tajci; a ofenziva se je ustavila. Sinoči okrog pol 6. ure smo prešli k napadu proti San-tajci in Labataju, vzhodno od Sandepu. Po ! topniškem streljanju je bila Santajca popolnoma vzeta; od Labataja je bil vzet večji del. Naše čete so se bile izborno. Naše izgube so bile malenkostne. Ob mraku so se naše čete umaknile, ko so storile svojo dolžnost, proti Cuandiju Japoncev nismo dalje zasledovali.
Dne 27 t. m. je japonska pehota sprejela pri Kajgutaju našo kolono s streljanjem; Japonci so se v begu umaknili v jugovzhodni smeri. Pričeli smo zasledovati sovražnika ter ga pregnali iz sel, ležečih ob poti. — Ruske čete so dospele do Landuna, ki ga je imel zasedenega japonski oddelek s topništvom. V teku boja so prešli Japonci med topniškim ognjem k napadu proti neki bateriji. Ruski konjeniški polk je obrnil pozornost sovražne pehote in artiljerije nase. — Ko smo dobili ojačenj, smo se pričeli umikati.
Kuropatkin poroča z dne 29. m. mes.: Japonske izgube so zelo velike. Po doslej došlih poročilih znaša število ujetnikov 300. Včerajšnje izgube našega oddelka na fronti naše postojanke so znašale 5 častnikov in 50 vojakov — Kuropatkin poroča z dne 30 m. m.: Čete na desnem krilu branijo v zadnjih bojih zasedeno vas. Japonci sože dvakrat poizkusili, vzeti B a j -tajco, a so bili obakrat odbiti.
Grippenberg brzojavlja od 29. m. mes.: Oddelki druge mandžurijske armade so napadli 25. t. mes. levo sovražno krilo ter si osvojili utrjene kraje Hudziguce, Hitajce, Namimaj, Kajlotoca in Kvajantan. Ob enajstih zvečer je bil po srditem boju vzet Kaj-gutaj. Dne 28. t m. smo zasedli Santajce in Labataj, a Sandepua nismo mogli vzeti, ker so dobili Japonci precejšnjo pomoč ter prešli na celi fronti med Kajgutajem in Sandepao v ofenzivo Boj je trajal dva dni. Vsi sovražni napadi so bili odbiti vsled heroizma naših čet, ki so se bile jako pohvalno. — Generala Miščenko in Kondratovič sta bila lahko ranjena.
Angleška vest o Kuropatkinovi ofenzivi.
London, 30. jan. Vse vesti soglašajo v tem, da je Kuropatkin popolnoma opustil svoje ofenzivno gibanje. Ruske čete se umikajo na celi črti na glavne svoje postojanke. V Tokiu trdijo, da namerava Kuropatkin za prihodnje voditi g u er i lla - v o j sko za japonskim hrbtom, ter da je imelta ofenzivni nastop le namen, prikriti in olajšati prodiranje za guerilla-vojsko namenjenih oddelkov. Na operacije v velikem stilu sedaj še ni misliti, ker vreme četam še ne dopušča bivakirati na prostem.
Položaj v ruski armadi.
„DaiIy Telegraph* poroča iz Tokia, da se po poročilih iz Pekina, premika cela ruska armada. Rusi vodijo guerilla-vojsko v veliki meri. Ruske čete južno od reke Ljao se cenijo na 30 000 mož. Druga močna četa je ob reki šoka ter pri Tajciho. Poročila o nemirih v Rusiji so že došla med mandžurijsko armado. Sedaj je navezana armada le na črn kruh, ker sneg zadržuje dovažanje živil.
Ruske izgube.
Maršal Ojama poroča, da so Rusi od 25. januarja pustili na bojišču v smeri Li-tajenten, Čenčjelpao in Hajkontaj nič manj ko 1200 ubitih.
Japonske priprave na morju.
Iz Londona poročajo: Pozornost Japoncev se obrača zopet na morje, kjer se vrše z vso energijo priprave za sprejem Rožde-stvenskega, ako bo res vozil v vzhodno Azijo. To smatrajo Japonci sicer za celo problematično, vendar se bodo pripravili za vse slučaje. Vse priprave in poprave so končane. Novi rušilci so v službi in podmorsko brodovje je pripravljeno, da prestoji prvo praktično preizkušnjo. »Standard" celo poroča, da je japonsko brodovje danes v boljšem stanju, ko v začetku vojske. Do spopada z ruskimi ladjami bo lovilo japonsko brodovje le angleške ladje, ki bodo vozile Rusom živež, premog in druge potrebščine v Vladivostok. Admiral Kamimura je pri brodovju že od prejšnjegi tedna. Togo odpotuje k brodovju ta teden.
Zameti na bajkalski'železnici.
Ruske zveze z vzhodno Azijo so, kakor poročajo londonske brzojavke, pretrgane, ker je bajkalska železnica zaprta vsled žametov.
Državni zbor.
D u n a j, 31. j a n.
Minoli četrtek so vsenemški poslanci H a u c k in tovariši vložili na vlado interpelacijo, kaj hoče storiti glede nenadoma umrlega duhovnika Petrana. V interpelaciji navajajo razna Petranova pisma, ki jasno kažejo, da mož ni bil normalen Izstopil je iz katoliške cerkve, bil protestant, a zopet postal katolik, končno nenadoma umrl na Gor. Avstrijskem. Ker vlada ni takoj odgovorila na vsenemško zlobnost, so danes Berger in tovariši vložili nujni predlog s pomočjo soc demokratov. Za nujnost sta govorila polna sovraštva do katoliške cerkve Berger in soc demokrat S c h u h -m e i e r , kojcga nevednost prekaša samo njegova zlofcnost proti krščanstvu. Odgovarjala sta poslanec dr. S c h I e g e 1 in vodja pravosodnega min strstva dr. Klein. Oso-bito zadnji se je izkazal spretnega govornika, ki je točno odbijal vse burne ugovore vsenemških in soe. demokraških interpelan-tov. Zbornica je z veliko večino odklonila nujnost predloga. Za nujnost pa so glasovali vsi nemški katoliški poslanci v dokaz, da celo žele preiskave, ki naj dokaže vsenem-ško zlobnost tudi v tem slučaju.
Ministrski predsednik Gautsch je naznanil, da jutri predloži nov® obrtno predlogo. Generalna debata in spe-cijalna debata o predlogi po uimah oškodovanim je bila rešena do § 2. Govoril je tudi poslanec P f e i f e r , ki je zahteval, da se pri razdeljevanju podpor postopa nepristransko Nujni predlog imunitetnega odseka, da se vsenemškega poslanca Herzoga izroči sodišču je bil sprejet. Wolf in Herzog sta ropotala in kričala, da se to samo v enem slučaju ne sme zgoditi.
Zbornica je končno sklenila, da obravnava jutri ostale imunitetne zadeve.
Prihodnja seja jutri.
Položaj na Ogrskem.
Ministrski predsednik grof Tisza je 31. m. m. došel v liberalni klub, kjer so ga pozdravili jako simpatično. Liberalna stranka namerava prepustiti sostavo novega ogrskega ministrstva Košutovcem in v zbornici prestopiti v opozicijo. Grof Tisza je včeraj zvečer odpotoval na Dunaj, da predloži vladarju spomenico o položaju, katero je odobril ministrski svet in pa prošnjo za odstop. Vladar je zaslišal danes Tiszo ob 9. dop. Med dunajskimi poslaniškimi krogi se zatrjuje, da bo dr. Wekerle Tiszov naslednik. Ogrski državni zbor bo baje že sklican 15. februarja in otvorjen 18. t. m. »Buda-pesti Hirlap" navaja sledeča glavna načela neodvisne stranke: 1. gospodarska samostojnost Ogrske v obliki samostojnega carinskega ozemlja; 2. mažarski jezik za ogrsko armado; 3. izprememba zunanje uprave v smislu suverenitete mažarskega naroda; 4. razločitev konzulatov; 5. ustanovitev ogrskega dvora v Bud mpešti. Isti list priob-čuje izjavo bivšega ogrskega ministrskega predsednika Banffyja o novi trgovinski pogodbi z Nemčijo. Rekel je, da ne bo dobiti v ogrskem državnem zboru večine, ki bi odobrila trgovinsko pogodbo z Nemčijo, katera bi zavezala roke ogrskemu narodu do 1 1917. in onemogočila na ta način samostojno ogrsko carinsko ozemlje. Po ustavnih določilih vlada ni imela pravice skleniti trgovinske pogodbe in morata priti ne le grof Tisza, marveč tudi minister za vnanje stvari grof Goluchowski na zatožno klop. Banffy bo to predlagal v zbornici, ako tega ne bo storil kak drugi ogrski poslanec.
Občni zbor „Društva za katoliško vseučilišče"
je bil 29. t. m. v Solnogradu. Predsedoval je kardinal Katschthaler, ki je pozdravil zborovalce. Rekel je, da se društvo vedno bolj približuje uresničenju svojega smotra. Tudi papež Pij X. blagoslovja društveno delovanje, kakor je naznanil kardinal Merry del Val v svojem pismu. Društveni pisarniški ravnatelj K. R o h r m o s e r je obširno poročal o delovanju društva, ki pridobiva vedno več članov in simpatij med avstrijskimi katoličani. Društveno premoženje znaša 2,043.421 kron 92 vinarjev in se je v preteklem letu pomnožilo za 270 000 kron, v zadnjih petih letik pa za en milijon kron. Tudi zbirke za prihodnje katol. vseučilišče so se zdatno pomnožile, zlasti botanična zbirka. V knjižici je že 30 000 zvezkov. Baron Walterskirchen je govoril o delovanju društva tekom 20 let, kar se je ustanovilo. Obžaloval je, da uspeh društva ni v nikakem razmerju z važnostjo katol. vseučilišča. Duh na naših visokih šolah ni niti krščansk in tudi ne domoljuben. Vse-učiliški profesorji so večinoma judje in med ostalimi profesorji je jako malo krščanskih mož. Tudi znana avstrijska ravnodušnost, ki pričakuje pomoči vedno le odzgoraj, je vzrok, da ne pridemo naprej. Ker so tudi katoliški krogi preveč udani nekrščanskemu časopisju, bomo zaman še čakali na na učnega ministra, ki bi rekel, po zgledu dr. Luegerja: »Socialno demokraških in vse-
nemških profesorjev ne nastavim." Govornik je poživljal nazoče zborovalce k samopomoči. —
Želje protesta n škili župnikov.
