Poštnina plačana v gotovini.
Stev. 36
Upravnlštvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulloa 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/IL, telefon 3122 do 3128
_ . . _ .	Narotalaa u taiemstroi tetrtletaa I Dla, polletna II Oin, eelaletaa H Dla; za tat.
■ znala vsak CGtrlGK «ia>t»» mea inerlkei četrtleta« II Dla, polktn« U Dla, celoletao « DftJ
1	liaerlka letat i dolu. » Raioa poStae braallalce, podrvZalee t Llabljaat. it. i0.TI1.
Vzrok! številnih nesreč
v naših rudnikih
Pohlep po velikem dobičku, fr ga malo briga ali je delavec lačen ali bolan, je kriv bede našega rudniškega in vsega drugega delavstva in pa tudi številnih nesreč v rudnikih in drugih obratih. Nesreča ne počiva, toda če so varnostne naprave v redu, bi ne bilo toliko smrtnih žrtev. Čudno je to, da so prav v času ogromnega napredka obratne nesreče mnogo bolj pogoste kakor v prejšnjih časih.
Preprečavanoe nezgod je važna človeška dolžnost, ki naj jo odgovorni činitelji v resnici tudi izvršujejo. Ne zadostuje, da se na vsake tri do pet let morda kar v naglici pregleda kaka varnostna naprava. Poskrbljeno mora biti, da ne bo tvegano niti eno življenje ali zdravje delavca.
Po podatkih ministrstva za gozdove in rud-
nike se ije v letu 1934. pri delu smrtno ponesrečilo 179 rudarjev, huje se je poškodovalo, da so za delo nesposobni, 320 rudarjev in laže 4901 rudar. To so velike številke, ki govore da so vse te žrtve dobile poškodbe ne po naključju, temveč zato, ker varnostnih naprav nj bilo ali pa te niso bile v redu.
Premogokopni rudniki so zahtevali največ žrtev. V vseh teh rudnikih je pustilo svoje življenje 169 rudarjev, huje poškodovanih je bilo 251, laže pa 3149. V kovinarski industriji in pri izdelovanju sirovega železa in bakra sta se smrtno ponesrečila v letu 1934. dva delavca, 17 je bilo hudo poškodovanih in 527 pa laže.
To so žalostne številke, ki glasno kličejo, da bi bilo treba proti malomarnim podjetnikom skrajno strogo postopati.
Letos uspeva od vinskih trt
le šmarnica
Ne smemo si zapirati oči pred dejstvom, da se v Sloveniji popije mnogo preveč alkohola, in to kljub hudi gospodarski stiski. Pretepi, uboji, zločini proti nravnosti in žaloigre neštetih družin so posledica,
Zlasti pa je hud strup za naš narod šmarnica. Razumljivo je, da se je ta samorodna trta tako razširila, saj rodi tudi v letih, ko ima žlahtna tnta malo pridelka. To velja še zlasti za letošnje leto,^ ko uničuje peronospo-ra žlahtne vinograde. Šmarnica je zdaj edina, ki skoro ne pozna nobene bolezni.
Šmarnice je mnogo nasajene v zgornjem in srednjem delu Slovenskih goric, v liutomer-sko-ormoških goricah je ni. Nasadili so lio kmetje največ po vojni. Ta samorodna trta , uspeva dobro, če jo le malo obdelujejo in ra-
se zelo bujno, obrodi pa tako, da se mladike lomijo od teže. Šmamično vino ima zaradi primesi metilnega alkohola strašno moč, ki iz človeka napravi zver. Zraven tega pa je zdravju izredno škodljiva. Ker je pridelovalci ne morejo prodati, jo vso popijejo doma.
Šmarnico bi bilo treba temeljito odstranjevati s tem, da bi jo precepljali na druge vrste. Za domačo rabo naj bi se temu vinu primešavala polovica vode, da bi bila škodljivost zmanjšana. S tem bi izostalo mnogo gorja, ki ga je povzročilo doslej to vino, ki ugonablja zlasti mladino. Imamo dovolj dokazov v Slovenskih goricah, da je zaradi močnega uživanja šmarnce ponekod mladina duševno bolna. Kaj pomaga, da šmarnica obilno rodi, če pa dobimo od nje le strupeno vino!
Ta je iz snažne
in pridne družine
Pouk o snagi in o redu in o lepem obnašanju
Matajev - Matija je nekoč prikrevsal s Te-lebanovega v Ljubljano ari je tu videl takšne stvari, da se jim kar ni mogel načuditi. Tramvaj, ki ti dirja po cesti brez vsake zaprege! Moža, ki sredi ulice — kakor nekoč Mojzes — zavrta palico v tla in priteče voda na dan. Gramofon, ki poje in vrešči, kakor da ima samega zlodja v sebi. Telefon, kjer govoriš v majhen in črn rog, pa te posluša prijatelj bogve kje na drugem koncu... Joj, joj, to so bile reči, da Matajev Matija ni vedel, ali bi se smejal, ali prekrižal. Godilo pa se je to pred vojno. Ce bi prišel Matija danes v Ljubljano in bi mu kdo razložil še radio in brezžični brzojav, pa bi videl nad Ljubljano
krožiti letala, ki se lahko prekucujeo po zraku kakor backi na paši. tedaj bi Matajev Matija morda kar pobegnil nazaj na Telebanovo.
Odkritosrčnost nad vse
Če še niste brali povesti o Matajevem Matiji, jo le nekoč poizkusite dobiti v knjižnici. Napisal jo je pokojni šaljivi naš pisatelj Rado Murnik. Seveda so se našli farizeji, ki so tudi tu iskali dlake v jajcu hoteli Murniku navesiti sramoto, da je hotel z Mataievim Matijo osmešitj vse naše kmečko ljudstvo. Pa ni r.eis. Opisal nam je samo šaljive prigode nerodnega samskega dobričine in poštenjaka. Le berite, kako je Matajev Matija v Lju-
bljani na gostilniškem vrtu nesel na konici noža košček sira kapelniku, ki je tako imenitno krotil svoje muzikante. Kako odkritosrčno se je Matajev Matija pogovarjal s stražnikom in kako rad je imel Matijo njegov svaic, bogati trgovec Krajan, d oči m je Maiijeva sestra Špela kot mestna gospa kar vihala nos zaradi Matijevih odkritosrčnosti!
Česa nas uči povest o Mataievem Matici? Tegale: Če si še tako neroden po svojem obnašanju, če ti je zibelka tekla bogve kje v rovtah in ti ni bilo dano spoznavati boljšo omiko, — samo da si pošten, odkritosrčen in čistih rok, pa te bodo povsod prijazno sprejeli in ti odpustili majhne nevšečnosti.
Marsikaj poučnega prinaša »Domovina«, pa sem si dejal: ne bo napak, če powmo tudi besedo o lepem obnašanju. Poznam razmero na deželi, v mestu imam opravka s kmetskimi ljudmi, opazujem jih ma vlaku in drugod, pa vidim da je res treba marsikaj pograjati, še več pa svetovati.
Kakšna obleka dela človeka
Omika in lepo vedenje sta dragocena lastnina vsakogar, ki ju premore. Omiko sj pr,dobiš v šolah, z marljivim čitanjem, v raznih tečajih in pogovorih s pametnimi ljudmi. Lepega obnašanja pa se navadiš v dobro vzgojeni družbi.
Kamorkoli prideš, povsod te najprej presodijo po obleki, oziroma po vsej zunanjosti, nato pa po vsem tvojem zadržanju, po govoru in kretnjah. Pregovor, da obleka deia človeka, je bil veljaven menda že takrat, ko so se naši davni predniki oblačili v živalske kože. Trda je danes za denar in vsi vemo. koliko skrbi in truda stane kmečkega gospodarja, preden more obleči vso svojo številno družino. Toda vedeti je treba: ne nova, temveč snažna obleka napravlja človeka prikupnega! Bolje je, da prideš v družbo s skrbno pošito in sveže oprano srajco, kakor pa s svileno toda zamaščeno gosposko kravato.
Če so dekleta pri hiši
Snaga in red — to sta besedi, ki bi morali biti najvišji zakon vsake kmečke domačije. Toliko se ponašamo z našo naprednostjo in s civilizacijo in tako radi omalovažu emo druge! Kdor pa je potoval po Švici ali pa celo po N zozemskem in Danskem, pa se vrne na naše podeželje, mora marsikod žalosten zmajati z glavo. Naša gospodinja hiti s umazanim predpasnikom brisat mizo, čim vstopi gost v hišo. Prt, ki ga pogrne, — je umazan in popackan še od lanskega leta. Steklenica, kozarci, vse je venomer mastno, neokusno. Vemo, da kmečka mati ne zmore vsega. Če pa so dekleta pri hiši, gost ne more odpustiti nesnage in nereda. Črnogorski pregovor pravi: »Vse za ugled, ugleda pa za nobano ceno!« To bi moralo zlasti veljati za naša dekleta, za naše bodoče gospodinje: naj bo še toliko trpljenja in garanja pri hiši. snaga in red zaradi tega ne smeta trpeti. Revščina ne sme biti Izgovor, kajti tudi siromak ima dve roki, da lahko v svoji skromni bairti postavi vsako stvar na svoje mesto in da sleherni dan čisti svoje bivališče in dvorišče.
Očistimo domačije
Kako dolgo bodo pri nas, ki si hočemo pomagati s tujskim prometom, kako dolgo bodo še zevala pred hišami smrdljiva gnojišča z
L
razpadajočimi, ogabnimi stranišči? Kdaj bodo naši ljudje na deželi preverjeni, da ie treba pod v hiši in spalnicah poribati vsaj vsako soboto, ne pa le o Veliki noči in za silo še o Božiču! V hrvatskih kračih je stara navada, da vsako pomlad prebarvajo svoje skromne hišice od zunaj (ne vem, ali tudi znotraj). Pri nas pa se hiše belijo po navadi vsakih sedem laških let, ko zunaj omet že odpada in ko ie znotraj polno pačevin, počrnelosti zaradi dima in polno umazanije zaradi muh. Se so pri nas na deželi okna leto in dan trdo zabita, da za božjo voljo ne bi priš'o nekaj svežega zraka v zatohle kamre. Marsikod pozimi še zasipajo okna z žagovino. In tako v zabitih bivališčih lahko vsak čikar neusmiljeno pljuje po tleh. Ob pljunkih se igrajo in packajo otroci. Dekla pa s suho metlo praši vso so-
Soteščan:
Pod nesrečno 9
zvezdo
»Zdaj pa poslušaj!« je začel možak, ko sta odzajtrkovala. Janez se mu je nezaupno odmikal.
»Ali poznaš tole?« mu je pokazal drobno knjižico.
»To je delavska knjižica,« jo je spoznal po barvi in obliki.
»Citati gotovo znaš.« Mož je odprl knjižico ter mu velel, naj čita na prvi strani.
Mladenič je čital gladko: »Janez Levičar, rojen na Tolstem vrhu ...«
»Dosti!« ga je ustavil, naj preneha. »Odslej se pišeš Levičar. Doma si s Tolstega vrha pri Litiji. Tudi letnica rojstva in osebni opis se ujemata s tvojo osebo. Glej, da se ne boš kdaj spozabil in izrekel svojega pravega imena.«
Dal mu je knjižico ter ga napotil v tvornico. Šla sta mimo velikih strojev; nekateri so se šele premikali, drugi pa so bili že v polnem obratu. Delavci so že čakali na svojih mestih, zakaj začeti je bilo treba točno ob določeni uri. Vsaka minuta zamude je pomenila predpisane odtegljaje.
Ravnatelja še ni bilo v pisarni. Prišel je šele pozneje okrog desete ure. Delavci ga med delom niso pozdravljali — tako so jim velela pravila, da bi kaj ne zamudili. Samo možak, ki je stal ob mladeniču, se mu je rahlo priklonil in stopil predenj s svojo prošnjo
bo s kužnim prahom. Ne, bratje, ob takem stanju se ne moremo čuditi, da se nahaa strašna morilka jetika tudi v naših zdravih in lepih krajiev toliko žrtev!
Pravijo, da vsak kraj ustvarja svoje ljudi. Še večja je gotovo resnica, da vsaka domačija izoblikuje značaj svojih prebivalcev. Če rečemo o kom, da je od dobre hiše. menimo s tem premožno kmečjso domačin. Posteč bomo morali rekati: ta je iz snažne in pridne družine! To bo boljše izpričeva'o. Čas hiti, mi pa zaostajamo. Kaj vse se je drugod že storilo za napredek in čistost kmečkih hiš! Prj nas pa jadikujemo in se izgovarjamo na krizo, ko bi lahko samo z nekaj truda držali domačije v takem redu, da bi bi'e všeč nam vsem in še tujcem po vrhu. (O tem bomo še pisali.)
Menila sta se v tujem jeziku. Ravnatelj je med pogovorom ogledoval novinca in zadovoljno kimal. Pozval ga je, naj gre z njim v pisarno. Tam ga je poučil, kako naj se vede, da bo koristilo njemu in podjetju, ki mu bo dajalo kruha. .
Janez je takoj nastopil delo Odkazano opravilo ni bilo kdo ve kako težavno, zato pa je bila tudi plača skromna ter mu je bilo še odtegnjeno za skupno stanovanje v tvorniškem poslopju. Na prihranke v začetku ni mogel misliti. Po večmesečnem varčevanju mu je šele ostala vsotica za novo obleko. Pritrgal si jo je od ust, ker ni zahajal v družbo na zabave.
Tako je životarila večina delavcev, ki so imeli navadno plačo. Mnogi pa so bili še na slabšem: možje s številnimi družinami in pa taki, ki so bili vdani pijači ter niso znali varčevat. Med poslednjimi je bilo največ godrnjačev.
Levičar, tako so klicali Janeza, se je gibal med onimi, ki so upali v boljše čase. Teh je bilo zmerom manjše število, zakaj upanje v izboljšanje se ni hotelo uresničiti. Dela je bilo zmerom manj in tvornica ni mogla razpečavati svojih izdelkov kakor prej-šj ia leta.
Znižanje plače je bilo sporočeno delavcem po oosebni okrožnici, katero je bilo treba podpisati. Kdor ni podpisal, se je izjavil za odhod iz tvornice.
Med delavstvom je završalo- Tisti, ki so videli krivdo v vodstvu, so ščuvali proti podjetju in grozili s stavko. Voditelji upornikov so se skrivali v ozadju; tam so netili nezadovoljstvo in pošiljali v boj svoje žrtve. Prirejali so tajne sestanke v zakotnih
razložil potrebo in namen lesne razstave »Za naš les«. Nato je v imenu častnega predsednika vsedržavne propagandne razstave »Za naš les« min stra za gozdove in rudnike Jan-koviča otvoril velesejmske prireditve ban g. dr. Natlačen, ki je hkratu zastopal tudi častnega predsednika Ljubljanskega velesejma ministra za trgovino in industrijo dr. Milana Vrbaniča.
Otvoritvi so prisostvovali zastopniki ministrov. poslanstev in konzulatov, predstavniki cerkvenih, vojaških in civilnih oblastev. odposlanci inozemskih in domačih mest in druži zastopniki. Letošnji jesenski Ljubljanski vele-sejem je v glavnem posvečen propagandi za les. Razen tega so na n em razstava »Sodoben vrt«, razstava živalstva naših gozdov, razstava »Živalce« z malimi živalmi, razstava domačih preprog in razstava pohištva, poleg teh pa tudi običajne razstave industrije in obrti. Velesejem bo trajal do 13. septembra. Na železnicah in parnikih polovični popust. Vse razstave letošnjega jesenskega ljubljanskega velesejma so vzorno pripravljene, zlasti lesna razstava, ki nas do podrobnosti pouči o rabi lesa.
Politični pregled
V Španiji se še zmerom vrše krvavi boji med vladnimi četami in uporniki, ne da bi se vojna sreča odločilno obrnila na eno ali drugo stran. Zadnje dni
so uporniki močno obstreljevali mesto I run
in metali vanj bombe iz letal. Vladno topništvo jim je odgovarjalo. Po obstreljevanju je uporniška pehota hotela zavzeti mesto, a se je morala z velikimi izgubami umakniti. Pri San Sebastianu so imeli uporniki malo več sreče in so zavzeli v bližini majhen grič. Vse delavske miličnike, ki so iih vjeli na griču, so upornki kratko malo postrelili. Uporniška letala so še v zadnjih dneh tudi večkrat napadla Madrid in Valencijo. Vladna letala pa so iz letal bombardirala Burgos. Vladna vojska vztrano oblega Alcazar v Toledu. kamor so se zaprli uporniki. Dasi sicer upornikom trda prede, se vendar nočeio vdati. V Maro-
pivnicah, kamor je prihajalo največ nezado-voljencev in hujskačev.
Tako večerno zborovanje je bilo napovedano v neki predmestni gostilni blizu tvornice. Tisti dan je dobilo delavstvo svoje prejemke, zato je bila udeležba precej obilna. Sestanek je bil skrit v obliki zabavnega večera, da ga oblastvo ni moglo prepovedati.
Kratki nagovori v prvem delu sestanka so dali povoda živahnim razgovorom. Mnenja pa so bila različna in med zborovalci je prišlo do splošnega nesoglasja. Začeli so se prerekati in očitati drug drugemu izdajstvo.
Janez je prišel na sestanek, ko se je hrup že polegel in so udeleženci shoda že odhajali. Sedel je za prvo mizo in naročil merico vina. Med gosti, ki so še ostali, se je začela razvijati prijetna zabava.
Za mizo nedaleč od Janeza je sedelo čedno dekle v družbi mladega neznanca. Njegovo veden*e ni bilo kdo ve kako uglajeno, pa tudi mladenki se je poznalo, da ni vajena mesta. Sramežljivo je pobešala glavo med tem ko se je neznanec trudil na vse načine, da bi jo bolje kratkočasil. Kadar ji 'e pogladil ročico, mu jo je vselej hladno umaknila
K Janezu je prisedel tovariš, s katerim sta delala skupaj v tvornici. Oba je preganjala enaka usoda. Kolikokrat sta si tožila svoe težave.
»Ali jo vidiš?« Tovariš je namignil Janezu na mladenko poleg neznanca. »Že spet ena izmed onih...»
Dekle ie zapazil Janez že poprej, a se zanjo ni zanimal. V mestu ni bilo nič posebnega, ako se je dekle zabavalo v gostilni v moški družbi. V Zakotju bi seveda brusili jezike.
Rudarska kolektivna
pogodba podpisana
Zadnje dni so se v naših premogovniških krajih vršila velika javna zborovanja, na katerih so zastopniki rudarskih društev obrazložili osnutek nove kolektivne pogodbe in navedli popravke, ki jih jie zahtevala Trboveljska premogokopna družba. Vsi shodi so potekli mirno in delavstvo je povsod odobrilo besedilo nove kolektivne pogodbe.
Sloga med rudarji in pa tudi zavest, da se v teh časih ne da vse doseči, sta vodila rudarje Dri njihovi borbi. Na shodih so govorniki zlasti nag'ašaM, da pomeni nova kolektivna pogodba kljub temu. da so z njo doseženi samo majhni uspehi, vendarle po dolgem času stalnega nazadovanja spet pot navzgor.
Kolektivna pogodba je bila podpisana 31. avgusta v L:ubljani od zastopnikov vseh rudarskih društev, tajnika Delavske zbornice, dveh zastopnikov Trboveljske premogokopne družbe in pa predsednika zadevne komisije rudarskega glavarja inž. Močnika. S tem je kolektivna pogodba stopila v veljavo.
Za kolektivno pogodbo se bore tudi tekstilni delavci vse Slovenije. Poga amja pa le počasi napredu ejo. Novoustanovljena Zveza delodajalcev tekstilne stroke za dravsko banovno je izrekla pripravljenost, da bo priznala mezde in ugodnosti, ki bodo določene v kolektivni pogodbi, od 1. septembra dalje.
Letošnji jesenski velesejem
je posvečen lesu
V torek ie bil svečano otvorjen jesenski ljubljanski velesejem ob navzočnosti odposlanca najviš ega pokrovitelja Nj. Vel. kralja Petra M. pehotnega polkovnika g. Mihajla
Bakiča. Goste je pozdravil predsednik Ljubljanskega velesejma g. Fran Bonač, za njim je pa predsednik razstave ^Za naš les« dvorni svetnik g. inž. Rustia Josip v daljšem govoru f
DOMOVINA št. 36
STKAN 3
ku se je proti upornikom začelo puntati domače arabsko prebivalstvo.
Iz Rusije prihajajo vesti
O široko razpredeni zaroti proti Stalinovi vladavini.
V Moskvi vlada sicer mir, a pravijo, da je to mir pred viharjem. Smrtna obsodba 16 odličnih boljševiških prvakov razburja opozicijo. Oblastva zapirajo pristaše Trockega, a vse ne pomaga mnogo. Celo na Krimu so odkrili zaroto proti Stalinu, v katero so bili zapleteni vodje krimskih Tatarov. Da je položaj v Rusiji resen, zlasti kaže dejstvo, da je vlada odgodila orožne vaie ob poljski meji, ki bi se morale vršiti jeseni.
V soboto so se zaključile
orožne vaie italijanske vojske, ki so se vršile štiri dni v pokrajini Irpinijj pod obronki Napoljjskih Apeninov. V Avellinn sred:šču tega ozemlja, je bila potem velika
»Ako se ne motim, naju skrivaj opažu e,« je menil Janez. »Pa ne vem, ali mene ali tebe...«
»Ali pa oba, kakor pač delajo take... « jie rekel tovariš.
»Odkod se je neki pritepla? Ni videti, da bi bila iz mesta. Nekam bpječa je in okorna. Pokvarjenke so vse bolj razposajene in predrzna,« sta jo opazovala.
>sMorda je še novinka.« Janez se je zasukal tako. da ie gledal na sosedno mizo. Tedaj se je tudi dekle obrnilo proti njemu. V tistem trenutku sta se srečala njuna pogleda.
»Oho, mladenka se mi vidi znana!« Janezu se ;e začelo svitati. »Ali pa ji je tako močno podobna...«
Tudj mladenka je dregnila svojega sprem-l evalca. »Poglej ga tamle! On je in nihče drugi...»
»Ni. pa ni.« je pobijal njeno trditev. »Tega poznam ter se piše Levičar, ti pa iščeš Gobarja ...»
»Ves je tak: obraz, oči, postava... Ali naj ga pokličem po imenu?«
Po'ožil ii je roko okrog pasu. ter ji pošep-nil. da tega ne sme storiti. »Tukaj se ne spodobi ... Ni olikano... Saj n;smo med divjaki.«
»Pa vendar!« Odrnila ga je od sebe .in hotela vstati. »To j» Gobariev Janez, katerega iščem in ti si se mi ponudil, da me boš podpiral pri iskanju...«
»Rekel sem ti, da rie Levičar,« jo ie držal kreDko za roko. »Pa če bi bil Gobar? Kai boš počela s siromakom?«
Janez ne opazil njuno prerivanje ter se dvignil izza mize. »Tončka jie rekel tovarišu. In že je hitel proti njej ter ji zaklical: »Kaj ne, da s1 ti Jerinova Tončka?«
revija vojaštva, ki ji je prisostvoval ministrski predsednik Mussolini. Ob tej priliki je imel Mussolini govor, v katerem je dejal, da
Italija lahko v trenutku mobilizira osem milijonov vojakov.
To je ogromen uspeh, ki ga je fašistična vladavina dosegla v 14 letih svojega obstoja. Italranskj narod mora vedeti, da je njegov notranji in zunanji mir dobro zavarovan. Čeprav zavračamo nesmisel neskončnega miru, vendar želimo živeti čim dale mogoče v miru z vsemi in smo pripravljeni dnevno dopri-našati k delu za sodelovanje narodov.
Ang'eško časopisie ie poročalo, da je 60 abesinskih poglavarjev izročilo angleški vladi spomenico, da prevzame Velika
Brit; nija mandat nad zapadno Abesinijo. Navedeni plemenski poglavarji zatrjuieo, da predstavljajo preko dva milijona prebivalcev tistih krajev Abesinije, ki še ni v n'ih italijanska voska.
»Ti pa Gobarjev Janez!« je vzkliknila vsa srečna. »Po vsem mestu sem te iskala.«
»Kako si vendar zašla v tako družbo?« Z obema rokama jo je zgrabil za roko, da bi o potegnil izza mize.
»V kakšno družbo?« je porasel neznanec ter ga sunil v prsi, še preden je dekle kaj odgovorilo.
Janez se je opotekel, ker ni pričakoval napada. Mirno je stopil pred nasprotnika ter mu pojasnil, da je Tončka njegova zaročenka.
»Lažeš!« Vsilijivec mu ni hotel verjeti. »Ta mladenka išče nekega Gobarja, ti si pa Levičar s Tolstega 'vrha ... «
»Tončka je moja soseda.« mu je hotel razložiti. pa se je spomnil, da mora molčati.
»Dekle je iz Zakotja,« ie pihal in silil v mladeniča.
Janez ga je pahnil od sebe. Nasllnik je škrt-nil z zobmi in zamahnil. V roki se mu ?e za-sveitil nož. ki ga je skrival za rokavom. Udariti je hotel po nasprotniku, ki se mu je srečno umaknil. Zadeta pa .ie bila Tončka v trenutku, ko se .ie pognala v napadalca. Iz vratu ji ije brizgni kri. kriknila je in omahnila Janezu v naročje.
V gostilni je nastala zmešnjava. Nekai jih je zdrvelo na ulico >in klicalo stražnika. Drugi so obstopili mladenko z eno samo mislijo, kako bi ji mogli pomagati. Napadalec pa je izkoristil zmedo ter jo popihal iz sobe. Rani en ko so spravili v bolnišnico, kjer se kmalu ni več zavedla. Nevarnost je bila velika — prerezana ji ie bila vratna žila. Ure njenega mladega življenja so se že iztekale v poslednji trenutek. Se prav kratek hip in nesrečnica je. bila rešena zemeljskega trpljenja. Nasmeh
Glavni volilni odbor, ki ga je odredil ban g. dr. Natlačen, sestavljajo: Predsednik Šink Fran, banski tajnik v L ublani, njegov namestnik Tovornik Jakob, banovinski tajnik v Ljubljani; člani: kot predstavniki industrijskega odseka dr. Božič Mirko, član upravnega sveta tvrdke »Satumus«, d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov Ljubiiana—Moste; niegov namestnik dr. Dermastia Josip, predsednik upravnega sveta »Store«, d. d. tvornice zaves. Ljubliana—Zapuže; kot ^-edstavnik trgovskega odseka Lukič Zvonimir, lastnik modne in konfekcijske trgovine v Ljubljani, in njegov namestnik Sfiligoi Anton, trgovec s pisarniškimi potrebščinami v Ljubl:an:: kot predstavnik obrtnega odseka Martinčič Avgust, ključavničarski mojster v Ljubljani, njegov namestnik Perčmlič Fran, elektrotehnični podjetnik v L:ubljani; kot predstavnik gostinskega odseka Skerlep J-nko, ravnatef »Unio-na«. v Liubl;ani. njegov namestnik Rozman Franc, gostiln čar v Ljubl;ani: za delovodjo e imenovan Traven Janko, uradnik Zbornice za TOI v Ljubliani. za namestnika pa dr. Koče Jure, tajnik Zbornice za TOI v Ljubliani.
NEVIHTE NI SLIŠAL.
A: »Snoči je divjala silna nevihta.«
B: »Tako? Jaz ie nisem slišal, ker sem govoril s svojo ženo.«
V DEKLIŠKI ŠOLI.
Profesorica: »Kako se glasi prihodni čas od glagola ljubiti?«
Učenka: »Omožiti se.«
NI UTEGNIL
Mihec se je vrn;l domov z umazanimi hlačami.
»Za božje ime, kaj pa si delal?« ga je vprašala mama.
»V blato sem padel,« je povedal Mihec.
»Pa v novih hlačah!« ga o'e okarala mama.
»Veš, mama, sai jih nisem utegnil prej sleči,« se je odrezal Mihec.
ZASLUŽIL BO
Gašperček je prišel k zdravniku in mu zaupal da ima ošpice. Po pregledu pa je navihani Gašperček menil:
»Gospod zdravnik, koliko mi daste, če so vrnem v šolo, da se še drugi nalezejo ošpic? Potem boste imenitno zaslužili!«
na njenem mrtvem obličju je pričal, kako srečna je njena duša v deželi, kamor ne segajo prevare.