Predvčerajšnjim dopoldne so bili pri cesarju protestanški župniki. Izročili s® vladarju spomenico, v kateri opisujejo socialno stanje evangelijskih župnikov. Bili so tudi pri ministrih Gautschu in Koselu ter v zbornici. Ministra sta izjavila, da bo imel vsled izpremenjenega političnega položaja proračunski odsek priliko se pečati z željami župnikov.
f Baron Di Pauli.
V	soboto 28. t. m. ob 4. zjutraj je umrl kakor smo že sporočili na Dunaju v „Grand Hotelu" bivši trgovinski minister baron Jožef Di Pauli, star 68 let. Smrt je povzročila influenca Rajni baron je bil eden najodločnejših^ v Avstriji redko nasejanih, katoliških mož. Kot prostovoljec se je udeležil 1. 1866. vojske in 1. 1870. je vstopil kot prostovoljec v papeževo armado. Ko se je povrnil v domovino, je pričel s takrat vsemogočnim liberalizmom v Avstriji odločen boj in bil 1. 1873. izvoljen v državni zbor, a je vže prihodnje leto odstopil. OJ 1. 1877. do 1. 1885. je bil zopet državni poslanec. Pripadal je desnici. S Čehi se je posvetoval o federalistični vladni obliki v Avstriji. L. 1884. je izstopil iz Hohenwar-tovega kluba in se pridružil Lichtensteino-vemu središču Ko je odstopil Taaffe, je nastopil proti koaliciji.
Dne 16. novembra 1. 1895. je ustanovil katoliško ljudsko stranko. V Thuno-vem ministrstvu je bil trgovinski minister. Od 1. 1901. nadalje se ni več udeleževal političnega življenja. Kako je bil rajni baron Di Pauli trn v peti nekatoliško mislečim krogom, dokazuje, da še sedaj po njegovi smrti izkuša gotovo časopisje zatemniti spomin tega izrednega moža, prepričanega in vnetega katoliškega politika.
Trgovinske pogodbe.
V	seji nemškega zvezinega sveta, kateremu je predsedoval grof Posadowsky, so odobrili vseh sedem trgovinskih pogodb. „Vor\varts" izjavlja, da bodo socialni demokratje v nemškem državnem zboru glasovali proti novim trgovinskim pogodbam.
Stavka črkostavcev v Po-žunu.
Vsi črkostavci pri časopisju v Požunu, 160 na številu, so pričeli stavkati. Zahte valisc9urni delavnik m zvišanje plače za 2 kroni na teden. Danes so pričeli zopet z delom, ker so se gospodarji udali.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Francoski naučni minister Bienvenue-Martin je izjavil sotrudniku lista „Matin", da bo vlada v kratkem predložila zbornici zakonski načrt o ločitvi cerkve od države in bo gotovo izvršila ločitev. Francoska se mora odločiti, da izvede ločitev cerkve od države ali pa sklene nov konkordat z Vatikanom. Zakonski načrt bole nekoliko drugačen, kakor je bil Combov. Načelo mu bo besedilo francoske ustave iz 1. 1797, ki slove: „Država ne pripozna nobenega veroizpovedanja in tudi nobenega ne vzdržuje. Vsak državljan ima pravico pripadati vereizpovedanju, kateremu sam hoče, če izpolnjuje državne zakone!
Stavka ob Ruhri.
Pruska vlada posreduje med stavkujočimi delavci in podjetniki rudnikov ob Ruhri. Boji se mednarodne splošne rudarske stavke in noče biti odgovorna zanje. V soboto je bil pod cesarjevim predsedništvom ministrski svet. Posvetovali so se o izpremembi rudarskega zakona. Tudi v pruski zbornici bo predloženih več predlogov o stavki. Pastor Bodelschwingh bo predlagal, naj vlada sama prevzame rudnike v lastno upravo, dokler ne bo stavka končana. V Dortmundu so pa ministrski komisarji imeli posvetovanja z zasfopniki štirih rudarskih strokovnih zvez. Komisarji so izjavili, da so pritožbe delavcev večinoma upravičene in je potrebna nujna o d p o m o č. „Društvo rudarskih podjetnikov" je izjavilo, da so morebiti v nekaterih rudnikih nerednosti, ki se bodo, ko bodo dokazane, takoj odpravile. Ta piškavi odgovor je še pomnožil simpatije za delavstvo. Kolinški nadškof kardinal Fischer je zopet daroval podpornemu zakladu stavkujočih 1000 mark. Stara rudarska zveza v Bochumu je dobila do sedaj 350 000 mark podpor.
Novo špansko ministrstvo.
Ker je Ascaraga odstopil, je novo špansko ministrstvo sestavil Villaverde.
Perzija in Rusija.
Londonski „GIobe" poroča iz Peterburga, da namerava priti v kratkem perzijski šah v Petrograd. Šah bode potoval preko Taškenta in Orenburga; potoval bode zaradi tega po tej progi, ker neče stopiti
na tla nobene druge tuje države. Žs nekaj mesecev sem se zato pripravljajo v Teheranu.
Novi tiskovni zakon
bo v kratkem «bravnaval zbornični tiskovni pododsek. Tvarina je razdeljena v več poglavij in sicer: 1. Splošna določila, 2. red v tiskovnih zadevah, 3. kolportaža, 4. prepoved razširjanja tiskovin, 5 izvodi prostih tiskovin dolini oblastim, 6. zastaranje tiskovnih prestopkov, 7. kazensko pravno zagovarjanje, 8 imuniteta, 9. delikti v vsebini, 10 razžaljenja časti, 11. zastarelosti vsebinskih deliktov, 12. kazensko postopanje v tiskovnih zadevah, 13. zaplenjenje, 14. končna določila.
Italijanska zbornica.
Rim, 28. jan. Na dnevnem redu je bil zakonski načrt glede določitve civilne liste za časa vladanja kralja Viktor Ema nuela. — Zbornica je v tajnem glasovanju vsprejela načrt zakona z 235 proti 32 glasovi (socialistov in republikancev).
Rim, 30 jan. Italijanska vlada je v Rimu prepovedala socialistom protestni shod zaradi dogodkov na Ruskem. Vkljub prepovedi so pa bili v nedeljo v Rimu izgredi. Zaradi prepovedi je interpeliral poslanec Bertini vlade. Državni podtajnik ministrstva za notranje stvari di Sant' Ono-frio je izjavil, da je vlada prepovedala nameravano prireditev iz mednarodnih razlogov, ker so odnošaji med Italijo in Rusijo prijateljski. A neglede na to, kažejo nedeljski izgredi, pri katerih sta bila dva uradnika in deset policistov ranjena, kako umestna je bila prepoved.
Nemški državni zbor.
V	nemškem državnem zboru so odobrili izredne izdatke za vojaštvo, ki je bilo odposlano 1. 1904. v južno-zahodno Afrike v visočini 74 milijonov mark. Proti predlogu so glasovali Poljaki in socialni demokratje.
Pruska zbornica.
V	seji pruske zbornice je naznanil trgovinski minister Moeler, da bo ministrstvo v kratkem predložilo zbornici novi rudarski zakon.
Francoski senat
je v svoji seji dne 30. m. m. razpravljal o uvedbi dveletne vojaške službe. Senator Roland je izjavil, da se bo z dveletno vojaško službo ojačila armada in bo tudi zadovoljno prebivalstvo.
Socialno demokraški poraz pri občinskih volitvah v Milanu.
V	Milanu so bili pri zadnjih občinskih volitvah poraženi socialni demekratji. Izvoljenih je bilo 52 zmernih in katoliških občinskih svetnikov ter 28 demokratov.