V	silni bolesti se ie sklonil Janez k svoji mrtvi zaročenki. Tedaj se je spomnil očeta. Po ušesih so mu zvenele besede, katere je govoril ob slovesu. »Prav so imeli!« je vzdhnil s solzami. »Roji.n sem pod nesrečno zvezdo.«
Nasilnika. ki je uničil mlado življenje, so stražniki nag'o izsledili Časopisi so pisali o dogodku obširna poročila.
Jerinova Tončka je našla svoj grob na mestnem pokopališču tam, kamor so pokopavali siromake. Samo Janez je stal ob ncenem odprtem grobu, dokler n'sta prispela grobarja. S tresočo roko je priel za lopatico in vrgel prsti na nieno krsto. Tedai fe začutil, kako se je v njem utrgalo nekaj, kar je bilo združeno z njegovim srcem. Strt in osamlten^ je odhajal s pokopališča. Pred njim se je širila temna negotovost.
Tretiii dan po pogrebu je bil zaslišan na sodišču. Povabljene so bile tudi priče, ki so potrdile, da ga ne zadiene nobena krivda. Zato ni bilo uvedeno proti n:emu nikako sodno postopanje. Zlobnik pa je prejel zasluženo kazen.
V	tvonrci so pričakovali, da se bo Janez vrnil nazai na delo. kar se na ni zgodilo. Tovariši so ga videli, ko je odhajal s kovoegom«
»Kam pa, Levičar, kam?« So ga vpraševali,
»Dalje po svetu!« ije odgovoril in hitel na postajo. Vlak ga je odpeljal daleč proč od mesta. V Zakotju so menili, da ga ni že vec na svetu.	.
Volitve v Zbornico za trgovino,
obrt In Industrijo
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič je z odlokom od 22. avgusta razpisal volitve v Zbornico za trgovino in industrijo v L:ubljani na dan 29. novembra in določil naslednjo razdelitev volilnih okrožij:
Industrijski odsek se razdeli na dve volilni okrožji, v katerih se skupno izvoli 16 članov in 16 namestnikov. Prvo volilno okrožie je sedež zbornice, torej mesto Ljubljana, ki voli 4 c ane in 4 namestnike. Drugo volilno okrožje je ozemlje dravske banovine brez ljubljanskega mesta in voli 12 članov in 12 namestnikov.
Trgovinski odsek se razdeli na dve volilni okrožji, v katerih se skupno izvoli 16 članov in 16 namestnikov.1 Prvo volilno okrože ie spet Ljubljana sama. ki voli 2 člana in 2 namestnika. Drugo volilno okrožje je ozemlje dravske banovine brez Ljubljane in voli 14 članov in 14 namestnikov.
Obrtni odsek je razdeljen na 19 volilnih okrožij in voli skupno 20 članov in 20 namestnikov. Prvo volilno okrožje je Ljubljana, ki izvoli 2 člana in 2 namestnika. V ostalih 18
okrožjih se izvoli po 1 član in po 1 namestnik. Ta okrožia so nas!edn;a: drugo vol lno okrož ^ sreza Radovljica in Škofa Loka: tretje srez Kranj; četrto srez Ljubljanska okolica; peto sreza Kamnik in Litija; šesto sreza Logatec in Kočevje; sedmo sreza Novo mesto in Črnomelj; osmo srez Krško: deveto srez Brežice: deseto sreza Laško in Šmarje pri Jelšah; enajsto srez Celje z mestom Celjem; dvanasto sreza Gornii grad in Slovenjgradec; trinajsto sreza Koniice in Dravograd; štirinajsto srez Maribor levi breg in mesto Maribor; petnajsto srez Maribor desni breg; šestnajsto srez Ptuj z mestom Ptujem; sedeinna-sto srez Ljutomer; osemna;sto volilno okrožje ie srez Murska Sobota; devetnaisto srez Lendava.
Gostinski odsek ie razdel en na 2 volilni okrožji in voli 10 članov in 10 namestnikov. Prvo volilno okrože je mesto L;ub'jana. ki voli 2 člana in 2 namestn:ka. Drugo volilno okrožje ie ozemlje dravske banovine brez mesta Ljubljane in voli 8 članov in 8 namestnikov.
Sokolstvo na kraljev rojstni dan
Vsem pripadnikom In prijateljem Sokolstva!
Letošnji rojstni dan staroste SSKJ Nj. Vel. kralja Petra II. bo Sokolstvo proslavilo s svečanostmi, pri katerih bodo sodelovali vsi pripadniki Sokolstva, nacionalna društva in sokolski prijatelji.
V okviru proslave, ki jo za svoje prodročje pripravlja ljubljanska sokolska župa, bodo v Ljubljani nastopne prireditve: v soboto 5. t. m. zvečer baklada in obhod po mestu, v nedeljo 6. t. m. dopoldne zvezdni tek kralja Petra II. in svečani zbor na Kongresnem trgu.
Z brezizjemno udeležbo vseh pripadnikov moramo pokazati moč in strogorednost Sokolstva. hkratu na bomo dokazali zvestobo in ljubezen do kralja, do Jugoslavije in do jugoslovenske državne misli. Da bo celotna proslava res izraz našega hotenja, mora sodelovati vsak pripadnik in vsaka pripadnica vseh ljubljanskih in okoliških društev bodisi v krojih. bodisi v civilu in ne glede na starost in spol. Nihče izmed teh. ki čutijo danes sokol-«ko ne more biti izvzet.
Celotna svečanost bo ob vsakem vremenu.
Zbirališče članstva in naraščaja na večer 5. t. m. bo ob 20. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Deca na ta večer ne bo sodelovala.
Zbirališče članstva, naraščaja in dece v krojih in civilu 6. t. m. bo ob 10. dopoldne na dvorišču realke v Vegovi ulici.
Zvezdni tek kralia Petra II. v nedeljo bodo izvedli tekači iz 71 župnih edinic po glavnih in priključnih cestah prostranega -župnega področia na zborno mesto na Kongresnem trgu. Zvezdni tek je organiziran tako, da bodo tekači na cilju točno ob pol 11. Tekači bodo prenesli spominsko listino s poslanico. Na spominski listini bodo podpisi vseh sodelujočih edinic s poimenskim seznamom tekačev. Pri zvezdnem teku bo sodelovalo 1000 sokol-skih tekačev iz 71 župnih ednic.
Pričetiek svečanega zbora bo takoj po prihodu tekačev. Spored: sokolska himna »Hej Slovani«, nagovor predstavnika sokolske žu-
pe, državna himna, pesem sokolskih legij, ki jo bodo peli vsi navzočni.
Bo svečanem zboru se vsi sodelujoči uvrstijo v sprevod, ki bo krenil po Šelenbur-govi ulici, Tyrštevi, Gosposvetski. Ce'ovški oesti in Drmotovi ulici na telovadišče Sokola Ljubljana-Šiška, kjer bo razvitje novega prapora.
Naj živi Nj. Vel. krali Peter II. naš sokol-ski starosta in brat! Naj živi slavni in junaški dom Karadiordjevičevi Naj živi jugoslovensko Sokolstvo'
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
HMELJ. V Savinjski dolini se kupčija nadaljuje v glavnem po neizpremenjenih cenah. Dobro blago se plačuje po 20 do 25 Din za kilogram. Slabo blago pa je po nižjih cenah. Povprašuje se zlasti po prvovrstnem, zelenem hmelju.
GOVED. Na mariborskem sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene; debelim volom 4 do 4.25. poldebelim 3.50 do 4, bikom za klanje 3 do 3.50, klavnim kravam debelim 3 do 3.25, plemenskim kravam 3.10 do 3.40, kravam za klobase 2 do 225, molznim kravam 225 do 3, brejim kravam 2.80 do 3.60. mladi živini 3.75 do 4, teletom 525 do 6.50 Din. Mesne cene so bile: volovskemu mešu I. vrste 8 do 10, II. vrste 6 do 8. mesu bikov, krav in telic 6 do 8, telečjemu mesu I. vrste 10 do 12. II. vrste 8 do 10, svinjskemu mesu svežemu 12 do 14 Din.
Vrednost denarja
Na borzi smo dobili v devizah (s prišteto premijo):
1 holandski goldinar za 29.67 do 29.81 Din;
1 nemško marko za 17.54 do 17.68 Din;
10.
Mladi Mlakar je delal od zore do mraka kakor živina. Obdelovati je bilo treba obe posestvi, ker je pomagal tudi očetu na starem domu. Stiskač. kakršen je bil, ni rad najemal delavcev, pa mu tudi nihče ni dovolj napravil. Gospodinjila mu je njegova žena, ki »e bila že vsa sključena in pretegnena od dela. Za deklo nista imela denarja. Peter je bil obema edina opora.
Minka je prosila moža naj sj poišče hlapca. »Tudi deklo bi potrebovali mu j eše omenila. Peter pa o poslih ni maral slišati. »Cemu smo pa mi?« ji ni hotel ugoditi.
"Sosedje vidijo, da hujšaš,« ga je opozorila.
»Ako bi se redil, bi jim pa spet ne bilo prav, jo je zavrnil. »Vsem ljudem še Bog ne more ustreči.«
»Nekaj počitka bi si pa že lahko privoščil. Peta božja zapoved se glasi: Ne ubijaj!«
»Šesti poglavitni greh pa prepoveduje lenobo. Zdaj pa res ne vem, ali nai bi poslušal poto zapoved ali poglavitne grehe?«
Mlakarica se .je v resnici bala za moža,^ da bi prekmalu ne omagal. Tudi ji ni bilo všeč, ker mu je morala bita pri delu vedno za petami. Kadar je šel kosit, je gledal, da bi za njim pograbila. Skoro vsak dan mu je morala kie pomagati. Ako se mu je kdai izmuznila, n.u ni bilo po volji. Tako je nadomestovala hlapca in zanemarjala gospodinjstvo.
Ako je delo le prehitro opravljeno, tedaj je navadno površno narejeno. Nai bo delavec še tako dober, sam ne more povsod uveljaviti tiste svoje natančnosti, ki bi jo lahko pokazal, ako bi delal počasi in premišljeno. Kaj rado se pripeti človeku, da kako reč ko- '
maj napol opravi, pa mora odložiti in začeti drugo opravilo.
Stari Gobar je bil prj delu silno natančen. Kar je vzel v roko. jie moralo biti pravilno narejeno. Povsod se je poznalo njegovo delo.
Radi površnosti sta se sporekla z zetom že prvi mesec. »Jej. jej. jej!« je sitnaril okrog doma. »To ni narejeno, marveč razmetano!«
Zet se mu je rogai: »Alj menite, da bom tlačil in mazal? Danes enkrat, jutri enkrat! S polžem ne bova hodila po eni poti!«
Očetu ni prijal tak odgovor. »Doslej so se naše njive poznale izmed vseh,« se je pobahal iti zbodel Petra; »No, zdaj se pa spet poznajo. ..«
»Na dveh posestvih bomo že toliko pridelali, kakor ste poprej na enem... «
»Take površnosti ne morem videti!« je graial starec.
»Pa je nikar ne glejte! Cemu pa šarite na okrog in prodajate sitnost?«
»Kam pa naj grem?« ga je užalostilo.
»V hišo ali pa v senco. V gospodarstvo sc vam ni treba vmešavati. Zapomnite si enkrat za vselej.«
Tisti večer je stari Gobar spet videl nad seboj svojo nesrečno zvezdo. »O, če bi bil vedel poprej!« je potožil hčeri. »Zdaj e seveda prepozno... «
Minki ni bilo prav, ker se je Peter spri z »četom. »Nekoliko bi pa le potrpel!« ga je frosila. »Denar imajo... «
»Mar ga jaz nimam?« je dejal ošabno.
»Zdrži se zaradi sosedov. Jutri bo vedela vsa vas, da se pričkamo z očetom.«
»Naj izve kdorkoli,« mu je bilo vseeno.
''Spreglej jim vsaj zaradi mene ... «
»Naj pa oče odneha zavoljo tebe...«
1 angleški funt šterling za 219.37 do 220.43 Din;
100 franooskih frankov za 287.68 do 289.12 Din;
100 češkoslovaških kron za 180.47 do 181.58 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 367 Din, investicijsko posojilo pa po 83 Din. Klirinške nakaznice v lirah so bile po 3.18 do 3.20 Din in avstrijski šilingi v zasebnem kliringu po 8.16 Din.
Sejmi
7. septembra: Sv. Pavel pri Preboldu. Cven pri Ljutomeru, Sv. Gora prj Sv. Petru pod Sv. gorami. Sv. Jurij ob Taboru. Šmarieta pri Rimskih Toplicah, Tišina. Topolovec, Vojnik. Zagradec, Žerovnica (samo za živino), Kranj (za živino in blago), Mozirje, Murska Sobota (samo za živino). Nedelii-šče, Ormož, Planina v Belj krajini, Slovenj-gradec (samo za živino). Sv. Lovrenc pri Prožinu, Tinsko. Zreče.
8.	septembra: Negova (srez Ljutomer; samo za blago), Boštanij. Kamnik.
9.	septeml-ra: Bušeča vas. Gradac v Beli kraj mi. Lukovica, Spodnja Poljskava, Velike Lašče, Vrh (srez Logatec). Doble.
10.	septembra. Puconc;. Brezovo (srez Litra). 12. septembra. Crmošn.ice na Dolenjskem,
Loka prj Žusmu, Veliko Mraševo.
Drobne vesti
=Banovinska zimska kmetijska šola pri Sv. Juriiu ob južni železnici začne svoj I. tečaj 3. novembra in sprejme vanj do 24 učencev. Ta tečaj ie petmesečen in bo trajal do 31. marca prihodnjega leta. Isti učenci bodo prihodne leto sprejeti v II. tečaj, ki bo ravno tako v petih zimskih mesecih. Prednost zimske kmetijske šole je v tem, da se kmečkj sinovi pozimi izobrazijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetijah. Tako* ima kmet dobrega delavca doma v dobi. k» ga najbolj potrebuje. Druga prednost je v tem, da gospodar laže poravna v enem letu oskrbovalnim) za pet mesecev kakor za enajst m pol meseca. V to zimsko šolo se sprejmejo pridni, najmanj 16 let stari sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanu ostali na kmetijah. Gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Lastnoročno pisane pro-
»A tako! Ti ne boš pometah z mojim očetom,« ga je krepko zavrnila.