Dnevne novice. "
Celjska slovenska gimnazija. Dr. Dečko je odstopil kot starosta celjskega »Sokola". Ne bomo se motili, če trdimo, da je to storil z ozirom na čudne vlogo, katero igra v zadevi celjske slovenske gimnazije. Izvedeli smo, da je tudi y odboru „Dijaške kuhinje" nastala kriza, ker nekateri odborniki nečejo več sedeti ž njim skupaj, odkar so se prepričali, da je oškodoval narodne interese v vprašanju slovenskih gimnazijalnih razredev. Da mu je celjski „Sokol" izrekel prigodom odstopa svejo zahvalo in priznanje nevenljivih zaslug v narodnem boju, te je popolnoma korektno in zasluženo, kajti do zadnje afere je dr. D e č k e res storil veliko za narodno stvar, in mi smo pač zadnji, ki bi mu kratili zasluženo priznanje. A da je v zadevi celjske gimnazije storil dr. Dečko neod-pustljiv greh, to mera tudi vsak rodoljub neprisiljene priznati. Neumno je torej tarnanje .Narodovo" v ponedeljkovi številki, ki hoče slovenski javnosti sugerirati prepričanje, da je ves namen izvrševanja naše časnikarske dolžnosti v tej stvari le ta, ubiti politično dr. Dečka. Resnica je, da se je dr. Dečko sam ubil. Ali se lahko zaupa še nadalje mežu, ki na zborovanjih strogo določi svoje stališče, potem pa izda to stališče, samo da proda po zelo ugodni ceni kos svojega zemljišča? Dr. Dečko je bil dobro poučen, da narodni krogi na Štajerskem in osobito v Celju nise hoteli nič vedeti o njegovem travniku kot stavbišču za celjske slovenske gimnazijalne razrede. Dobro je vedel da je deputacija celjskih Slevencev, dr. Vrečke in B a š celo hodila pretestirat h Korberju, ko se je pogajala za Gologrančevo stavbišče v Gaberjah. A vkljub temu sta dr. Dečko in B e r k s za hrbtom slovenskih štajerskih voditeljev
in državnih poslancev mešetarila dalje ter prišla nazadnje do tega, da sta privolila v premestitev v Gaberje na dr. Dečkov travnik. Kakor hitro se je o tem zvedelo v Celju, stopili so celjski odvetniki dr. Sernec, dr. Hrašovec, dr. Vrečko, dr. Karlovšek in dr. Kukovec skupaj ter prisilili dr. Dečka, da prekliče perfektno pogodbo!! Ce je dr. Dečko to storil ali ne, ne vemo, toda koliko pomagajo preklici pri veljavnih pogodbah, ki se za kupca ugodne, o tem gotovo ni dvoma. Omenjeni celjski odvetniki so tudi intervenirali pri slovenskih listih, naj m o 1 č i m e o celi zadevi. Gotovo je tudi „Slo-venski Gospodar" dobil tozadevno pismo, a kakor smo razvideli iz zadnje številke, je smatral za boljše, da se stvar spravi v javnost. Tudi nam se je zdele to najboljše. Slovenska javnost mora dokazati, da soglasno obsoja ravnanje dr. Dečkovo in Berks-ovo in preprečiti, da bi še nadalje mogle imeti pri takih važnih narodnih zadevah dr. Dečko in Berks svoje roke vmes! To pa se po našem prepričanju zgodi lahko samo tedaj, ako javnost tudi i z v e za njihove čine. Če imajo celjski odvetniki drugo prepričanje, je to njihova stvar. Kje je stranka ali kje je narod na svetu, ki bi dopuščal, da njihovi voditelji kličejo na javnih sho dih: »Iz Celja ne gremo !* za hrbtom pa ravnajo ravno nasprotno in še prodajajo pri tem vladi svoja posestva, da lahko izvrši to, česar se narod z vso silo brani? Prepričani smo tudi, da bo splošen odpor v slovenski javnosti več pripomogel, spraviti zavoženo akcijo zopet na pravo pot, nego še toliko preklicev ! In mi slovesno zavračamo podlo „Naro-dovo" insinuacijo, da se nam gre tukaj za strankarsko reč. Nam dr. Dečko ni in ni bil na poti, in da slovenska celjska gimnazija ne pride na dr. Djčkov travnik v Gaberje, to ni niti klerikalna niti liberalna stvar, ampak to je stališče, kaker soje zavzeli vsi spodnještajerskiSlo-venci na zaupnem shodu v Celju dne 10. aprila 1902. Povdarjamo vsi spodnje-štajerski Slovenci, brez ozira na »klerikalne" ali .liberalne" niance ! In to stališče so zavzemali dosedaj in še zavzemajo raz-ven dr. Dečka in Berksa vsi drugi spodnje-štajerski narodni voditelji in državni poslanci. Evidentno je torej, da nas v našem počenjanju ne vodijo nobeni strankarski oziri. Tržaški „Edinosti" pač nihče ne bo mogel očitati, da pospešuje v tej stvari „klerikalno" akcijo, in vendar je v njej štajerski dopisnik .R." (dr. Rosina?) imenoval voditelje, ki bi pripustili premestiti gimnazijo iz mesta Celje v vas Gaberje, zapeljivce slovenskega naroda. Nam se zdi, da hoče samo »Narod* vso zadevo spraviti na strankarski tir, da bi s tem razcepil spodnještajerske Slovence in razdrl složen in odločen odpor proti dr. Dečkovemu in Berksovemu počenjanju! Celjski voditelji pa store najboljše, da ne prikrivajo več dr. Dečkovega in Berkso-vega greha, ampak skličejo kmalu zaupni shed, na katerem se naj zadeva celjske gimnazije odkrito in pošteno razpravlja!
Celjska slovenska gimnazija in zaupni shod celjskih Slovencev. »Domovina" poroča, da se je 28. m. mes. vršil pod predsedstvom dr. J. Hrašovca shod zaupnih mož celjskih Slovencev. Na tem shodu se je e celjski slevenski gimnaziji in o dr. Dečku konsta-tiralo to, kar smo poročali mi. Dalje se je povdarjalo, da je dr. Ivan Dečko, ko je iz-previdel (!) — ali je pozabil na resolucije slovenskih shodov? — da je volja narodova prostoru v Gaberju nasprotna, presto-veljno vladi odrekel obljubljeno stavbišče. Shodu je pisal državni poslanec dr. P 1 o j, da je ministrskega predsednika dr. plem. Gautscha o položaju in volji štajerskih Slovencev poučil, nadalje da bodo slovenski poslanci v državnem zboru neomajno zastopali stališče, da slovenska gimnazija mora ostati v Celju, slednjič, da z ozirom na parlamentarni položaj ni dvoma, da bode vlada odnehala od gori omenjenega, ker od večine ne odobrenega stavbišča. Zaupni shod je soglasno storil sklep, vztrajati z vso odločnostjo pri sklepu zaupnih
mož, storjenem v Celju dne 10. avg. 1902, ter ne le zahtevati in vse moči zastaviti v ta namen, da slevenski gimnazijski zavod še nadalje ostane v mestu Celju, ampak da se še izpopolni v višjo gimnazijo. Izvolila se je deputacija treh čla-nav, ki nemudoma izdela stvarno spomenico v zadevi celjske slovenske gimnazije ter se poda na Dunaj in v Gradec tolmačit voljo spodnještajerskih Slovencev. — Dr. Dečko priobčuje v „Domovini" neko javno pismo, ki le potrjuje to, kar se je o njem pisalo. Dr. Dečko se pritožuje, da ga je »Slovenec" strupeno napadel, ili pa pravimo, da smo mu povedali le eno, kar je zaslužil, ker je za hrbtom in proti volji spodnještajerskih Slovencev na opisani način mešetaril z vlado.
f Župnik Janez Dolinar. Umrl je včeraj 31. jan. preč. gosp. Janez Dolinar, duhovni svetnik in župnik na Raki. Pokojnik je bil rejen v Mokronogu 24. okt. 1831 in v mašnika posvečen 30. julija 1857. Kot kapelan je služil v Velikovcu na Koroškem, na Kranjskem pa v Kamniku, na Breznici, v Žužemberku, Šent Jerneju, Šma-riji, kot župni upravitelj na Kopanju, kot župnik v Sent Janžu od 1. 1872. do 1886., odslej pa na Raki. Pogreb bo v petek dopoldne. Svetila mu večna luč!
Umrl je v Kamniku v torek zjutraj ob 6. uri občespoštovani g. Iv. S tel e, posestnik in svečar. Pokojnik je bil mož odkritega in pristno slovenskega značaja. Kat. nar. stranka izgubi v njem odločnega in delavnega člana. On je bil blagajnik društva „Kamnik", odbornik »Kat. politič-društva" in odbornik mestne občine. Ker je bil zadnjič izvoljen v drugem razredu, nastopi na njegovo mesto član kat. narodne stranke, ker so vsi namestniki bili izvoljeni naši. Iz »Kamniškega doma" visi črna zastava. Društvo »Kamnik" se udeleži pogreba korporativno, ki bode v četrtek popoldne ob 4. uri. Ceciljino pevsko društvo mu bode zapelo žalostinke. Naj mu sveti večna luč.
Humoristični list za pokvarjeno mladino, imenovan „U č i t e 1 j -s k i Tovariš", piše: .Neki kmet je za-vpil v gostilnici: „Kdor bo prijatelj z našim učiteljem, naj ga vzame hudič!" O tem smo bili obveščeni, ker je to in še mnogo drugega slišala v stranski sobi neka učiteljska oseba. Ogorčeni smo objavili v .Tovarišu" članek o tej zadevi z odločno izjavo: Do tu — in nič več dalje! Konec je našem« potrpljenju; boj našim razžaljivcem, zasra-movalcem in ponizevalcem do zadnjega vzdiha! Lansko leto z novim letom smo stopili v ofenzivo. Norca se je delal iz nas klerikalizem!"— Gospodje bodite pametni, pa se ne bo nihče iz vas norca delal!
Liberalna nesramnost. „Slov Narod" je povzel po barabski cunji »Gorenjec" tole pobalinsko notico, baje iz Kamnika došlo: „Nesloga je znak naših meščanov. Za zgled bi si morali vzeti složno življenje, ki vlada med frančiškanskim in me-kinskim nunskim samostanom. Geslo teh dveh samostanov je: »L j u b i t e s e m e d seboj". Kaj pa to pomeni? — vpraša „S1. Narod". — Evo odgovor: I n f e r -nalno zlobnost, nadutost in podlost podivjanih liberalcev — g«sp. dr. Kveder!