»Minka!« Stopil je prednjo ter ji zarobil prav od blizu: »Saj nisem njegov hlapec! Sem se mar priberačil pod vašo streho?«
»Kdo pa je rekel kaj takega?« ji je bilo žal. ker ie preostro nastopila.
»Mene ne boste,« je nadaljeval brez odgovora na njeno vprašanje. »Edinega sina ie količil in pognal po svetu... Tončko je spravil v grob... Dve mladosti je uničil z enm udarcem...»
Videla je. da gre za res, zato iti mogla molčati. »Peter, o Tončki pa kar lepo molči. Marsikaj mi jie znano ... «
»Povej vse, kar veš!« se je delal, kakor bi ne imel ničesar na vesti.
»Ti si hil prvi, ki si jo prevaral... Kdo je utrgal prvo cvetko njene mladosti? Ti si ji usekal prvo rano...«
Dregnila je v sršenovo gnezdo. Udaril bi jo bil po ustih, pa se je premagal zaradi sosedov, da bi se ne uresničilo, kar so prerokovali Minki pred poroko.
»Deni si jo za klobuk in pomni, kdaj si me izzival,« mu je namignila, zakaj se mu je postavila po robu.
V odgovor jii je pokazal osla.
Molk, ki jie nastal po sporu, je trajal več tednov. Minka je imela nekaj očetove trme, Peter pa toliko napuha, da se nj maral poniževati. »Videli bomo, kdo se bo prei omehčal,« je kljuboval obema s trdovratnim molčanjem.
gnje, kolkovane s 5 D:n je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole pri Sv. Juriju ob južni železnici najpozneie do i. oktobra. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti, izjavo staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja in da ostane prosilec po dokončani šoli na domači kmetiji, davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov (zaradi dosege banovinskega prispevka). Navesti je tudi točen naslov prosilca in zadnjo pošto. Oskrbnina znaša na mesec od 50 do 300 Din po premoženjskih razmerah staršev in se plačuje mesečno naprej. Pri vstopu v šolo preišče šolski zdravnik zdravstveno stanje učencev. Bolni se seveda odklonijo. Rok za vlaganje prošenj poteče I. oktobra.
= Reje ameriških dirkačev država ne b0 več podpirala. Kmetijsko ministrstvo je poslalo banski upravi dopis, iz katerega povzemamo: Zaradi dolgoletne reje v smeri čim večje dirkalne sposobnosti je dobil tako zva* ni ameriški dirkač tako telesno obliko, ki ie nekoristna za rabo pri poljskem delu. Zato ni umestno mešanje te krvi z domačo kone-rejo, kjer je naloga konja, da opravlja kmetijsko delo. Za gospodarsko slabe kmetovalce tudi ni primemo gojiti športnih konj. ker to mnogo stane in odvrača kmetovalca od negovega pravega poklica. Spričo tega n'ma reja ameriških dirkačev za domačo konjerejo nikakega pomena in je zavoljo tega ni treba podpirati z javnimi sredstvi.-
=> V vsej državi najzanimivejše razstave so gotovo na jesenskem ljubljanskem velesejmu od 1. do 13. septembra, kamor bo zlasti velika, vso državo upoštevajoča propagandna razstava »Za naš les« privabila obiskovalce iz vse Jugoslavile. Pokazala nam bo naše lesno bogastvo v primeri z drugimi državami in tudj produkcijo lesa in stranskih produktov. Najvažnejši del razstave pa je gotovo oddelek, kjer je nazorno z načrti in modeli prikazana uporaba lesa v stavbarstvu in za najrazličnejše druge namene. Njei je priključen skoro 10.000 kv. m. obsegajoč živalski park z vsem živalstvom naših gozdov, obenem pa tudi mikavna razstava »Naš sodoben vrt« z več posebnimi razstavami cvetja, raznimi modernimi vrtovi in sploh vsem. kar zanima našega prijatelja
vrtov. Seveda na tej razstavi ne bo manjkalo tudi najlepšega sadja in najboljše zeleniave. Razstava malih živali bo spet nudila priliko, da si rejcj izbero za pleme kunce, perutnino in golobe, a za razvedrilo bo skrbel veselioni prostor z velemestnim varieteem. Za Ljubljanski velesejem veljajo polovični popusti na železnicah, ladjah in letalih.
Domače novosti
Naročniki, ne pozabite
izpolniti svoje dolžnosti in plačati letošnje naročnine! Jesen se bliža, večina pridelkov je pospravljena iin nekaj jih je šlo že tudi v denar, zato bo plačilo naročnine, ki je tako malenkostna, zdaj lažje. Sklenite vsi, ki imate še kai poravnati, da boste plačali »Domovini« to, kar ji gre, zanesljivo do Malega šmarna po položnicah, ki jih imate doma. ali kj jih boste našli priložene v časopisu. Priporočate »Domovino« tudi drugim, da io naroče. Kdor postane naročnik »Domovine«, je ne pusti več. saj imamo naročnike po 10 let. pa tudi od početka izhaiania, kar je očiten dokaz za priljubljenost našega lista.
Uprava »DOMOVINE«.
*	Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja.
Za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. 6. t. m. bo velika revija čet na Banii-ci. Revije se udeleže razen čet beograjske garnizije tudi čete ostalih garnizin iz države, zlasti pa tehnške in specialne čete. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je ukrenilo vse potrebno, da se četam, ki se pripeljejo v Beograd na revijo, in civilnemu prebivalstvu, ki pride na to svečanost, olajša prevoz na železnici do Beograda. Obenem se javnost obvešča, da bodo veljali na dan 6. t. m. tudi listkj za brezplačni povratek.
*	Kmetijski minister o vprašanju kmečkih dolgov. Kmetijski minister inž. Stankovič je v Novem Sadu iz;avil novinarjem, da je poslan . osnutek uredbe o kmetijskih zbornicah na vpogled raznim kmetijskim društvom. Ko dobi ministrstvo odgovore, bo uredba kmalu uveljavljena. Glede razdolžltve kmetov je iz-
javil, da mora biti to vprašame v kratkem rešeno. Še v septembru izide uredba o končni ureditvi kmečkih dolgov. Obsegala bo vse vrste dolgov in ne samo bančnih.
*	Spet skupina vestiaiskfh rojakov v domovini. V soboto popoldne je prispel v Ljubljano velik rdeč avtobus, s katerim so se pripeljali v domovino naši dragi rojaki z Vestfal-skega, po številu 30. Privedel jih je kakor običa,:no vsako leto predsednik Zveze jugoshr venskih narodnih in delavskih podpornih društev v Nemčiji g. Pavle Bolha z nekaterimi društvenimi funkcionarji. Na vožnji so bili celih pet dni, vendar pa so imeli vseskoz lepo vreme. Želimo jim veselo bivanje na doma-1 čih tleh.
*	Občinske volitve v kritem srezu. V ne-
del o so bile naknadne občinske volitve v 7. občinah krškega sreza. Volitve so potekle mirno. Občinski odbor v Mokronogu ;e bil razpuščen. ker ie svoječasno izvolil bivšega sreskega načelnika dr. Cuša za častnega občana. Na Bučki. Raki. v Studencu, Catezu m Cerkliah ,so se vršile volitve zaradi izpremernbe občinskega ozemlja. V Škocijanu ie bil izvršen pregled občinskega gospodarstva nato pa je bil občinski odbor razpuščen. Razen tega je bila izvršena tudi izprememba občanskega ozemlja. Izid volitev je naslednji: Občina Studenec: volilnih upravičencev 379. vo-lilcev 260. volilna udeležba 69 odstotkov. Dobili sta: lisrta Stojs (JRZ) 240 glasov (18 odbornikov) in lista Žnidaršič (opozicija) 20 glasov. Občina Škocijan: volilnih upravičencev 713, volilcev 654. volilna udeležba 64 odstotkov. Lista Marinčič (JRZ) je dobila 544 glasov (23 odbornikov), lista Barbarič (opozicija) pa 110 glasov 1 odbornika). Občina Bučka: 289 upravičencev, volilcev 219, udeležba 76 odstotkov. Lista Komljanec (JRZ) je dobila 153 glasov (16 odbornikov), lista Kapler (opozicija) pa 66 glasov (2 odbonnika). Občina Mokronog: volilnih upravičencev 570. volilcev 356, udeležba 64 odstotkov. PostavVena ije bila samo lista Majema Aleksandra (JRZ). Občina Raka: upravičencev 733, volilcev 379, udeležba 54 odstotkov. Opozicija je bila razcepljena in delno ni šla volit. Dobile so: lista Cemič (JRZ) 251 glasov (16 odbornikov), in lista Šiško (opozicija) 78 glasov (1 odbornik) in lista Šribar (opozicija) 68 glasov (i odbornik). Občina Čatež: upravičencev 643. vo'il-
T0NE BRDAR:	4
¥elika ljubezen
ROMAN iz PRETEKlilH DNI
»Ne bodi tako boječa!« ji je dejal- »Ljubezen z mojim ponosnim bratom je zdaj končana., in prepričan sem, da ne bo hotel ničesar več slišati o tebi. Jaz pa nisem tak!«
Stisnil je dekle, ki se ga od presenečenja ni moglo braniti, k sebi in jo je začel poljubljati. Toda njen klic je nekdo slišal. • Urinih korakov se je približal mlad mož v lovski obleki, s puško na rami. Klobuk s perjem divjega petelina je nosil po strani in izpod pogumnega čela mu je sijalo divoje hrabrih oči,.
V trenutku je Hugo začutil, da ga je nekdo zagrabil z železnimi pestmi. Izpustil je Cvetko in se je silno razjezil, ko je v mladem možu spoznal Kolarjevega Jurija.
»Kaj.« je zagrmel nad njim- »vi si upate položiti roko name? Takoj se poberite!«
Kolarjev Jurij pa se je široko postavil pred Cvetko in mirno, toda odločno rekel:
»Milostivi gospod, pustite to dekle v miru!«
»Kaj? Kaj?« je zbesnel Hugo. »Vi se upate tako nastopati proti meni, sinu svojega gospodarja? Poskrbel bom, da vas spodi iz službe!«
»Tega se prav nič ne bojim! Iin to vam po--------
k
sicer boste imeli z menoj opraviti! Dovolj • jih imate že na vesti- Jaz več vem o vaših skrivnostih, kakor si mislite!«
Jezno se je obrnil od Hugona, na katerega so te besede zelo neprijetno delovale. Hugo je bil ves bled. od jeze pa ni mogel odgovoriti niti besedice.
Kolarjev Jurij pa se ie obrnil k Cvetki in dejal s spoštljivim glasom:
»Pojdite z menoj, gospodična! Spremil vas bcm do doma.«
Cvetka se je bojazljivo ozrla za Hugo-nom, potem pa je odšla z Jurijem.
Do nobenega človeka na svetu ni imela toliko zaupanja, kakor do tega poštenega, odkritega moža, ki ji je ob vsaki priložnosti izkazal kakšno uslugo. Ni pa vedela, da je v Jurijevem srcu gorela mogočna, skrita ljubezen do nje, in da je zaradi te ljubezni dosti pretrpel, ker se. je sam sebi zdel premajhen. da bi se upal prositi Cvetko za roko.
Kar je vedel za njeno razmerje z grofom Stankom, je pokopal vse upanje.
Hugo je gledal za njima in iz oči mu je sijalo klivje sovraštvo.
»Le čakaj!« je mrmral- »To mi boš drago plačal!«
V.
ŽRTEV LJUBEZNI.
Cvetka je prišla domov, sama n[ vedela kako. Vsa potrta je stopila v hišioo, kjer )e stanovala s svojo materjo.
Zdelo se jj je, da ji bodo vsi ljudje brali z obraza sramoto in kajali za njo s prsti. Njena sreča je bila uničena. Vse je izgubiK
Zapodili so jo iz tovarne. Kje naj zdaj išče dela in zaslužka? S čim naj odslej redi mater in sebe?
»Moj Bog. kaj bo zdaj?« je zdihovala. »Kaj naj zdai storim?«
Ko je stopila v sobo, se je silno prestrašila. Zagledala je mater, ki je ležala na postelji smrtno bleda. Poleg postelje je sedela stara kmetica, ki je Cvetki skrivaj namignila in ji rekla:
»Kar naenkrat se je vaši materi bolezen poslabšala. Po zdravnika sem že poslala. Hvala Bogu, da ste prišli Cvetka. Jaz ne utegnem več!«
Po teh besedah je kmetica odhitela, Cvetka pa se je zgrudila na stol ob postelji. Zdaj še ta nesreča! Mati je nemirno spala.
Zdravnik, ki je kmalu prišel, je zmajeval z glavo. Potegnil je Cvetko v stran in ji odločno dejal:
»Pripravite se na najhujše! Bojim se, da konec mi več daleč!«
Cvetka ni mogla več jokati. Oči so io pekle in vsa je ihtela. Ali še zmerom ni polna mera njenega trpljenja? Ali naj zdaj izgubi še mater?
Ko se je bolnica drugo jutro prebudila, je Cvetka še zmerom nepremično sedela ob postelji.
»Otrok moj«, je dejala mati s slabotnim glasom. »Ali danes ne greš v tovarno?«
»Ne, mati, dokler ste bolni, bom ostala doma-« je odvrnila Cvetka in se je poskusila nasmejati. Nežno je poljubila mater na čelo.
»Uboga moja Cvetka, kako si bleda in objokana! Ne žalosti se toliko zaradi mene. Saj sem ti tako samo v breme! Kmalu, ktnaiu bom rešena — čutim!«
cev 422, udeležba 65 odstotkov. Lista Z.ev-nik Franc (JRZ) 183 glasov (3 odbornike) in lista Anton Kolar (opozicja) 239 glasov (15 odbornikov). Občina Cerklje: volilnih upravičencev 575, voklcev 385, udeležba 69 odstotkov, Lista Ignotši (JRZ) 307 glasov (17 odbornikov), lista Jurečič (opozicija) 78 glasov (1 odbornik). — V občini Sv. Križ ob Krki bi se tudi morale vršiti v nedelo obenske volitve, toda v petek je banska uprava brzojavno sporočila, da so volitve zaradi tehničnih zaprek odgodene.