Sramotivci kranjske dežele. Še je našim čitateljem v spominu, kako je „S1. Narod" ebrekoval knezoškofijskega kancelarja g. svetnika Šiška. Liberalci so to obrekovanje zanesli v „Zeit". G. Šiška je tožil „Zeit", ki je vse preklicala in stroške plačala. »Slov. Narod" je bil tako predrzen, da je podlo obrekovanje še enkrat ponatisnil, zanašujoč se na imuniteto dr. Tavčarjevo in na podivjano neumnost svojih pristašev Zdaj imamo pa drug slučaj. »Šola v svinjaku!" Tako je zavpil „Učiteljski Tovariš" in grdil ,klerikalno" kranjsko deželo v najsirovejših oblikah, da presvetljene liberalne učitelje z otroci v svinjake zapira. Tudi to so liberalci zanesli v »Zeit*. C. kr. deželni šolski svet je pa vendar uvidel, da ne služijo take notice ugledu kranjske dežele, in je primoral „Zeit", da je tudi to popravila. Pokazalo se je, da je tudi v tem slučaju liberalna siro-vost lagala. Zakaj pa c. kr. deželni šolski svet protežira .Učit. Tovariša" in tiste packe, ki ga pišejo?
Našim društvom na znanje I Na mnogostranska vprašanja odgovarjamo, da so poslovne knjige za društva izšle v novi izdaji in se dobivajo trdno vezane po sledečih cenah : 1. Tajni kova knjiga v celo platno vezana & 6 K. 2. Blagajnikova knjiga v celo platno vezana i 7 K 40 v.
3.	Kjižničarjeva knjiga v celo platno vezana i 5 K 40 v. Od „Z b i r k e ljudskih iger" se takoj dobita 1. in
4.	snopič, 2. in 3. sta ravno v ponatisu in se bosta dobivala v teku enega mesca; ravno tako izide na novo 5. in 6. snopič (skupno) v kratkem. Vse te knjige se naro-
pod naslovom: Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani.
Shod slovanskih časnikarjev v Volovskem od 14.—16. maja ima sledeči glavni spored: V nedeljo 14. maja zborovanje, potem ogled mesta, zvečer zabava ; v ponedeljek nadaljevanje zborovanja, popoldne vožnja po morju; v torek izlet k Plitvičkim jezerom. Pri zborovanju se bo razpravljalo : O dolžnosti pričevanja urednikov, poročilo o organizaciji. Pristopnina 15 K.	______
—	Vojvoda Pavel IHeklen-iburški na Kranjskem. Iz Šmartna prt Litiji se nam poroča: Že dalj časa biva v gradu Vagenšperk vojvoda Pavel s svojo visoko rodbino. Akoravno vlada tu hud mraz, vendar prireja visoka gospoda marljivo svoje izlete v okolico. 11. jan je prišel vojvoda z družino in spremstvom na Prežganjeinjanče. Tu so obiskali najprvo cerkev in potem oba gg. župnika. V občevanju so silno prijazni. Na Jančem so po svoji želji priredili kosilo v župni-kovem skednju. Kaj radi poletč v zatiški samostan. Od tam prihajajo tudi cisterci-jani opravljat ob nedeljah sv. mašo v grajsko kapelo.
—	Radeckijev veteran umrl. Iz Radovljice nam pišejo : Tu je umrl v Kamni gorici rojeni g. Štefan Kocijančič, vpokojeni oskrbnik. Vsakdo, ki je rajnika poznal, vedelje, dajebil korenit značaj, vojak skozi in skozi. Služil je svojemu cesarju pod poveljstvom feldmaršala Radec-ky-ja do leta 1855. Odlikovan je bil z več svetinjami.
—	V predoru na Hrušici sta nabrala gg. Peter Stermiljan in Jože Mlakar 140 K za vdovo ponesrečenega zavirača Franca Budja. Vdova ima dva otroka ter živi baje v velikem pomanjkanju.
—	Umrl je patrijarh rimsko katoliške cerkve v Jeruzalemu P i a v i. — V Zagrebu je umrla soproga gosp. dr. Leva Mazzure gospa Herma Mazzura.
—	»Nemški dom" v Celju bodo pričeli takoj graditi med kolodvorom in hotelom „Stadt Wien". Tako je sklenil občni zbor tega društva, ki je beračil denar 10 let. Za zgradbo in opravo je proračun-jenih 375 000 kron.
—	Naši vojaki na Ogrskem.
Iz Celovca poročajo: Na Ogrskem je bil baje častnik 17. pešpolka v nekem volilnem boju smrtnonevarno ranjen. V naslednjih dneh se bo izvedelo že kaj natančnejšega,
—	Logaška okrajna bolniška blagajna je menda v zadregi, kakor se nam poroča iz okraja, sicer bi ne pošiljala kar čekov, da plačajo naše rajf-ajznovke zavarovalnino za uslužbence, katerih sploh ni. Hranilnice imamo res, a delamo zastonj. Radovedni smo, pravi dopisnik, kdo je odbor imenovane blagajne tako ugrel, da so razposlali že izpolnjene čeke z opombo, da naj hranilnica lepo tiho plača prispevek za preteklo leto, sicer bo glavarstvo ukazalo doplačati za ves čas hranilničnega obstanka ! Cemu naj plačujemo, ko nimamo nikakih uslužbencev ? Dobro bi pa vendarle bilo, ako bi se zvedelo, ako je okrajna bolniška blagajna potrkala tudi tam, kjer res plačujejo odbornike za seje in poslovanje, čeprav jih nočejo sprejeti kot »uslužbence". Glavarstvo bi imelo tu priliko govoriti Naše male rajfajznovke pa pustite. Kadar bodo imele obilo posla, pa nič požrtvovalnih mož, bodo že najele »uslužbence" ter jih zavarovale.
—	Vrl mladenič. Z Notranjskega se nam piše; Dne 25. januarja t. 1. umrl je na Kruščem posestnikov 21 letni sin A n t o n Z n i d a r š i č. Bil je v vseh ozirih vrl mladenič. Komaj je odrastel ljudski šoli, že se je poprijel pod nadzorstvom svojega očeta Antona Znidaršiča lesne trgovine in mu je bil desna roka. Ko je ustanovil prečast g. župnik Jereb pri Sv. Vidu mladeniško Marijino društvo, je bil eden prvib, ki je pristopil. Pogreba sta se udeležili tamkajšnja mladeniška in dekliška Marijina družba in mnogo drugega ljudstva iz okolice. Bodi mu lahka žemljica !
—	Podčastnikov nastavljenih v državnih civilnih službah je bilo leta 1904. skupno 691, med njimi 299 na uradniških in 392 na mestih uradnih slug. Seveda je to komaj tretjina podčastnikov, ki imajo pravico do civilnh državnih služb, katere čakajo po več let, ker država premalo stori za nje, navzlic temu, da najlepši čas svojega življenja žrtvujejo strogemu in težavnemu vojaškemu stanu.
—	Čudna prikazen. Celjska »Domovina" poroča: Marija Pirovc, p. d. Bu-kovnikova mati, je umrla v Reberci na Koroškem. Dosegla je lepo starost 82 let. Dne 7. prosinca t. 1. ob pol 11. uri je bil pogreb, katerega so se larani mnogoštevilno udeležili. Ko je bil mrtvaški sprevod do spel do vrat pokopališča, postavijo nosači krsto na tla. In glej, priletel je snežnobel golob ter se vsedel na krsto Vsi navzoči so strmeli in z velikim začudenjem gledali lepega, belega goloba. Odkod je ta golob, povpraševali so radovedno drug druzega. Dognali so, da v vsej okolici nimajo kakega goloba. — Izkušali so ga nekateri prijeti, a se ni dal nikomur. Kakor hitro nosači krsto zopet vzdignejo, da bi jo nesli na pokopališče, zleti golob na zid pokopališča in tamkaj počaka, da se pogrebci pri jami ustavijo. Zdaj je začel skakati po razpetih dežnikih pogrebcev — pršil je namreč nekoliko dež — od enega dežnika na drugega ter žalostno golčal. Ko so bili pogrebci mrliča zagrnili s prstjo, frknil je takoj na novi grob in skakljal po grobu semtertja. Vsem se je storilo milo in marsikateremu je zalesketala solza v očeh. — Med mrtvaškim opravilom je izginil golob potem z groba.
—	Vipava zamrznila. Poročajo, da je Vipava že dalj časa zamrznjena čez in čez, in da je led na nekaterih mestih debel 60 centimetrov.
—	Prememba posestva. Posestvo Feistritz pri Miirzzuschlagu je kupil za 500000 kron konsorcij, obstoječ iz gospodov dr. G j u r o Horvat iz Samo-bora, Karol Kavšek, Ivanjaksa in d r. Ivan Šusteršič. „Neue Freie Presse" toži, da je to tretje veleposestvo na nemškem Štajerskem, ki je v kratkem času prešlo v slovenske roke. Nam sta znani le dve posestvi, namreč to in pa H o r n e k, katerega sta nedavno kupila župan H r i -bar in dr Tavčar
—	Šolske vesti. Imenovani so za nadučitglje : g. K a r o 1 Piki za Mirno peč, za Domžale g. Kristijan Engel-m a n n , za Kamnik gosp. Ig. T r a m t e, za St. Lovrenc g. Fran P o t o k a r.
—	Nagla smrt. Iz Kormina poročajo, da je umrl nagloma vikar v Dolenji, Ludovik Cleri. Zjutraj so ga našli mrtvega v postelji.
—	Lovska dražba za lov v občini Sodražica bo dne 7. februarja.
—	Vojaški nabori bodo: Dne 1. in 2. marca v Kamniku, 3. in 4 marca na Prevojah, 6 in 7. marca na Vrhniki, 8., 9., 10. in 11. marca v Ljubljani za sodni okraj Ljubljanska okolica, 13. marca v Radečah, 14. in 15. marca na Krškem, 16. marca v Kostanjevici, 18. marca v Mokronogu, 20., 21. in 22. marca v Litiji, 23. in 24. marca v Višnji gori, 27. marca v Trebnjem, 28. marca v Žužemberku, 30., 31. marca in 1. aprila v Rudolfovem, 3. aprila v Metliki, 4. aprila v Črnomlju, 6 in 7. aprila v Kočevju, 8. in 10. aprila v Ribnici, 11. aprila v Velikih Laščah, 12., 13. in 14. aprila v Škofji Loki, 15. aprila v Tržiču, 17., 18. in 19. aprila v Kranju, 25., 26. in 27. aprila v Radovljici, 28., 29. aprila in 1. maja v Ljubljani za mesto Ljubljana. Dne 5. in 6. aprila v Idriji, 8. aprila v Logatcu, 10 aprila v Ložu, 11. aprila v Cerknici, 13. in 14. aprila v Postojni, 16. in 17. aprila v Vipavi, 18. in 19. aprila v Ilirski Bistrici.