*	Poslanec Lukačič med volilci. V zadnj h dneh je obiskal narodni poslanec g. Lukačič občinske organizacije JNS v Strigovi, Verže-ju, Gezanjevcih. prj Sv. Jur)'u ob Ščavnici i,n v Ljutomeru okolici. Povsod je podal politično poročilo in obfise gospodarskega programa, ki je bil svoj čas sprejet na sreski konferenci v Mariboru. Razpravlja'o se je tudi o potrebnih ukrepih za omiljene gospodarske stiske. Navzočni so z odobravanjem vzeli na znanie poroč;lo g. poslanca in vzklikali tudi predsedniku g. Živkoviču.
*	V splošni bolnišnici v Ljubljani 18 850 bolnikov. Do 26. avgusta je število bolnikov v letošnjem letu naraslo že na 18.850. To ie število. ki v prejšnj:h letih ni bilo doseženo niti vse leto. Naval bolnikov kljub poletju neprestano trai;a. Vsi oddelki so čisto zasedeni. Velike težave dela upravi in zdravnikom izo-lirni oddelek, ki je do zadnjega kotička prena-trpan in moraio bolniki spati skupa; po trije na dveh posteljah. Med deco razsa a zdai zlasti davica. Z vsakim dnem bolj se kaže nujna potreba razširjenja bolnšnice, odnosno zgradbe novih bolniških zgradb.
*	Smrt najstarejšega 1'ublianskega gacilca. Trdna gasilska korenina Jože Laoa.inar je za zmerom zatisnl oči na svojem domu v Do-brilovi ulici v Ljubljani. Pred kakimi šestimi tedni ije zadela poprej še čilega moža možganska kap. ki ga je naposled ugonobila. Z Jožefom Lapa,;nariem je združena zgodovina ne samo ljubljanskega, temveč tudi slovenskega gasilstva. Ni stal med prednjim; bori tel ji gasilstva. toda krepko je pomagal kopati brazde slovenskemu gasilstvu. Vsi slovenski gasilci so ga poštovali. Pa tudi gasilci v češkoslovaški in Poljski so ga uvaževali. Jože Lapainar se je rodil pred 79 leti v Kamni gorici. Prav letos je dopolnil 80. leto. Kot m'ad deček ie priromal v L;ubl.iano in stopil pri takratnem
mizarskem mojstru Doberletu za mizarskega vajenca. Mojstru ie potem ostal zvest pomočnik. Pokojnik je 57 let vneto deloval med gasilci. Pri mnogih požarnh nesrečah je tvegal svoje življenje. Naj omenimo le velikanski požar, ki je 1. 1887. upepelil takratno staro gledališče na Kongresnem trgu. Bil rje med prvimi gasilci. Požrtvovalno pa je sodeloval tudi pri drugih večjih požarih, kakor pri požaru papirnice v Medvodah, smodnšnice v Kamniku pred vojno, velike tvornice na Fužinah. Med voijno 1. 1917. je nastala strahovita eksplozi a smodnišnice na Ljubljanskem pol u. Noč in dan .ie bil tu na svojem mestu kot gas'lec, da se eksplozija ni nadaljevala. Časten mu spomin!
*	Dve zlati poroki. Dne 18. avgusta sta obhajala v Rušah zlato poroko zakonca Drago-tin Lingielj in soproga Ana. Ko so med svetovno vojno preganjali in vlačil' po ječah zavedne Rušane. je moral tudi L:ngeli okusiti preganjan e. Slavljenec je še vedno čil In še zmerom sam gospodari s svojo zvesto zakonsko družico Ano na ogromnem posestvu v V Pleterjah v zdolski župniji pa sta praznovala zlato poroko Franc Novak in soproga Marija. V dolgih 50 lerih sta si s trdim delom in pridnostjo postavila lepo domačijo. Obema paroma še mnogo let!
*Dvoje uspelih mezdnih gibam. Nedavno so stopili v mezdno g banje mizarji v Št. Vidu nad Ljubljano in parketarji v Ljubljani in oko-Ifci. Pri mezdnih poga^n ih med nfzarskimi mojstri in zastopniki delavstva je bil kmalu dosežen sporazum. Pomočniki, ki so uslužbe-ni tri mesece po napravljenem pomočniškem izpitu, bodo dobivali 3 Din od ure. po treh mesecih po 4 D'n. po enem letu pa po 4.50 do 5.50 Din. Pomočniki dobe tudi dopust in sicer po dveh letih službe trj dni. po štirih letih službe štiri dni. Pogodba velja' za šest mesecev in sta obljubili obe stranki, da se je bosta držali. Obenem sta se obe stranki, zavezali, da bosta vzajemno pobi ali šušmarstvo. Te dni je bila sklenjena tudi kolektivna pogodba med izdelovalci parketov v Liublni in okolici. Parketarri so dosegli izboljšanje 20 odstotkov akordne nagrade za kvadratni meter položenih parketov.
*	Na državni meščanski šoli obrtno-kmetij-skega značaja v Škofji Loki bo vpisovan e L. 2. in 3. t. m. V I. razred se bodo sprejemale učenke in učenci, ki so dovršili IV. ali višji razred (šolsko leto) osnovne šole vsa; z do-
■-——— — i . ________________
brim uspehom V izjemnih primerih sme učiteljski zbor odobriti vpis do 20. t. m., minister prosvete pa do 10, oktobra. Ubožni učenci dobe za nabavo knjig in učnih pripomočkov podporo iz šoTskega ubožnega sklada in so oproščeni plačanja šolnine in drugih prispevkov.
*Pravilna uporab" lesa je mogoča le tedai, če natanko poznamo vse njegove slabe in dobre lastnosti in vse možnosti in načina za njegovo predelavo. Na velesejmski razstavi »Za naš les« bomo od 1. do 13. septembra videli in spoznali odpornost lesa proti vsem vremenskim spremembam, boleznim in škodljivcem. obenem pa tud;, kako se čih branimo, kako povečamo trajnost lesa in podaljšamo trajnost konstrukcij, kako povečamo njih nosilnost in zmanjšamo nevarnost pred ognjem.
*	Bled na dr;žt>i prodan za 23,400.000 Din. Te dn; se je vršila v Parkhotelu na Bledu cd okrajnega sodišča v Radovljici razpisana javna prisilna dražba vseh nepremičnin g. Ivana Kende in niegove soproge Marije. Poleg glavne upnice Zadružne gospodarske banke, k; je predlagala dražbeno postopanje, so bili navzočni še drugi upniki. V konkurzno maso ie bi!» v celem prijavljenih nad 140 uonikov. Zdražila ie vse te nepremičnine Zadružna gospodarska banka za skupno vsoto 23.400.000 Din.
*	Delo na Slačniku se obnovi. Nedavno se ie zglas lo pri banski upravi odposlanstvo delavcev s ceste Trbovie-Zagon?-. ki sta ga vodila narodna poslanca 2. Mravlje in Ple-skovič Odposlanstvo ie dobilo od bansKe uprave zagotovilo, da se bo delo na tej cesti spet začelo v ntajkrasem času in da bodo spreieti nazai v delo vsi brezposelni, ne bodo pa sprejet' de'omrzneži in hucskači.
*	Grob rimskega veljaka so izkopali delavci mestne plinarne v L:ublaani ob stiku Bie.-vveisove. Tržaške in Rimske ceste, ko sojme-li opravka s popravilom plinovoda. V-ec at-lavcev ie imelo ves dan dela. da so obkopau kameniti grob. ki ima četverokotni tloris v izmeri dobrih dveh kvadratnih metrov. Grob je visok okrog enega metra. Pokrov je v obliki poševne strehe z debelim stozčast m rogljem na vsakem vogalu in nekoliko presega rob krste same. Pokrov je na vec kra m počen in ima na sredi precejšnjo lukno. ki pa je b la prekrita. Iz tega bi bilo sk epati. da je bil grob že s silo razbit, ali pa so pri kakem oozne:šem delu pokrov razbli v mne-
;>Mati. moja ljubljena mati!« ie Cvetka jokala. »Ne zapustite me! Kaj bo z menoj, če vas ne bom več imela?« Mati jo je tolažila, a je ni mogla potolažiti. Živela ie kakor v strašnih sanah. Samo na eno je še mislila: na pismo, k,i hi ga morah poslati Stanku.
S krvavečim sroem je začela pisati in vroče solze so padale na papir. S tem pismom je sama sebi uničila srečo.
»Ljubi Stanko!
Najine sanje so končane Strašna usoda naju je za zmerom ločila. Srce se mi trga, ko ti pišem te vrstce.
Včeraj so me poklicali v grad. Zahte-. vali so, naj te pustim. Zbadani in psovk, s katerimi so me obsuli. ne morem ponoviti. Branila sem se odločno in sem naposled zbežala.
Toda to še ni konec mojega ponižanja! Sobarica baronice Elvine je pritekla za menoj in sluga me je zgrabil. Obdolžili so me, da sem okradla baronico, da sem ii vzela dragocen nakit. Sobarica gi je privlekla iz mojega žepa. Kako Je zapestnica prišla tia. ne vem- Mis'ila sem da znorim od strahu! Jaz — tatica! Tako me je zaničljiivo inrnova'a baronica. Potem so me vlekli k tvojemu očetu ;n ta jima je veriel. Dal mi je na izbero, da me zapro kot tatico, ali pa da na; tebi pišem p'smo. da te ne maram več! Prisiljena sem bila ob'iubiti. dn bom pisala. Kaj nai bi bila naredila, da se ognem sramoti?
Zato zdaj ne morem biti več tvoja! Če mi tudi srce poči. se ti moram odpovedati. Pozabi me. Stanko! Jaz te bom ljubila večno, dokler bo le še košček življenja v meni!
Zadnjič torej zbogom!
Tvoja nesrečna Cvetka.«
Strašno psrno je bilo spisano in Cvetka se je nekako pomirila Mera njenega trpljenja je bila polna Izgubila e ljubega, njena mati pa leži na smrtni postelji. Kaj jo more še hujšega zadeti?
Tako sta minila še dva dneva. Bolnica je čedalje bolj s1abe'a. Cvetka je noč in dan čula ob p6ste!j: in materi požrtvovalno stregla.
ProsMa je Boga pomoči, toda' smrt se bližala neizprosno.
riolnce ie zaha:aIo in njegovi zadnji žarKi so padali v tiho sobico na bledi, izmučeni obraz bolnice. Cjjetka ie tiho jokala in sedela ob postelii. V^e je bilo tiho, samo ura na stani je enakomerno bila.
Tedai se .ie zgan la bolna žiena in s slabotnim glasom dejala:
»Cvetka, ta ura je mo;a posledna!... Toda umreti ne morem, dokler ti ne razodenem velike skrivnosti...«
»Mati. mati L je vzklika'a Cvetka in poljubi1 a nji no mrzlo roko.
»Poslušaj me, dete!« ie šepetala mati s pojenfaočim glasom. »Ti ne veš, zakai na!u je moral nekoč tvoi oče zapustiti — in zakaj sva postali tako siromašni! Moral je bežati, ker... Vse boš izvedela, vprašaj župnika!—
On vse ve. - Vse ti bo povedal! Jaz ne
1 morem več!...«	.
Utrujena mati je umolknila, lega. Kar je Cvetka pravkar slišala, ni mogla dobro razumeti. ker so jo preveč premagoval bole-
°'"cvetka. je čez nekai časa vzdihnila bolnica. »Ne pozabi tega! Pojdi k župniku! Slišiš? On se bo pobrigal zate!«
»Da. mati, da!« ie jokajoč potrdila hči. »U, ko bi mogla umreti z vami!«	v
Cve'ka ni slišala hitrih korakov po vezi m ni videla, da so se odprla vrata in da je stopil v sobo visok mož.
Umirajoča mati pa je slišala vse in je v neizrekljivem začudenju široko odprla oči.
»Cvetka. Cvetka!« .ie zdaj zaslišala deklica glas. kakor bi bil prihajal iz nebes, in ljubeče roke so io obiele.
»Stanko! Moij Bog! Ti?« je zajedala m ni mogla verjeti svojim očem.
»Da. iaz sem!« ji je odgovoril mladi grof in poliubil men obokan' obraz. »Ali nisi mislila. da pridem? Oh. Cvetka, kakšno pismo si mi pisala! Mo:a uboga ljubica, kaj so tj naredili? Tebe so osumili in zato nočeš biti moiia?«
»Saj ne smem! Spravili so me v sramoto! Skrivati se moram pred ljudmi! Ti se ne smeš več zmenifi zame! Pozabiti me moraš!«
Te besede so ble polne obupa. Cvetka se je skušala rešiti objema, toda Stanko jo je še tesneje držal.
»Ne!« je vzkliknil. »Nikoli te ne zapustim, Cvetka in če bi te ves sviet kametral. jaz te ne zapustim!«
»Mati. mati, aLi slišite?« je plakala Cvetka vsa srečna.
niu da je navadna skala, nato pa, ko se je pod kamenjem pokazala navadna luknja, so 50 s ploščo pokrili.
*	Smrtna nesreča duhovnika. Pred dnevi se je komenski kaplain g. France Pahor, doma iz Noveiega pri Temenici, s kolesom odpravil v Vojščico, kjer je maševal. Nato se ie nameraval takoj spet vrniti v Komen. Med potjo pa se mu je kolo pokvarilo, da je padel in si ziomil tilnik in kmalu nato umrl. Štel je 49 let. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva iz Komna in okoliških vasi.
*	Avtobus .ie zgorel. Na Trzinski gmajni onkraj Črnuč se je pripetila huda nesreča, pri kateri je bilo v nevarnosti več ko 20 potnikov. Avtobus, ki skrbi za zvezo med L ublja-no in Moravčami in ki je last splošne prometne zadruge, se .ie odpeljal s postajališča v Tavčarjevi ulici po Tvrševi cesti. Kmalu za ostrim ovinkom nad Črnučami pa se je iz razplirnjača pojavil plamen. Šofer je naglo ustavil voz. Ogenj, ki iie hitro ohiel karoserijo, pa so opazili tudi že potniki. Na srečo se ljudi ni polastila panika, ki je v takih primerih pogostokrat kriva hudih nesreč. Šofer je odprl vrata in potniki so drug za drugim izstopili. Kn sam izmed n'ih je postal nemiren in je z roko udaril po šipi, da se je obrezal. Bil je že skra ni čas. zakaj vnel S3 je že ben-cn. Sledila ie eksplozija pnevmatik iti v trenutku je bil ves avtobus v plamenih. Kako je do nesreče prišlo, še ni povsem pojasnjeno. Prestrašeni potniki so pot nadaljevali peš ali Da so v Domžalah najeli voznike.
ad Pol. pregled.
4 Požar pri Sv. Trojici. Te dni je pogorel h'ev pri župnišču pri Sv. Troicl nad Moravčami. Upokoijeni duhovnik g. Josip Markič ima občutno škodo, ker so mu zgoreli tud; krava tele, krma, slamoreznica in drugo. Ogenj je bil podtaknjen. Gasiti ni bilo mogoče, ker je bilo leseno poslopje v trenutku vse v plamenih in tudi vode ni b:lo na razpolago.
*	Beg iz življenja. Te dni so našli na pod-streš;u pisarne stavbenega podetija inž. Jele-nec & Šlajmer v Vrazovi ulici v Mariboru obešenega 41-letnega skladiščnika Rudolfa Slač-ka. Kaj je Slačka spravilo v obup, ni b lo mogoče dognati. Menijo, da ie bil bolan. Zapustil je ženo in dva nepreskrbljena otroka.
*	Avto jo je pregazil. Na cesti pri Žalcu ie v nedeljo neki avtomobil podrl 70-letno, pri veleposestniku Wolfu v Št. Petru nameščeno
»Bog bodi z vama!« je dejala umirajoča z zadnjimi močmi.
Grof Stanko se je sklonil k bolnici in prijel njeno roko. Pretreslo ga jie, ko je v del, da se Cvetkina mati bori s smrto. Na tem bledem obrazu je čital tiho skrb. ki jo je imela mati za svojega ednega otroka, je čital tiho prošrco za dete, k; bo ostalo samo na svetu.
In on je bil tu. da olajša zadnje skrbi matere za otroka. Potegnil ie Cvetko k sebi :n je dejal:
-.Mati — sai tako vas smem imenovati v tej odločilni uri — zaupajte mi Cvetko! Tu. vpričo vas, mati, prisegam Cvetki lubezen on zvestobo do groba!«
Obraz umirajoče se 'e razžarel kakor v nebeškem sijaju. S smehom na ustnicah je umrla...
Cvetka se je zgrudila v globoki žalosti čez nio. Temno »e postajalo po sobi, samo jok je motil tišino.
Naposled se je grof Stanko sklonil k deklici in io dvignil. Tesno io je stisnil k seb: ter poljubil njena usta in nj/ena solzna lica. Tolažil je ubožico tako dolgo, da se ie nekoliko opomogla. Izgubila je mater, a ljubljenec ji .ie ostal. On io bo varoval in jo tolažil v težkih trenutkih živliema.
»Stanko,« je proseče govorila, »ne zapusti me1 Nikogar nimam več na svetu!«
M ?d jokom je pripovedovala. kako so jo prisilili, da če pisala tisto pismo, natanko mu je novedala, kako kruto so io mučili.
Stanko Ije bi! ves iz sebe. Mislil je. da baronica vendar ni tako hudobna.
služkinjo Marjeto Vrzelakovo na tla in šel čez njo. Vrzelakova je dobila zelo hude notranje poškodbe. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico-, kjer jie umrla.
*	Otrok je utonil v potoku. M lnarju in posestniku Francu Rozmanu v Spodili Koreni pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah, je utonil v mlinskem potoku 18 mesecev stari sinček, ki so ga bili pustili s 6-letno hčerko doma brez nadzorstva.
*	Elekričmi tok ga je ubil. Žrtev svojega poklica je postal v nedeljo zvečer v Ljubljani g. Fran Vizjak, uslužben pri Maloželezn ški družbi v Ljubljani. V omenjenem času je na križišču cestne železnice v Zgornji Šiški med retnizo in mitn co moral popravljati omrežje. Pri tem pa je prišel v stik z vodom visoke napetosti. Zadel ga je električni tok in se zgrudil nezavesten. Takoj so b:Ii pok.icani na pomoč reševalci, ki so ga hoteli jadrno prepeljati v bolnišnico, toda že med prevozom je umrl. O smrti moža je bila nemudoma obveščena njegova žena. kj prebiva s hčerko na Celovški cesti 78. Globoko potrta žena ie izrazila željo, da bi moža pripeljali domov, kar Se je v teku noči tudi zgodilo.
*	O gen i pri Sv. Trojici pri Moravčah. Tro-jišk-emu župnemu upraviteliju g. Markiču je v. nedavni noči pogorelo gospodarsko poslopje, polno sena in slame. Požar ie nastal pozno ponoči; ko so se ljudje prestrašeni prebudii, je bil hlev že v plamenih. Poleg kmetijskega orodja sta zgorel: tudi dve kravi, katerih ni bilo mogoče več rešiti iz gorečega pos'o-pja. Ogenj je bi! očitno podtaknjen. Hudo prizadetega g. župnega upravitelja, ki je v kraju splošno priljubljen, pomiluie vsa okolca. .
*	Spet velik požar pri Kamniku. V eni izmed zadnjih noči je pričel goreti Vavpotičev valjčni mlin v Šmarci pri Kamniku. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Duplice. Homca in Kamnika, ki pa niso mogli rešiti drugega kakor 40 koles, kaitera so spravili gostilniški gostje v mlinu, kakor tudi pol vagona sladkorja, med tem ko ie požar čisto uničil tri vagone pšenice in m nskih izdelkov. Nedvomno je zanetila požar zlobna roka. Uvedena je preiskava, da se ugotovi pravi vzrok požara.
*	Požar v Drešinii vasf. V nedelo je nastal ogeni v kozolcu posestnika Gorška v Drešni vasi pri Petrovčah. Plamen so kmalu objeli ves kozolec in hmel'sko sušilnico. Gasilcem se je posrečilo obvarovati sosedna po-
kaznoval bom tvo;e preganjalce. Vrn ti ti bodo morali dobro ime!«
»Kai misliš narediti?« je v strahu vpraševala Cvetka.
»K očetu poidem! Zdai je čas, da jasno in odkrito govorim z niji mo tebi. Pomiri se. Cvetka! Jutri pridem spet k tebi in te ne bom več zapustil!«
Jokaoč se je Cvetka obrnila k svoji mrtvi mamici.
Stanko je razburien o d hi te I v očetov grad. Ko i; bil ziutraij dobil Cvetkjno pismo, si je takoi vzel dopust in je odpotoval.
Takoi po svorem prihodu ie še1 k Cvetk', ker je hotel govoriti nrei z njo, preden razodene vso spletko očetu.
Takoi ko je Stanko prišel v grad. je hitiel k očetu. V predsobi pa mu nriš'a nasproti niegova nevesta, baronica Elvira. Sluga Jože ;e bil namreč takor naznanil njegov prihod.
Skozi široko odorfa ,vra*a 'e videl S'anko v iPd;lnico kjer sta še sede^ za mizo Hugo in Flv.ira. Stari grof si? je bil že odpravil v s vero sobo.
Stanko se Flviri ni mogel več ogniti. Obstal ie in mračno gleda! pred«11.
»Kako nepričakovano si prišel!« mu ie zaklicala Flv-ra z ljube mi v,'m g'asom. ^aznro-strla je roke in vzkliknila: »Po štirih dneh si SD&t tu!«
»Vzrok vam ie na:brže znan baronca,« ie odgovoril ledeno in n hotel stisniti njene desnice. Flvira je prebledela.
»Kaj? — Kaj naj to pomeni?«
»To pomeni, baronica,« je jezno nadalieval, »da je kcnec spletk, ki ste jih začeli! Obna-
slopja. V poslopju je zgor.ela tudi večja zaloga hmelja v vrednosti 30.000 Din. Vzrok požara ni znan.
*	Strela je ubila vola. Nesrečno naključje je hotelo, da je prišla Zajčkova domačija na Srednji Dobravi v soboto popoldne med nalivom ob izredno lepega vola. Domači sin se je odpravil na bližnjo senožet v Lipici, da naloži otavo. Med potjo blizu Pirčeve tvor-nice žion kov pa je začelo deževati in malo grmeti. Da s,i odreže palico, je stopil voznik s ceste k bližnemu drevesu, kar je bila zanj naravnost izredna sreča. V naslednt em trenutku je namreč udarila strela v vola in voz. Žival je obležala na mestu mrtva. Voznik, ki sta ga puh stre'e in grom sam silno prestrašila. se prve trenutke niti ni mogel znajti, šel: potem se je zavedel, da je po srečnem naključju ušel smrti.
*	Požar V Šmiklavžu ie nastal ogum v gospodarskem poslopju posestnika Karola Soiiča. Ognjeni jeziki so prešli tudi na zraven stoiečo stanovanjsko poslopje ter sta v kratkem času obe zgradbi zgoreli do tal. Požar ie nastal v času, ko so bil' domačini zaposleni na polu V zadn em trenutku se ie posrečilo rešiti iz hleva živino. Pri gašenu je posestnik Stojič dobil hude opekl ne na rokah in nogah, da so ga moral-: pr.peljati v bolnišnico. Kakor so ugotovila oblastva. je ogeni nastal zaradi slabega dimnika.
*	Žrtve zastrupljanja z mesom. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju se ie zastrupilo s pokvarjenim me^om okoli 15 oseb, izmed katerih je umrla 60-letna soproga mariborskega poštnega inšpektorja in upravnika pošte ga. Rozina Irgoličeva. B!agoooko'jnica se je napotila ob začetku letov'ščarske sezone k Sv. Lovrencu na Pohorju, da tamkai prebije nekaj tednov v lepi pohorski prirodi. Nenadno pa so se po'avili znaki zastrupljena. Morala ie nazaj v Maribor, kjer je ležala dalje časa, dokler ni preminila. Zaradi zastruplenja se je sestala pri Sv. Lovrencu na Pohorju zdravstvena komisija z upravnikom mariborskega zdravstvenega doma dr. Vrtovcem na čelu in je dognala, da je krivda v okuženju potoka, ki je že pred leti zahteval nekatere žrtve, ki so pile tisto vodo. V ledu tega potoka v katerem je bilo shranjeno meso so našli sledove kužnega bacila.
*	Remiza je zgorela. V Josipdolu pri Ribnici na Pohorju je nastal požar v remizi kamno-
šali ste se umazano proti dekletu, ki vam ni stori'o ničesar hudega.«
»Ha. to dekle je ničvredna tatica!« mu ie Elvira segla v besedo. »Okradla me ie! In ti jo še braniš? O. saj dolro vem. zakaj. Stanko! Ampak pozab la bom. da si me z njo goljufal! Verjemi meni. svo:i nevesti.«
»Ne. jaz vem. da ie vse laž! Midva sva končala.' baronica! Vedite, da niste več moja nevesta! Vaš hudobni značai mi je zdaj dovoli znan in vse med nama je končano!«
Pri teh besedah ie grof Stanko snel zaročni prstan in ga vrgel preplašeni Elviri pred noge. da se ie zakotalil daleč po parketu.
Elvira je onemoglo vzkliknila in se vrgla v naročje svoji materi, ki e bila med tem prišla s Hugonom iz obednice; grof Stanko pa ie odšel. Stopil ie v sobo svojega očeta.
Star' grof je začuden vstal s stola, ko ga je zagledal.
»Stanko, ti? Zakaii si prišel nazaj? Zakaj nis: nič sporočil?«
»Zato. sem dobil tolp pismo, oče.« ie odgovoril Stanko r glasom. k; se ie tresel od razburiema. Pomolil je očetu Cvetkino pismo. »T; si povzročil, da mi je oos'ala to pismo!«
Grof ie vzel pismo v roke in ga v naglici prečital Obraz se .mu je zresnil in gube so se mu nabrale na čelu.
»No. in kai potem?« ostro vprašal in nevolno pogledal sina. »Ali si prišel zaradi tegi o'sma?«
»Da. oče! Kar očitaio nesrečnemu dekletu, ie z'r>bna laž. Dobro vem. da se je vse to naredilo iz sovraštva in ljubosumnosti! Tebe so n-evarali! Dekle ni tatica!«
»Kai. ti braniš in zagovariaš tovarniško delavko? Ali si še zmerom zaslepljen? Tiho!«
loma, ki je last inž. Lenarčiča. Ogenj je upe-pelil vso remizo, v kateri so bile tri lokomotive industrijske železnice io drugi stroji m aparati, tako da znaša skupna škoda preko 300.000 Din. V nevarnosti ie bila tudi velika žaga, vendar se je posrečilo gasilcem ogenj omejiti. Kako je požar nastal, doslej ni bilo mogoče ugotoviti.
*	Zgorel je velik mlin na Ščavnici v Slovenskih goricah, last Matie Skubca iz Loga-revcev. Škoda ie vel ka.
*	Brzi vlak ga je ubil. Blizu kemične tvor-nice v Mostah je v noči na ponedeljek prišlo do razburljive nesreče, ki je terjala življenje 34-lenega trgovskega potnika Alojza Tomažina, ki je po rodu iz Rašice pri Velik h Laščah, stanoval pa je nekje v Mostah. Malo po po'noči je Tomažin prišel po cest' proti kemični tvor nici in obstal pred železniškim prelazom, ki so mu bile zatvornice spuščene. Nekai časa :e mirno čakal, a ker se mu ie očtno zdelo, da vlaka še ne bo', ie postal nestrpen im je skočil čez zatvornco s kolesom vred in stopil na progo. Prav tedai pa je pridrvel brzi vlak in lokomotiva je zgrabla njegovo kolo. udarec pa je pahnil Tomaž;na stran, da se je onesvestil. Ko je vlak odbrzel dal:e. ;e čuvai našel Tomažina ob progi. Imel :e hude poškodbe na glavi, pa tudi po životu. Cuvaii ;e brž telefoniral na reševalno posta'o. a reševalci so zaman prihiteli na pomoč. Kmalu po prevozu v bolnišnico je Tomažin umrl.
*	Smrtna nesreča. Predzadnio nedeI:o popoldne ie 53-letni posestnik Viher Martin iz Šentjanža pri Velenju doma obiral češplje. Zlezel je tudi na drevo in ga tresel. Pa se mu ie odlomila vea na drevesu in Viher je pade! in si zlomil tilnik. Viheria so pripekali v celjsko bokršnico, kjer je umrl,
*	Drava je Izročila svojo žrtev. Kakor smo že poročali, je padla z meliskega broda pri Mariboru v Dravo 36-letna delavka 0'ga Švar-ceva s Pobrežja pri Mariboru. Truplo nesrečne Švarceve je zdai Drava naplavila pri Sv. Marku pri Ptuju, krer jo bodo pokopali.