—	Novomeški obrtniki prirede v četrtek, 2. februarja t. 1. pred-pustno veselico v gostilni „pri Slonu" v Novem mestu. Vstopnina za osebo 40 h Preplačila se hvaležno sprejemajo v korist onemoglim obrtnikom, katerim je tudi namenjen čisti prebitek srečolova.
—	Glavni močvirski odbor je imel dne 29. januarja t. 1. sejo, v kateri sta se gospoda podpredsednik c. kr. višji inže-ner v p. Fran Žužek in deželni odbornik Fran Povše v toplih besedah spominjala uzornega in nesebičnega delovanja umrlega predsednika Frana Trtnika Znak sožalja, ki ga je izrekel odbor z vzdigom raz sedeža, se je zabiležil v zapisnik Pri volitvi, ki se je nato vršila, je bil izvoljen predsednikom deželni višji inžener Ivan Sbrizaj.
—	Novomeška obrtna zadruga priredi v nedeljo, 5. febr. v gostilni pri »Tučku" shod ob 6. uri zvečer. Na shodu bode predaval iz prijaznosti do obrtnega stanu gosp. Viljem Rohrman, pristav deželne kmet. šole, o obrtnem knjgovodstvu in njega važnem pomenu za obrtni stan. Želeti je, da se obrtniki tega shoda v obilnem številu udeleže s soprogami, pomočniki in sploh odraslo mladino. — Za tem shodom se kmalu priredi drugi shod, na katerem bode raz-
lagal blag. g. Lavoslav Ropaš, blagajnik mestne hranilnice, o meničnem pravu ter o pomenu meničnega prometa za malo obrtnijo. S tem se je pričelo tudi pri nas zanimanje za predavanje, kar bode gotovo v korist slušateljem. Želeti bi bilo, da bi se oglasile več drugih gospodov, kateri so zmožni in imajo veselje do predavanja, s tem bi koristili zelo veliko na polju izobrazbe pri srednjem stanu. Torej z veseljem gg. na delo, vaš trud bode obilo poplačan! Novomeški obrtnik.
—	Deželna bramba. Za začasne okrajne narednike so imenovani: Rudolf K u m p graškega domobranskega polka št. 13 pri ljubljanskem domobranskem polku št. 27 in J o s i p S t a d le r pri tržaškem domobranskem polku št. 5.
—	Odvetnik dr. Fr. Prevc se iz Kranja preseli v Kostanjevico
—	Slovenske novice iz Amerike. Društveni dom si je zgradilo .Slovensko društvo sv. Jožefa" v Hi-ser, Pa. — U b i 1 o je v Johnstovnu, Pa., Ivana Rovana iz Planina na Notranj-skem, kjer zapušča štiri bratce in sestrice, katerih edina opora je bil. V Diamondville, Wyo, je ubilo v rudniku Slovenca Ignacija Gradišnika, doma iz Ljubnega na Štajerskem. — Umrl je v Clevelandu Jernej Perušek, doma iz Blok na Notranjskem. V Jolietu je v bolnišnici umrl Avgust Korevec vsled poškodb, katere je dobil pri gradnji kanala. V Čikagi je umrl Andrej Grčar z Dalenjskega. Ostavlja dve nedorasli hčerki.
—	Celjski »Sokol" je izvolil za svojega starosto g. dr. Jos. Karlovška.
—	Imenovan je č gosp. dr. Janez Zore za učnega prefekta v kn. šk. duhov-skem semenišču v Ljubljani.
—	Izprememba lekarništva. Odposlaništvo farmacevtev iz cele Avstrije, tudi iz Ljubljane, se je predstavilo 31. m. m. načelniku zdravstvenega pododseka Ofnerju in poročevalcu Novaku. Izvedeli so, da bo poročilo predloženo v kratkem pododseku. Lekarne se bodo odkazale odslej le po načinu, ki je običajen pri koncesioniranih obrtih. Asistenti bodo tudi dobili vpliv pri rešitvi stanovskih vprašanj. Posvetovali so se tudi o pomnožitvi lekarn.
—	Knjižica za fasijo, spisal M. K o 1 a r, se dobiva e d i n o 1 e pri za-lagatelju v D. M. v Polju ali pa v »Katol. bukvami", na kar opozarjamo one cenjene naročnike, ki naslavljajo tozadevna naročila na naše upravništvo ali pa na .Katoliško tiskarno".
—	Iz Smartna pri Kranju.
Naše izobraževalno društvo je imelo v nedeljo javno predavanje. Pr. dr. Krek je v natlačeni dvorani predaval o zgodovini kmečkega stanu. Vmes je pojasnil mnogo zanimivih verskih in socialnih stvari. Cez tri tedne imamo občni zbor in zopet predavanje. Dobro napredujemo. »Domoljubov je v fari do 200. Kar se tiče političnega časopisja, smo prišli po mnogih izkušnjah do tega prepričanja, da mora biti naša glavna naloga, čim najbolj razširiti »Slovenca". Drugi, cenejši listi, naj se naročajo zasebno. Društvo ima pa s skupnimi močmi v prvi vrsti za to skrbeti, da čitanja željni ljudje dobe vsak dan »Slovenca" v roko in da se pridno rabi društvena knjižnica. Mislim, da velja prav to tudi za druga izobraževalna društva.
—	Za žrtve na Ruskem. V
Trstu se je ustanovil odbor, ki hoče nabirati denarne prispevke za žrtve na Ruskem in za katerega delovanje se navdušuje čifut »Piccolo". Iz do sedaj v zadnjem objavljenih izkazov pa bi se dalo sklepati, da usmiljeno srce »Piccolovih" čitateljev se ni še tako odprlo, da bi se bili odprli tudi žepi. Nabrani denar hočejo poslati v Milan v to svrho ustanovljenemu odboru a hudobni jeziki dvomijo, da bi prišel ta denar, kamor naj bi bil namenjen.
—	O predpust! Goriški stavci so na svojem balu tako plesali, da so drugi dan mogli listi iziti samo v polovici običajne oblike.
—	V Trstu je umrl g. Franjo Spe-t i č. Pred tremi leti je dovršil gimnazijo.
—	Iz Celovca poročajo, da je umrl umirovljeni župnik č g. Jožef H r o -b a t i n.
—	25letnico učiteljevanja je praznoval 29 jan. v Zagrebu ravnatelj g. Karlo Matica.
—	Občinsko mesnico ustanove tudi v Zagrebu.
—	Italijanska univerza in naš cesar. Tržaški »Indipendente" poroča, da je ministrski predsednik Gautsch izjavil se proti poslancema italijanskega kluba, Malfattiju in Rizziju, da ne bo nikdar rešil vprašanja italijanskega vseučilišča na podlagi § 14, temveč da prepusti poslanski zbornici to rešitev. Nadalje jima je rekel, da dokler živi naš cesar, ne dobe Italijani v Trst svoje laške univerze. — Za resničnost .Indipendenta" seveda ne prevzamemo nikake odgovornosti.
—	Kdo je to T V Dolnji Tuzli v Bosni je v zaporu neki Martin Indof,
ki je po poklicu delavec in je bil pobegnil iz zapora v Berolinu. Navedeni govori slovensko, češko, srbsko, hrvaško in nekoliko nemško. Ker se ne more dognati njegova identiteta, se vsakdo naprosi, kedor bi kaj vedel o niem, dn ga naznani oblasti.
— Želje finančne straže. Odposlaništvo avstrijske fin inčne straže je bilo 31 m. m pri predsedniku drž. zbora grofu Vetterju in pri načelnikih političnih strank. Prosili so, naj se izdajo novi predpisi in razveljavijo oni iz 1. 1843. Nadalje so prosili, naj bi bilo napredovanje v službi urejeno boljše in naj bo finančna straža enako vredna z dunajsko državno policijo in z orožništvom Odpravi naj se tajna kvalifikacija, odpravi zapor za službene prestopke itd. Poslanci so obljubili, da bodo upoštevali želje finančne straže. Popoldne istega dne je bila deputacija pri finančnem ministru dr. Kozlu.
Ljubljanske novice.
lj Premestitev 17. peš-polka.