*	Divjaški napad na šolskega upravitelja. V Škocijanu pri Turjaku so imeli predzadnio nedeljo veliko slavje. Ponovno novo mašo je pel po enoletnem mašnkovanju brat tamošnje-ga župnika g. Zupančič. Pravilo, da se ie veselo rajanje razlegalo okrog župnišča pozno v noč, kakor je ob takih prilikah pač navada. G. Lojze Zupane, upravitelj šole v Škoaianu. zna-
ni prosvetni delavec in pisatelj, se je napotit popoldne na sprehod do Turjaka. Spremljala ga je njegova gospa, ki je tudi učiteJjica v Škocjanu. Pot drži iz šole mimo cerkve in župnišča. Ko je prišel upravitelj Zupane z gospo mimo župnišča in se oddaljil od njega samo nekaj korakov, je nakentrat nastalo za zakoncema vpitje, za katero se pa nista zmenila. Mislila sta, da se vpitje ne tiče njim, marveč daje samo izraz veselega razpoloženja novo-mašnikovih gostov. Nadaljevala sta pot in na Turjaku sta se med prijatelji zadržala pozno v noč. Novomašnega veselja sta se ponovno spomnila šele. ko sta se okrog polnoči jpet približala Škocijanu. Prvi iu je pozdravil spuščen župnijski pes. Naščuvan se e zakadil v upravitelja, zagrabil ga za suknjič in mu ga raztrgal. Psa je spremljal hlapec, ki se je neprestano postavljal pred upravitelja, tako da se ga je skoro dotikal in mu zapiral pot. Hlapec je bil gotovo prepričan, da ga bo upravi-te'i pahnil stran :n bo daj na ta nač;n povod za tepež.. Ko je upravitelj lepo pozval h'apca. naj se vendar umakne s poti in nai rajši priklene psa. da ga ne bo napadal, je hlapec zaklel, kakor ni mogoče zapisati, potem pa je v temi mrmraje izgnil. Tako sta upravitelj in gospa nadal evala pot zadovoljna, ker sta misHla. da sta se otresla napadalca. Nič hudega sluteča sta zavila okrog župnišča proti cerkvi. Zdajci je pa udarilo kakor strela z :asnega. Samo velik zamah, žv zg skozi zrak. udarec in gospa upravitelja je zavpila prestrašena zaradi nenadnega napada in v velik!h bolečinah zaradi rane. Hlapec, ki se mu malo prei nj posrečilo izzvati pretepa, se je vrnil s koso v roki. zamahnil ie z vso silo po gospe upraviteljivi, ii odsekal polovico rokava na jopi in zasekal na levici velikansko rano. V trenutku, ko je gospa upraviteljeva zaradi bolečin zavpila. ie začelo padati od vseh strani kamenje kakor toča. Okrog in okrog cerkve so bili razpostavljeni zavratni napadalci in od vseh strani je deževalo kamenje. Med kamen em je pa neprestano lomastil hlapec s koso. Samo svoi krepki postavi in jek'enim mišicam se mora upravitelj zahvaliti, da ni podlegel divjaškemu napadalcu; kakega slabiča bi pobesneli hlapec kmalu pokosil. Vendar ie dobil upraviteli Zupane veiike ureznine po rokah in suknjič je skoro čisto razrezan. Zverinski napadalec je odnehal šele v trenutku, ko je koso z vso silo
zasadil v suknjič upravitelja in je potegnil koso k sebi, menda v mišljenju, da »e koso zasadil globoko v tek), ko je paral dvojno zapeti suknjič s podlogo vred. Upravitelj Zupane in gospa sta iskala zdravniško pomoč v zgodnjih jutranjih urah na Grosupljem. Da bi bilo div-jaštvo še popolnejše, so še hudo ranjena zasledovali nekateri napadalci in ju obrnetavah s kamenjem, ko sta šla v sosedno vas po voznika.
'Zagonetna smrt upokoienega župnika. V
Vrpolju pri Šibeniku so našli mrtvega upokojenega župnika Marka Veziča. Pokojnik je štel 70 let in je bil po vsej severni Dalmaciji zelo priljubljen. Oblastva niso mogla ugotoviti, ali je župnik umrl naravne smrti ali pa je bil umorjen. Aretirali so župnikovega hlapca in njegovo ženo in cerkovnika, ker so osumljeni, da so župnika zastrupili.
*	Aretacija že 32krat kaznovane tatice. Mariborska policija je aretirala 56-letno Ljudmilo Starkovo iz Apač v trenutku, ko Je hotela na Glavnem trgu prodati neki kmetici budilko. Pri preiskavi so našli pri njej več budilk, neko žensko obleko in visoke ženske čevle rn druge predmete ki iih e ukradla neki Mari'1 Tomažičevi v Mlinski ulici. Ker ni znano, kje je ukradla ure. naj se oškodovanci zglasišo pri predstoin stvu mariborske policije. Star-kova je nevarna tatica. Bi'a je zaradi raznih tatvin že 32krat kaznovana.
*	Uboj starega moža. V Košci se je primeril žalosten dogodek, ki je zbudil veliko ogorčenje prebivalstva. Frantis so se zbrali k pijači in po stari navadi so se sprli in se začeli neusmiljeno pretepati. Prva jih ie mirila gostilničarja Marija Lebnova. Ko pa so hoteli tudi njo napasti, je vmes posegel njen oče 69-letni Karel Brezova r. Odločno je nastopi proti glavnemu divjaku. 26-letnemu Antonu Dolancu iz Kraiev nad Košco. Tedai ga je divjak neusmiljeno udaril po glavi, da se je Brezovar zrušil na mestu. Nato je pa podivjanec še nekaj časa klečal na starem možu in ga tolkel, dokler ni izdihnil. Nato se ie pognal divjak iz hiše in zbežal v hribe. Zasleduje:o ga orož: niki in ni dvoma da bo podivjanec kmalu v rokah pravioe.
*	Okraden župnik. V poljčansko župnišče se je vtihotapi neznan zlikovec ter odnesel župniku iz pisalne mize 600 dinarjev gotovina. V pisalni mizi je bila tudi hranilna knjižica, ki jo ie na tat pustil nedotaknjeno.
se je ujezil grof. »Jaz vem vse! Kaj imaš opraviti s tako žensko? Ali mi hočeš tudi ti delati toliko skrbi in nadlog kakor tvoj brat Hugo? To dekle moraš pustiti. Stanko! Nič več se ne smeš zanjo brigati. Ce tega ne storiš, bom tatvino naznanil sodniji in dal dekle zapreti!«
"Če storiš to, se bom še tem bolj postavil zan,:o!«
»Kaj? Ali si znorel?« je vzkliknil grof in obraz mu je zagorel.
»S svojo častijo kot plemič in častnik jo bom branil!« je odgovoril Stanko. »Moja častna beseda, da je nedolžna! Ali ti to ni dovolj?«
»Kaj pa hočeš s tem dekletom? Ali hočeš samega sebe osramotiti? Tvoja čast zahteva, da varuješ ugled svojega stanu in svoje neveste!«
»Baronica Elvira ni več moja nevesta! Pravkar sem razdrl zaroko!«
»Ali si znorel?« je vzkliknil grof. »To ie neverjetno!«
»Storil sem to, oče, ker baronice Elvire ne ljubim. Zaničujem jo. ker • se je tako podlo obnašala proti Cvetki!«
Stari grof se je tako ujezil, da ni mogel iz-pregovoriti niti besede več. Težko je dihal ln tresel se je tako, da se je moral opirati ob mizo.
»Ljubi oče,« ie proseče dejal Stanko, »pomisli, da sem dovolj star. da sam odločam o tem, kai je zame dobro. ZJmerom sem bil pokoren sin in sem tudi takrat ravnal po tvoji želji, ko sem se zaročil z baronico Elviro. Tega pa ne bi bil storil, če bi bil že takrat našel Cvetko. Ljubil sem jo namreč že dolgo.
In zdaj, oče, sem trdno sklenil, da mora postati Cvetka moja žena! Rotim te, da je ne sumničiš več. Cvetka je čista in nedolžna. Daj mi dovoljenje, oče! Pusti vse predsodke, saj gre za srečo tvojega sina!«
»Tako govoriš z menoj? Zdi sie mi, da se ti je zmešalo. To tovarniško delavko hočeš vzeti, to beračico! Oženiti se hočeš z navadno tatico!«
»Cvetka ni tatica!« je vzkliknil Stanko. "Pošteno dekle je in ne trp m, da bi kdo tako govoril o njej. Tudi ti, oče. ne smeš pso-vati dekleta, ki ga ljubim in spoštujem!«
»Sveti križ božji!« je zakričal stari grof. »Ali se predrzneš mene poučevati! Toda čakaj! Tvojo ljubico bom spravil v tako sramoto, da se kot častnik in plemič ne boš upal nastopiti zanjo!«
»Oče!«
»Dovoli! Ali se ti nes blede?« se je razto-gotil grof. "Kako moreš ti, grof Strmški in častnik, vzeti tovarniško delavko, ki je niti moi sluga ne bi maral?«
»Kot častnik je ne morem vzeti,« je mirno odgovoril Stanko, in zato bom pustil vojaško službo! Če bo treba, se pa lahko odrečem tudi plemstvu!«
»Moj Bog! To je zame smrt!« je vzdihnil stari grof in omahnil na stol, kakor bi ga bila zadela kap. »Če storiš to, te prekolnem, te razdedinim! Potem nimam nobenega — nobenega sina več!«
Težko dihajoč je ležal v naslonjaču in zaprl oči. Stanko je skočil k njemu in ga ves v strahu objel.
»Oče — za božjo voljo — !«
Planil je v sosedno sobo po kozarec vode. Ko se je Stanko trudil okoli očeta, je pogledal izza prrslonjenih vrat v sobo tudi Hugo. Počasi Se je oče zavedel in si opomogel.
Za vrati pa se je škodoželno režal Hugo
in si misKI:
»Tako je prav! Do tega je moralo pwtr! Znorel je res, ker hoče vse žrtvovati za svojo ljubico! Naj le dela tako, saj je vse v mo-io korist! Prepričan sem. da ga bo starec razdedinil! Bom že jaz poskrbel, da bo tako!«
Potuhnjeno je stisnil pest proti bratu in na obrazu se mu je bralo sovraštvo.
Med tem je nekaj za njim zašumelo. Prestrašen se je Hugo ozrl in zagledal za sebol bled dekliški obraz. V sobi ije bilo sicer temno, toda Hugo ie spoznal dekla, ki se je tako iznenada prikazalo. To ni bila Elvira, ampak neka druga, ki mu ni bila tuja.
»Pavla, kaj iščeš tu?« Kako si prišla sem?« jo ie začuden vprašal. »Kdo te je spustil sem?«
Dekle je molče stalo pred niim. samo njene oči so se skrivnostno svetlikale in njene prsi so se razburjeno dvigale.
»Zakai me iščeš tu?« jo je vnovič ogovoril Hugo. Če te kdo vidi! Jutri bova govori'a!«
»Še danes moram govoriti z vami!« je tiho odvrnila Pavla.
»Poberi se!« ji je osorno velel Hugo.
»Ali hočete, da vse izdam vašemu očetu?« mu je grozeče odgovorila in njene oči so se svetile.
»Ali se ti je zmedlo?« je vzkliknil Hugo.
»Pojdi! Pusti me samega! Jutri se boš od-mela?«
(Dalje)
*	Obsodba mednarodnega pustolovca Iz Prekmurja. Ko so Gradovi v Sv. Jakdbu ob Savi inedavno popoldne šli z doma na polje, so vežna vrata zaklenili. Kmalu pa je mimo prišel neznanec, ki je vrata nasilno odprl in iz spalnice pobral 700 Din, praznično obleko, čevlje, tri ure in nekaj drobnarije. Potem ie neopazen izginil. Gradovi so še le proti večeru opazili tatvino in jo takoj naznanili orožnikom. Ti so že drugi dan dopoldne imeli tatu v rokah. Bil je 33-letni trgovski pomočnik Ignac Salaj iz Črensovoev v Prekmurju. Salaj ie znan kot mednaroden pustolovec in drzen vlomilec. Bil je že obsojen na več'etuo zaporno kazen in tudi tuja sodišča so že imela opravka z njegovimi vlomi. Pred malim kazenskim senatom v Uiubljani je Salaj prostodušno priznal vlom pri Gradovih in je bil obsojen na eno leto in dva meseca robije in v izgubo častnih državljanskih pravic,,
*	Ženska je zadavila dve srnici. V nekem vinogradu v Krčevinah pri Vurbergu je vini-Čarka v vinogradu žela travo. Nenadno pa sta priskakljali pred začudeno viničarko dve mladi, komaj mesec stari srni, in se začeli tamkaj pasti. Ker so mlade srne krotke in se ne bojijo človeka, sta se živalci približali ženski, ki pa ni imela do živalic nobenega obzira. Obedve je prijela in ju zadavila. Nato je svoj plen nabasala v košaro in nesla domov. Ker ena izmed živalc še ni bila mrtva in je v košari stokala, so ljudje, ki jih je med potjo srečavala, postali pozorni. Strgali so ji košaro z glave ter z začudenjem videli, kako se bori ena izmed živalc s smrtjo, druga pa je bila že mrtva. Zadevo so naznanili orožnikom.
*	Vlom ob meji. V trgovino Ivana Šefa v Št. Iliu v Slovenskih goricah so vlomili neznani tartovi. V hišo so prišli s ponarejenim ključem in so odnesli razno mamulakturno blago v vrednosti nad 10.000 Din. Po tatvini so pobegnili najbrže proti meji in v Avstriio.
*	Čudežni zdravnik pod ključem. 63-letni Berdel Franc, v Mariboru dobro znan kot čudežni zdravnik, je ukradel iz avtomobila Egipčana Edmunda Levya iz Kaira nahrbtnik s štirimi pari čevljev in zimsko suknjo. Mariborska policija ga ie aretirala in .ie pri zaslišanju tatvino priznal. Ukredene predmete je policija vrnila lastniku, Berdela, ki ima še več takšnih reči na vesti, pa je izročila okrožnemu sodišču.
*	Vlom v ljubljansko mestno blagajno. Nedavno ponoči je bil izvršen vlom v ljubljansko mestno blagajno, in sicer v blagajno mit-niškega urada na Masarykovi cesti. Neznanci so odnesli vso gotovino, ki je ie bilo okrog 4000 Din. Kako so prišli vlomilci v skladišče, ni paasnjeno.