Kakor se v vojaških krogih zatrjuje, premeščen bode domači pešpolk št. 17 iz Celovca v Ljubljano. Polk je odšel iz Ljubljane v poletju 1893, toraj bo od takrat že 12 let preteklo; gotovo bo vsem ustreženo, če se ta vest uresniči. Premeščenje se baje izvrši početkom leta 1906
lj Vabilo k proslavi obletnice ustanovitve ženskega oddelka »Slovensko krščansko socialne zveze", ki se vrši v nedeljo, dne 5. februarja 1905. Zjutraj ob 7. uri: V Križevniški cerkvi sv. maša s cerkvenim govorom in skupnim sv. obhajilom društve-nic. Zvečerob 6. uri: V Selenburgo-vih ulicah št 6, II nadst. družbinski večer. Spored: Pozdrav predsednice. Govor g. dr. Jožefa Jerše. Petje, deklamacije, korian-doli, prosta zabava, godba. — Vstopnina prosta Prosimo, da bi somišlje-nice in somišljeniki v obilem številu pose-tili družben večer. — Odbor.
lj Petindvajsetletnico svoje poroke obhajata dne 2. svečana gosp. Fran Sartory in njegova soproga'gospa S e -r a f i n a rojena E r j a v š e k. Čestitamo!
lj Predstava v »Rokodelskem domu'. V nedeljo, 5. t. m, priredi »Kat. društvo rokodelskih pomočnikov" zabavni večer, pri katerem se bode uprizorila Kornerjeva igra „Z r i n j s k i".
lj Predavanje ,,Akademije". Dr. R o b i d a je te dni predaval o higi-jeni. Pri prvem predavanju je bilo 13 ne-dijakov. Predavanje je bilo dobro. Dr. Robida je razumno obsojal misel, da bi slabotni ljudje ne imeli pravice do obstanka ; kot higijenik je pobijal darvinistiško elek-cijsko načelo. Opomnimo, da so se tudi zadnjega Grošljevega predavanja, pri katerem se je pričakovalo napadov proti katekizmu, udeležili gg. Kaltenegger, H u b a d itd. K dr. Robidovemu predavanju, ki je obravnavalo tako važno tvarino, pa je prišlo 13 nedijakov z narodnimi damami vred.
lj Zanimivo predavanje o Rusiji. V »Slov. kršč. soc. zvezi" je sinoči dr E L a m p e predaval o zgodovini ruske države do poraza Napoleonovega. Izbral je posamezne značilne osebe, ob katerih je kazal značaj ruske države: Omenil je Vladimirja in pokristjanjenja Rusov, po-četek in značaj verskega razkola, postanek carstva, Ivana Groznega, delo Petra Velikega, Katarine in nastop Rusije med vele-vlastmi. Predavanje je bilo dobro obiskano. Prihodnje torek predava dr. Lampe dalje: Rusija v XIX. stoletju. Car-stvo in avtonomija. Kmečki in delavski stan ruski. Moderne ideje in revolucija. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
lj Garnizijski večer v ,Narodnem domu." V soboto, dne 4. februarja, priredi garnizijski veselični komite koncert in ples v veliki dvorani .Narodnega doma." Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Koncertne točke bode izvajala godba c. in kr. 27. pešpolka kralj Belgijcev. Spored: 1. Dvofak: »Moj dom", omertura. 2. Čajkovsky: »Ovčarska" igra, suita. 3. Dvo-fak: »Slovanski plesi", št. 2 in 3. 4. Grieg: »Sigurd Jorsarfar", orkestralna suita. — Po koncertu od 10. ure dalje ples. Častite dame se nujno prosijo, da pridejo v narodnih toaletah.
lj Tatvine. Včeraj zvečer je neki uzmovič ukradel strojevodju Antonu Seliš-karju izpred Razbergerjcve gostilne na sv. Petra nasipu otroške železne sanke, vredne 8 K. — Loydovemu kočijažu Ivanu Peneju je istotako sinoči nekdo ukradel med 11. in 12. uro nov zimski suknjič, vreden 11 K. — Trgovcu Tomažu Mencingerju je bilo sinoči ukradenega izpred prodajalne na sv. Petra cesti 50 kg ječmenčka, vrednega 14 K.
lj Vojaškega beguna Matijo Šimenca iz kamniškega okraia je včeraj policija v Streliških ulicah prijela in ga izročila vojaški oblasti.
lj Nevaren tat deserter Gvidon Hayne se klati po ljubljanski okolici
lj Umrl je v bolnišnici A n t o A' G 1 a š i č.
li Pevski ±bor ,,Glasbene Matice" priredi v soboto, dne 11. svečana t. 1. svoj običajni vsakoletni plesni venček. Natančneji podatki se razvidijo iz vabil, ki se začno razpošiljati te dni. — Radi planinskega plesa odpade današnja pevska vaja.
lj Slovensko gledališče. Jutri zvečer ne poj<5 opere „M i g n o n", ampak „Hoffmannove pripovedke".
Razne stvari.
Najnovejše.
Sedem oseb je utonilo. V Ze-munu je šlo 8 delavk in en vojak preko zamrznjene Donave. Led se je vdrl. 6 deklet in vojak so utonili. — ieno okradel.
V	Zaprzu je 40 letni J. Trebelsberger ukradel svoji ženi 20.000 K in pobegnil z Marijo Prochasko. — Trgovinski promet med Avstrijo in Ogrsko 1 e t a 1 9 0 4 Minolo leto se je izvozilo iz Ogrske v Avstrijo blaga 7& 983, izvozilo pa iz Avstrije na Ogrsko za 949 5 milijonov kron. — Zakon belgijske p r i n -cezinje Klementine. Iz Londona poročajo, da namerava belgijska princenzinja Klementina skrivaj zapustiti Belgijo, ker se hoče poročiti s princem Viktorjem Napoleonom. — Truplo izkopala. V bližini Budimpešte je neki krčmar v družbi,, svojega svaka odprl grob pred dnevi umrlega liberalnega poslanca patra Lappa ter oropala truplo vseh dragocenosti. V nedeljo so našli duhovnikovo truplo v nekem kotu na pokopališču. Oba zločinci sta svoj čin že priznala. — Petindvajsetkrat o ž e n j e n. Iz Ne\v Yorka poročajo, da so ondi prijeli nekega Nemca od Rene, ker se je v teku nekaj let oženil s 25 ženskami, od katerih jih je 12 umrlo kmalu po svatbi. Žene je vedno visoko zavaroval. — Oviran železniški promet. Vsled ledu in sneženih žametov je bil 30. m. m. ustavljen na progi Eisenerz-Vordernberg za 3—4 dni ves železniški promet. — Stavka je v vseh tiskarnah v Sofiji. — Oropana davkarija. V Zilaku na Ogr skem so vlomili neznani tatovi v blagajno ondotne davkarije in odnesli 72.000 kron.
—	Zima v Italiji. V Palermi je tak mraz, kakršnega ondi'že 20 let niso imeli
V	Neaplju je padel sneg. — Pri d e -fravdantu Bertoliju so našli od defravdiranih 100.000 K le 5000 kron. Ber-toli pravi, da je vse zaigral. — Demonstracija. 1000 mizarskih pomočnikov, katerim so gospodarji odpovedali službo, je včeraj na Dunaju priredilo demonstracijo.
—	Velikanski diamant, velik kakor gosje jajce, so našli blizu Pretorije.
—	Na Reki je pri državno-zborski volitvi zmagal avtomaš Z a n e 1 1 i proti liberalnemu kandidatu Ossvinacku.
Telefonska in brzojavna poročila.
Slov. Bistrica, 1. febr. Župnik Bizjak v Laporju je umrl. Pogreb bode v petek ob 10. uri dopoldne.
Idrija, 1. februarja. Sinoči je množica, okoli 300 oseb, napravila demonstracijo pred občinsko in županovo hišo, ker ni župan sklical seje, postavno zahtevane od 9 odbornikov radi računov zadnjih let. Dragotin se je umaknil že zjutraj iz Idrije. Psovanje „Narodovo" rodi slabe nasledke.
Trst, 1. febr. „Piccolo", ki je šele iz nemških listov izvedel za resolucijo občnega zbora ^Edinosti", imenuje tam izražene slovenske zahteve „vrhunec ošab-nosti" in piše, da se ne sme vprašanje ital. vseučilišča spraviti v zvezo s slovenskimi zahtevami.
Ounaj, 1. febr. Tisza je bil danes pri cesarju v avdijenci, ki je trajala od 10. do pol 1. ure. Podal je demisijo celokupnega ministrstva. Napram nekemu časnikarju se je izjavil, da bo demisija gotovo sprejeta. Na njegov nasvet bo vladar sprejel vodjo desidentov t-ofa Julija Andrassyja, da ta pove svoje mnenje, kako razviti položaj. Da bi vladar še koga drugega sprejel, sedaj še ni določeno.
Dnnaj, 1. febr. Drž. zbor je danes nadaljeval specijalno debato o predlogi po uimah oškodovanim. Poslanec Ž i č k a r je govoril o bedi na Štajerskem, opisoval udiranje zemlje pri vinogradih, zahteval regulacijo rek in potokov. Prelagal je resolucijo, naj se stavba šole v Globokem preišče in naj se da oškodovani občini subvencijo.
Dunaj, 1. februarja. Mladočehi in češki veleposestniki so sklenili izvoliti skupno parlamentarno komisijo za skupno
taktično in politično postopanje v državnem zboru.
Budimpešta, 1. febr. Kandidat vladne stranke Toth v nekem okraju na deželi, je dobil grozilna pisma, da bo umorjen, če ne odstopi. Včeraj sta dva njegova prijatelja igrala v kavarni. Nekdo je skozi okno dvakrat ustrelil in ju je smrtno ranil. Atentat je bil namenjen Toth u.
Peterburg, 1. febr. (K. u.) Uradno se razglaša, da je bilo pri izgredih 22. jan. 96 oseb ubitih, 333 ranjenih, od teh je 32 oseb v bolnicah umrlo, 17 oseb je bilo iz bolnic že odpuščenih.
Peterburg, 1. febr. Od zaprtih bo 90 odstotkov izpuščenih.
Peterburg, 1. februarja. Car je baje pri volji, sklicati sestanek zastopnikov meščanstva iz vse Rusije, da zasliši njihovo mnenje o gospodarskem položaju.
Peterburg, J. februarja. (Kor. ur.) Minister za notranje zadeve, M i r s k i , je podal demisijo, češ, da je bolan. Car je de misijo sprejel.
Praga, 1. febr. „Narodni Listi" poročajo, da je varšavski mestni glavar u m o r j en. Policija to prikriva in pravi, da se je le ponesrečil.
Pariz, 1. februarja. (Keltoslovanska agentura.) Angleži so izdali velike vsote za agitatorje, ki so delali nemire v Peterburgu in ki so uprizorili stavko v ruhrskih pre-mogokopih. Ker Rusi premog za baltiško brodovje jemljejo od Nemcev, hočejo po stavki prisiliti Angleži Ruse, da bi jemali njihov premog.
London, 1. febr. V Peterburgu je policija hotela v gledališču aretirati nekega dijaka, ki je pa skočil z galerije v parter, kjer je obležal mrtev.
Peterburg, 1. februarja. (Kor. ur.) Določeno je, da bo car delavsko deputacijo danes sprejel v Carskem selu.
London, 1. februarja. Iz Peterburga poročajo, da bodo G o r k i in njegovi prijatelji vsak čas izpuščeni. Tudi aretirani delavski voditelji so že izpuščeni. Prej je dobil vsak 200 udarcev s palico.
Gradec, 1. febr. Vdova grofa Kri-talnigga je umrla stara 77 let.
Pariz, 1. febr, Danes zjutraj so pred vhodom v neki hotel našli zopet bombo. Ne ve se, ali je prava bomba, ali se je pa kdo šalil.
Berolin, 1. febr. Iz Mukdena prihaja poročilo, da se japonske čete zbiraj® ob železnici. Pričakuje se japonskega protinapada.
London, 1. febr. Znani milijonar je-klovega trusta Schwab pride v Peterburg, da predloži ruski vladi proračun za zgradbo novega ruskega brodovja.
Pariz, 1. februarja. 20 000 Japoncev gre nasproti Vladivostoku. Pričakuje se bitka pri Hamheunu. Japonci stavijo z vso naglico železnico od Penjana do Vidžu.
Rodbina penca naznanja turnega srca, da je umrl stric, preča-stiti gospod
Janez Polinar
/.upnik na Raki, knezoškofijski svetnik, imejitelj zaslužnega križca s krono itd.,
danes popoldne ob 3. uri po dolgi in mučni bolezni v 74. letu svoje starosti.
Pogreb bode v petek, 3. febr. ob 9. uri zjutraj na Kaki.
Mokronog, 31. jan. 1905.
Franc Penca,
nečak
V Stepanji vasi se odda ena
Leopold Novak,
Stepanja vas 38.
i88 2-1	v najem.
klet
flleteorolojlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
fflarlja Sfelč rojena Cuderman javlja v svojem in v imenu svojih mladoletnih otrok Marije, Cecilije in JankOta prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Ivana Štele-ta
meščana, hišnega posestnika, svečarja i. t. d. v Kamniku,
kateri je po kratki mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče v 59. letu svoje dobe dnu 31, januarja ob 6. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika bode v četrtek, dnč 2. svečana ob 4. uri popoldne v hiši žalosti, Glavni trg št. 35, blagoslovljeno in na Žaljah k večnemu počitku položeno.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni in frančiškanski cerkvi v Kamniku.	203
Predragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in spomin.
V Kamniku, dne 31. jan. 1905
B 9 a	Čas opazovanja	H tu njo barometra T min	Temperatura po Celziju	Vetrovi	iikt	a "3 • a 2 g s"s tj »
31	9. zveč.	7392	-60	sr. svzh.	jasno	
1	7. zjutr.	740'9	-11S	si. j vzh.	megla.	0 0
	2. pop.	738-8	— 0'8	si. v/j vzh.	del. jasno	
Srednja včerajšnja temp. —8 3», norm. —170.
Poslano.
V štev. 23 Vašega cenj. lista od 28 t. m. med dnevnimi novicami obelodanila se je vest, pod naslovom „Vestna parobrodna družba."
Veže me kot zastopnika parobrodne družbe „Hamburg-Amerika Linie" v Hamburgu dolžnost tem potom javiti, da naša družba ni v nikaki zvezi z dotično vestjo in da se oskrbujejo naši potniki prej ko sle z največjo pozornostjo.	190 2—2
Velespoštovanjem
Fr. Seunig
zastopnik „Hamburg4merika Linie" Dunajska cesta 31.
Zahvala.
Podpisani izrekamo vsem najpri-•srčnejšo, in najtoplejšo zahvalo, ki so kakorkoli pripomogli, da se je pogreb naše nepozabne soproge, oziroma matere, hčere in sestre, gospe
Ivane Miiller
tako lepo in slovesno izvršil. Oso-bito zahvaljujemo prečastito duhovščino, slavno domžalsko godbo za ganljive žalostinke, slavno požarno brambo in slavni občinski odbor za častno udeležbo ter domači pevski zbor za milo nagrobnico. Zahvaljujemo se vsem, ki so od blizu in daleč v tako izrednem številu se udeležili pogreba in vsem, ki so se nas v teh prebridkih dnevih žalosti sočutno spominjali.
Bog povrni vsem!	202
Stob pri Domžalah, 28. jan 1905.
Zahvala,
Podpisana štejem si v prijetno dolžnost, gospodu primariju dr. Vinku Gregoriču
izreči najtoplejšo zahvalo za imenitno ozdravljenje moje več let trajajoče skoraj neozdravljive bolezni.	196 2—1
Usojam si omenjenega gospoda zdravnika najtopleje priporočati vsem p. t. damam.
Ana Skala
c. kr. pismonoše soproga.

'tjk
Žalostnim srcem naznanjava vsem znancem in prijateljem tužno vest, da je gospod
Janez Dolinar
župnik na Raki, knezoškofijskl svetnik, imejitelj zaslužnega križca s krono i. t. d.
danes popoldne ob 3. uri v 74. letu svoje starosti, po dolgi mučni bolezni, večkrat previden z sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v petek 3. februarja zjutraj ob 9. uri. Priporočava ga v molitev in blag spomin.
Raka, dne 31. januarja 1905.
Tomaž Vari in Pavel Perko.
188 2-1	kaplana.
Zahvala in priporočilo.
06 priliki svoje preselitve v novo gostilno v hiši gospoda Franceta čudna v Sodnijskih ulicah št. 6,
katero otvorim na Svečnico t. I., zahvaljujem se stem vsem svojim dosedanjim gostom, osobito stalnim, za iskazano zaupanje ter jih ob enem najvludneje vabim, naj mi ohranijo to zaupanje tud^v novih lokalih.
Posebej se pa priporočam gospodom sodnim uradnikom, odvetnikom in vsem onim, kateri imajo posla na tukajšnjem sodišču ter jih opozarjam na svojo priznano kuhinjo, v kateri se bodo dobivala redno sveža gorka in mrzla jedila, na vedno sveže najboljše marčno pivo in na fina štajerska, dolenjska in istrijanska vina iz najboljših goric.
Z odličnim spo5lova„iem („,„„ fl||,er, g0Jt|,„,{„,,
\
Razpis
natečaja za stavbo nove hiše »Okrajne hranilnice in posojilnice" v Idriji.
Načelstvo okrajne hranilnice in posojilnice v Idriji razpisuje natečaj za vdobavo načrtov v svrho stavbe nove h še.
Zahteva se načrt za 6 stanovanj.
Določujejo se tri nagrade, in sicsr: prva 250 K, druga 150 K, tretja 100 K. Vse podrobnosti in potrebne informacije dobiti so pri „Okrajni hranilnici ln posojilnici" v Idriji, registrovani zadrugi z neomejeno zavezo.
Rok za vpošiljanje načrtov do 25. svečana 1905	193 2-2
V Idriji, dne 30. prosinca 1905.
Deček
poštenih staršev, priden in zmožen pisave m^mm^mmmmmmmmm in računstva se išče v trgovino z mešanim blagom. 154 3-3
Konsumno društvo v Staremtrgu pri Ložu.
Mladenič
star 25 let išče primerne službe.
Več pove upravništvo ^Slovenca".
195 3-1
'//M
V trgovino z mešanim blagom se sprejme takoj	96 3-2
pw učenec
poštenih staršev, vešč slovenskega in nem škega jezika, star 14 let.
Leopold Zorč, trgovina Javornik
Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg. 197
DAT" Ta teden
Ruske svečanosti
v Toulonu in Parizu.
Dobro ohranjena lesena
baroka
se takoj po nizki ceni proda.
Več se poizvč na Dunajski cesti štev. 69 nasproti topničarski vojašnici.	198 1-1
Baraka je prenosljiva in je pripravna pri zgradbi železnic ali za kateri drugi obrt, ima dobro ohranjena okna, v njej se izvršuje gostilniška obrt.
Istrska vina
lastnega pridelka,
nova,
muškateljee, belo, rdeče in teran. Specijaiiteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov A lltonu Ferlan d i Giorgio, Rovinj Istra. 2053 20-16
Primerno stanovanje
z dvema sobama v bližini stolne ali frančiškanske cerkve	175 5—4
išče mirna stranka
brez otrok, za maj-termin.
Na upravništvo „Slovenca"
Knjigarna
J. Krajec nasl,
v Rudolfovem
priporoča iz lastne zaloge
spise Krištofa Šmida,
1. u.
III.
IV.
v.
VI. Vil. VIII.
IX.
X.
XI.
XII.
XIII.
Do sedaj so izšli sledeči zvezki:
zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hugolin Satt-ner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K.
Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu. Posl. P. Hugolin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Jagnje — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
Pirhi. — Ivan, turški sčženj. — Krščanska obitelj (družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v.
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Ludovik, mladi Izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Najboljša dedščlna. Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
Rozajelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Spisi Krištofa Šmida se bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje ve-r=rrrrzzz=z žemo v primerno obliko.	=
Voda!
Voda!
Voda!
Prva in edina domača tvrdka za vse vodovodne naprave,
Inženir in vodni tehnik
□ □□ K. LACHNIK □□□
stavbeni podjetnik
144 2
Fran Josipova cesta 1 v Ljubljani Bethovenove ulice 4
prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbitev kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih cenah.
— Tehnične UJave 50 brezplačne.
Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki.
Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke so vedno na razpolago.
Vedno najnovejši
gramofoni
kakor tudi plojče v največji izberi morete dobiti le ari zastopniku nemške akcijske družbe jcr gramofone _ t « , 1089 100-66 Rudolfu uueber,
urarju v Zjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne ,.Evropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obroke- — S^re ploiie se zamenjajo.
Vi
»T Cepljene ameriške trte
lepo zaraščene in dobro vkoreninjene in sicer : Laški rizling, mali rizling, traminec, silvanec, bela in rdeča žlahtnina, portugizer, moslavec, muškatelec in Wildbacher
priporoča po nizkih cenah; franjo Thaler, vinogradnik pri Št. IIju v Slov. goricah. (Štaj.) Naročila sprejemam že zdaj.	2140 16—4
Ernest Hammerschmidta nasledniki
Hladile Wufscher & K
trgovina železnin in kovin,
r -	...	Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga po,je?nelSja'°jcv
Nizke cene!

D
MIIMIHIIIIIHIIIIHIIHHIIIIUIIIIIIIIIHIIHIHIH«
Stanje vlog 30.no?. 1904: čez 10 milijonov kron.
(■•((•••IIMIMiMlIIIMMMtlllllllM •••••• MI
'I Preje: Gradišče št. 1, = n	, on :
= . „	.. i Denarni promet 30. not.
IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIMMIIIIHIMIHIIK
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjeT
Ljud$^ci posojilnica |f
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
4'|;
o
brez kakega odbitka, tako, da a sprejme vložnik od vsacih vloženih u 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. norem. 1904: K 10,586.128-71. Denarni promet do 30. nov. 1904: 42,900-883-08.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine položnice na razpolago. V Ljubljani, dnd 1. januvarja 1904.
Dr. Ivan Susteršlj,	Josip Slika, knczo&kolijski kaneelar, 2—H
predsednik.	podpredsednik.
2047 17	CMbornlkii
Josip Jarc,	Anton Belgc,
osestnlk
veleposestnik v Medvodah.
posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad L|ubl|ano.
Dr. Andrej Knrlln, ■tolnl kanonik v Ljubljani.
FrančUek Leskovlc
zasebnik In blat;. Lj. pos.
Karol Kauscheg;;,	Matija Kolar,
veleposestnik v Ljubljani, iupnik pri D M. v Polju.
Karol Pollak.
lovarn. in pos. v Ljubljani.
Oreg. Slibar, iupnik na Rudniku.
Ivan Kregar,
svet. trg. in obrl. /b. v Ljubljani.
Dr. Alel USenlčnlk.
prolesor bogoslovja v Ljubljani.
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za Paln - Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 140
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „SU ro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. ^ i RICHTERJEVA LEKARNA
V .2. «	k „zlntem levu" v Pragi
lili Elizabethgas.se štev. 5 nov li\JL'J_Zinemo razpošiljanje .
Lbv—'"/sM/s/lfM***
Oclilli*»v3i«»
z zlato medalji
afe r».sst&?i v Parisu 1 1904
Dragofinpuc
tapefnik in preprogar
Dunajska oesta št. 18,
zvrSu e vsa tapetniška ln dekoraoljska delt er ima v zalo»i vse v to stroko spadajoč« predmete lastnega Izdelka. 884 38
kakor tudi pohištva prve kranjske mizarskt zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
O
o
ooo ooooo 0S0
CUflARP LIHE.
Prva direktna parobrodna vožnja
TRST- NEW yORK
in nazaj. Vozna cena v III. razredu
Ljubljana - New York K 186
s prosto izvrstno hrano, pijačo in 100 kg prtjjage ie od Ljubljane. Naj-pripravnejša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. — Pojasnila in vozne
karte pri p fiOWV, »gent
Ljubljana, Dunajska cesta št. 32, poleg južnega kolodvora. __2078 Jj___
OOO ooooo
Pohištveni mizarji,
dobri, samostojni delavci, dobe v Švici trajno opravilo proti dobri plači, hrani in stanovanju v hiši. Stroški za vožnjo v Švico se jim povrnejo. 156 3—2
Naslov se izve v upravništvu ..Slovenca1.
\
Ljudska pesmarica
za nabožno eno- in dvoglasno petje v cerkvi, šoli in doma
je lzS'n in ob«:a» no 200 .sfcraaeh do 80 najbolj pri\juDljeflfih fesmi, kratke maRse molitve is trojne litanije.
©sna!
mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin - platno z zlato obrezo 1 K 40 vi«. — Po pošti SSS^&gJl® 10 vin. več.
Izšlo je tudi „Spremljevanje k ljudski pesmarici". Dobi se samo vezano in stene 4 K. — Po pošti 30 v. več.
Naroča se v prodalnlnl ..Katoliškega tiskoiuega druStva" t LJUBLJANI.
»Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepo«ro družbo, y vsako S^^Ožj^S) družino!
.Ljudska pesmarica" je odobrena in priporočena od petih knezoškofijskih ordinarijatov.
te-ie Knjige:
Kratek poduk o svetem zakonu. Za slovenske zaročence in zakonske sestavil Janez Zabukovec, župnik. Cena 70 v., po pošti 10 v. več. Kdor naroči deset izvodov, dobi enega kot nameček, vrhu tega izvršimo naročila nad 25 izvodov poštnine prosto.
Pouk krščanskim staršem. Po naročilu knezoškofa ljubljanskega dr. Antona Bon. Jegliča, po nemški knjigi obdelal Frančišek Bleiweis. Cena 50 vin., po pošti 10 vin. več. Kljub izvanredno nizke cene dodamo na dvajset naročenih izvodov en prosti izvod.
Koristno darilo za ženine in neveste sta nadalje molitveni knjigi znanega škofa Avguština Egger: Der christliche Vater in der modernen Welt. Erbauungs und Gebetbuch. Die christliche Mutter. Knjigi sta vezani vsaka za-se v elegantno črno usnje z zlato obrezo. Cena obeh knjig K 7 80, po pošti 20 vin. več.
Diessel, Wegweiser fur glSubige Eltern.
christl. Hausbibliothek K 144, po pošti
Ein Beitrag zur 10 vin. več.
Za uradno poslovanje služijo v tem oziru častiti duhovščini naslednje knjige : Kosec, Katol. zakonsko pravo
z ozirom na državne avstrijske postave. Cena K 2 —, vezano K 3'20, po pošti 30 vin. več (naročniki na homi-1 etični mesečnik „Duhovni pastir" dobijo nevezano knjigo za polovično ceno: K l—, oziroma K 220.
Poč, Duhovski poslovnik. Drugi popravljeni natis K 4 —, vezano K 5-20 po pošti 30 vin.
Dannerbauer-Pugneth, Praktisches Geschaftsbuch fUr den Curat-Clerus čsterreichs. Zweite Auflage, vezano K 24.—.
Katoliško bukvam
u Ljubljani.

Srna— f
mk/J m m i
Priporočam se slavnemu občinstvu v izvrševanje	122 8—2
fl Kleparskih, galanterijskih in Minskih del 000
122	kakor tudi	8-3
strehe na zvonikih in strelovode 000
000 po najnižji ceni.otao
Karol Iteuman, Sa;^:
Franc Stupica,
IJ ubijanji, Marije Terezije cesta 1 v Ančnikovi hiši poleg Figovca.
Priporoča slamoreznloe, mlatllnloe, čisti! aloe, gopoljne, preše /,a grozdje in sadj« pluge in brano najboljšega izdelka ter samolsoj aloe Dalje : Sosalke za vodo jn gnojnioo, po cinkane, asfaltirane in svinčeue oovl za napeljav;, vode, razne tehtnico z uteži, šledlinlke vati, vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, c*. kovala, prlvljake, žago, kotle za klajo it žganje.
Fortland in Roman-cement, železniški Sine in traverze, poljski maveo.
Mizarsko, tesarsko in ključavničar*!> orodjo ter vse druue v železno stroko spada Jode predmete.
Velika zaloga vedno svežega špe> 676 52-41 cerijskega blaga.

iiaa iuu 62
Zahtevajte
bmplaftno in franko
oioj ilustrovani cenik z več ko MK) podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga n godbenih reci
Hanns Konrad
!.o?irna n ure Lu Izvozna trgovini Mcut it. 958, Coškci
?r»T» aiii. »(k. remoatolr - ara ■ »ldro, . , <«t m ..on»opf patent r trpeinea futralu (Tin OTfl 1« JaleaoT«j(a mmja i eleg. Terlllco li nlk- &lu« *• J"» IJa (a priie.kara, komad ——— _______
š,.'"'	' - <v * ■ " -■ *-	' . ... • -
Odlikovan
z zlato kolajno In Častno diplomo
v Parizu.
479 92
Freske
v LJabljan!. Sv. Pstra oostf: it Y
s* priporoča preč. duliov&C' : r Udeloranj« vnakovm*!
iGhvinlik* eblefas
Iz ir>sls(|« li Mlldsege bk5 »s »Izklfc sesak
Gpouarj« na velik« sycj< salogo
= fesetevijans oblois
possbno nti tavelski; r nttj ▼oCJi izbori po najniijili ccr.*-:
ikrltilj Miforin iritrljiSog« iniln JdUib^U aradab
f Gospodične
g katere se žele izobraziti t šivanju S □ in krojn«m pisanju sprejema D
\ Franja Jesih, Ljubljana \
Stari trg te 28. 10-4^
Pijte
Klauerjev
Triglay"|
J
najzdravejši vseh likerjev.
5441 60-134