*	Zasačena poljska tatica. Že dolgo časa so opažali lastniki vrtov in njiv na Zapricah in okolici, da jim nekdo krade poljske in vrtne pridelke. Lani so imeli nekoga na sumu zaradi tega, ker vzredi letno dve do tri svinje, ima pa samo majhen zelenjadni vrt. Žalostno je zlasti to, da je bilo največ ukradenega iz vrtov ubogega delavstva. Predzadnjo nedeljo rjutraj je šel nadmojster tovarne »Titan« v pižami malo pred hišo in je opazil, kako neka ženska pridno ruje korenje. Nekaj časa jo. je opazoval, nato je šel bliže, da bi žensko spoznal. Ko je ta slišala, da se ji nekdo bliža, je hotela pobegniti, a ni več utegnila. Vrgla se je na tla in si s krilom zakrila obraz. Toda to ii ni pomagalo, nadmojster je naglo pristopil, ji razkril obraz in spoznal svojo nabližjo sosedo, ki ga je za božjo voljo prosila, naj ie ne izda. Izgovarjala se je . da ni imela namena krasti, pač pa samo pogledati, ali je na sosedni! njivi tudi lako debelo korenje kakor na njenem vrtu. Ne bi bila reč tako huda, če bi bila to žena malo plačanega delavca, amnak njen mož je v službi tovarne »Titan« na Perovem in ima nad sedem dinarjev plače na uro. poleg tega pa 'e tudi hišni posestnik. Vsa okolica je hvaležna g. nadmoistru, da ie razkril poljsko tatico.
*	Zaradi 100 Din pred velikim senatom. Peter Zidan se je nekoč okoli 21. ure vračal nekoliko židane volje iz vinotoča Martina Bu-
jasa v Prešernovi ulici v Ljubljani. Po Prešernovi ulici jo je mahnil Petier Zidan na Stari trg. Med potjo se mu je pridružil ropa obtoženi Anton Kastelic in ga spremljal tia na Stari trg 21. Nista dosti govorila med seboj. Pred omenjeno hišo na Starem trgu pa ga je s ceste pahnil v vežo, ga podrl na tla in mu pobral denar v znesku 100 Din. Obtoženec je bil zaradi ropa 100 Din obsojen na eno leto robije.
POPOTNIKOVA TORBA
60letnica malonedeljske-ga prosvetnega dela
Mala Nedelja, avgusta.
Že od leta 1876. ie Mala Nedelja središče prosvetnega dela v Prlekiji. Delavna sokolska četa, ki nadaljuje delo Kmečkega bralnega društva, proslavlja letos 60-letni jubilej, odkar se je začelo pri nas delati na področju narodne pnosvete. Vse leto 1936. je jubilejno leto. predzadnjo nedeljo pa je doseglo svoj višek s predstavo »Desetega brata« na prostem in z otvoritvijo novega letnega gledališča, kjer bodo vsako leto 15. avgusta redne predstave.
Ker je za kmečko prebivalstvo igra na prostem nekai novega, je bik) zanimanje zelo veliko. Le žal. da ie vreme nekoliko nagajalo, da je zelo oddaljenim preprečilo obisk. Vendar smo med številnimi posetniki opazil mnogo tujcev iz Radgone, štrigove, Ljutomera, od Sv. Antona, Sv. Andraža in od drugod.
Igra, pri kateri so sodelovali po večini domačini, kmečki fantje in dekleta, je nadvse nepričakovano uspela. Režijo je vodil br. Ko-lar Vilko. Pomagala sta mu br. Lukačič in br. Golob, pevske točke pa je naštudiral br. Ceh. Vsi igralci so odlično rešili svoje vloge. Posebno pohvalno moramo omeniti glavno vlogo, desetega brata (br. Kolar), Krjavlja (br. Hanžel Janko), Manico (s. Hojsova), Dolefa (br. Kovačec), Obrščaka in Meto (br. Ceh n s. Kolarjeva), Marjana (br. Prejac), Kvasa (br. Golob). Piškavca (br. Škranec). Venc'ja (br. Kapun), ki so odlično rešili svoje vloge in pokazali, da so dobri igralci. Zelo lepe so bile skupinske slike (delno v narodnih nošah), ki so prišle povsod do izraza. Številno občinstvo je nagradilo igralce z navdušenim ploskanjem, kajti z vsestransko dovršeno igro so igralci zbudili zanimanje vseh.
S to proslavo je delavna sokolska četa pokazala, da je započeto delo z vso resnostjo in požrtvovalnostjo nadalevala, in spomm na čase, ko so bili položeni prvi temelji temu narodno-prosvetnemu delu, res lepo proslavila. Naše čestitke-'
Čudno se nam zdi, da se vse' tri gasilske čete v naši občini, ki jim sokolska četa vedno pomaga pri delu, niso udeležile proslave.
NAŠI NA TUJEM
Novj Izseljenski komisar v Diisseldorfu. Z
odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je postavljen za izseljenskega komisarja pri generalnem konzulatu v Diisseldorfu g. Mirko Kranjc, uradnik izseljenskega odseka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Novoimenovani izseljenski komisar je po rodu iz Borovnice pri Ljubljani.
BANKA BARUCH
11, Rue Aubet, Pariš (9°) odpremlj- denar » Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem denarnem kurzu Vrši ne ban&ne posle najkulantneje. PoStnl uradi v Belgifl. Franciji Holandij! in Luksetnburgtj (prejemalo plačil« na naše čekovne račune: Belgija: Jt 3064-64. Bruxe1-les; Fralnclja: Jt 1117-94, Pari«; Holandi la. štev 1458-66. Ned Dienst; Luksemburg: 5t. 5967 Lu Jtembourg. — Na tahtevo pošljemo brezplačn-naSe čekovne nakaznice.	56
PREKMURSKI GLASNIK
Ogled starinske cerkve v Turnišču. Za
znanstveno preiskovanje in zbiranje starin slovenske zemlje med Muro in Rabo se je pred letom ustanovilo Prekmursko muzejsko društvo s sedežem v Murski Soboti. To društvo je nedavno priredilo ogled starinske cerkve v Turnišču. Prišlo je precejšnje število izobražencev, kj so si ogledali znamenito cerkev, posebno njene slike, stare že nad 600 let. Turniška cerkev je poleg kapele v Selu in cerkve v Martjancih najdragocenejši del umetnostne posesti Prekmuria. Pred sto leti je bila znamenito romarsko mesto-kamor so na Vnebovzetje Marijino prihajala romarji tudi iz medmurskih in prekdravskih krajev. Po raznovrstnosti slikarskih rok, po obilju in pomembnosti vsebine m po umet-nostnozgodovinski mnogovrstnosti nadkriljuje-jo te slike vse doslej v Sloveniji odkrite spomenike srednjeveškega slikarstva.
ŽENSKI VESTNIK Vrtno delo v septembru
Z,daj je čas, da presadiš v lonce vse cvetlice, ki jih imaš posajene po vrtnih gredah, m sicer take cvetlice, ki ne prenesejo zimskega mraza. To so pred vsem belagonije. fuksije, limonovo žel,išče in podobne.
Vse lonce poprej dobro pomij in z riba'. V lonce deni dobro kompostno prst. Cvetlica presadi, nato dobro zalij in postavi v senco, da se počasi spet primejo, ter jih pusti v zatišju do mraza. Šele potem jih postavi v svetlo klet.
Za kuhinjo
Kumare s kislim mlekom. Kumare operi, olupi in zribaj (ali zreži na kocke). Deni jih v čisto krpo in obesi, da se sok ocedi, nato jih osoli. Kislo mleko žvrkljaj, malo osoli, dodaj ščep sladkorja in malo sesekljanega peteršiija. Kislo mleko polij po kumarah in postavi na led ali v mrzlo klet za dve uri, nato jih daj na mizo.
Strjeno kislo mleko. Stepi liter kislega mleka, nato dodaj 30 dek sladkorja v prahu, sok ' ene limone, štiri deke drobnih rozin, čašico likerja ali ruma in nazadnje še dve in pol deki v četrtinki litra toplega mleka razpuščene že-latine. Vse skupai stepai še 10 minut. Primerno skledo op'ahni z mrzlo vodo, zlii noter stepeno kislo mleko in nostavi na led ali v mrzlo klet. da se strdi. Daj s sladko stolčeno smetano, ki jo z vanilijevim sladkorjem posladkaj. na mizo.
Brazilski riž. V liter mleka zakuhaj četrt kile opranega in posušenega riža. kjer nai vre do mehkega. Kuhani riž nato shladi in mu primešaj pet dek sirovega masla, dva rumenjaka in sladkorja po okusu. Kozo dobro pomaži s sirovim maslom, stresi noter riž in ga raz-ravnai. Stolci trd sneg iz treh beljakov, ga posladkaj in primešal tri žlice poljubne mezge. Sneg nadevai na riž in speci. Daš z jabolčno čežano na mizo.
Praktični nasveti
Barvana tla očisti takole; Tla najprvo dobro pometi in obriši, nato jih umii z mlačno milnico in izperj še s čisto vodo. V to svrho si pripravi dve vedri, v enem verru imei milnico. v drugem pa čisto vodo. Isto tako moraš imeti dve cunji. Najprej umij tla z milnico (a ne moči preveč), nato iili zbriši s čisto vodo. Ko so se tla posušila., iih namaži s parketnim loščilom nato skrtači in še z volneno krpo zdrgni.
Zamazan linolej pomii z vodo. kateri dodaš mak) mleka, nato ga dobro zbriši s suho krpo, namaži s parketnim loščilom in zdrgni s krpami, da se sveti. Trikrat do štirikrat na leto pa linolej namaži z mlačnim lanenim oljem, in to zato. da se ne lomi.
Prašne baržunaste obleke, klobuke ali pa prevleke na stolih potresi s soljo, nato pa skrtači in stepi. Sol so odstranila ves prah in tudi barvo poživila.
ALEKSANDER LIC AN:
SPOMINI IZ SIBIRIJE
(Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni)
14
Posamezni koščki človeškega mesa so ležali ob tiru. Železničarji so nama povedali, da se tako kruto maščujejo Kitajci nad nezvestobo svojih žen. Nezvesti ženi povežejo roke in noge, zamaše ji usta, jo vtaknejo v vrečo ter navadno pcnočj odnesejo na železniški tir, kjer čakajo vlaka, da razmesari ubogo žrtev. Ti primeri se dogajajo tedensko in le redkokdaj padejo zločinci v roke pravici, kajti nad izdajalcem se Kitajci kruto maščujejo. Tudi z novorojenčki, ako so jim odveč, postopajo zelo kruto in nečloveško. Dojenčka odnesejo v skoraj nedostopno grmičevje in ga prepustijo svoji žalostni usodi-
Korejci se maščujejo nad nezvestobo svojih žen na posebno originalen način. Znano je namreč, da žive v okolici Vladivostoka posebne vrste ribe, ki imajo v repu velikansko električno moč in z udarcem repa omamijo človeka tako. da tudi umre, ako ni kmalu zdravniške pomoči- Korejec vzame nezvesto ženo s seboj v prepričanju, da se riba ne bo dotaknila žene, če je nedolžna. Zgode se pa seveda tudi primeri, da riba ošvrkne moža na. mesto žene, da ostane na mestu mrtev.
Ker smo že pri ribah, hočem opisati primer, ki sem ga videl na Filipinih. Ruski zdravnik, prideljen tudi epidemičnemu oddelku v Vladivostoku, je zapustil svojo službo in stopil v dobro plačano ameriško službo na Filipinih. Povabil me je s seboj; ker mi ni bilo več do službe - denarja sem imel dovolj - sem rad sprejel njegovo prijazno vabilo in sva se odpeljala s prvim ameriškim parnikom do For moze, kjer je stal parnik ves teden in nas šele nato odpeljal na Filipine, v glavno mesto Mamilo. Službo je dobil globoko v džungli-Prebivalci so bili po večini mohamedanci-Zdravnik je imel dela čez glavo, kajti malarija je čedalje bolj razsajala- Proti večeru sva navadno zahajala na lov na divje prašiče, ki jih je tam zelo mnogo. Mohamedanci namreč ne jedo svinjskega mesa in puste divje preši" če, da se množe po mili volji.
Zdravnik je obstrelil krasnega merjasca, ki je rjoveč pobegnil v džunglo. Zasledovala sva ga. Kmalu sva prišla do ribnika in opazila prašiča, ki je tičal sredi vode, kakor da je z vrvmi povezan. Bile so to murene (neke vrste jegulje - Tropische Alae), podobne našim kačam črnicam. Merjasec je grozovito cvilil, a murene so se mu čedalje tesneje ovijale okrog telesa- Začelo se je temniti in videla nisva niti nekaj metrov pred seboj, le v ribniku se je začelo svetiti. Murene so oddajale cd sebe čudno fosfornabo svetlobo. Šele tedaj sva opazila, da kar mrgoli teh rib v ritmiku. Čimbolj so se opletale merjascu okrog telesa, vratu in nog, tem bolj se je v ribniku svetilo. Še opazila nisva, da je merjaščevo cviljenje privabilo vse polno divjih prašičev v našo bližino. Položaj je postal nevaren. Zlezla sva na bližnje drevo in začela streljati, a vse ni nič pomagalo. Zveri je bilo zmerom več. prašič je pa tako neusmiljeno cvilil, da ga je bilo slišati v tihi tropični noči daleč naokrog- Naše streljanje so zaslišali tudi domačini v vasi in gotovo mislili, da nas je cdvedel hudobni duh Dčin. Poklicali so duhovne in z bcbni in raznimi drugimi inštrumenti je šla vsa vas prosit Dčina, da se nas usmili. Vpili so pa tako, da so se jih celo divji prašiči ustrašili in prav kmalu izginili v bambusove goščave. Kmalu so nas dosegli in v zahvalo Dčinu. ki se ni maščeval nad nami, zažgali velikanski kres-V ribniku pa je hropel umirajoči merjasec, okrog in okrog ves povit z murenami, ki so oddajale od sebe krasne fosfornate utrinke. Ko so duhovni opazili, kaj se v ribniku godit so poklicali vse prebivalstvo okoli ribnika in začeli kričati (moliti), kakor bi se svet podiral. Prepričani so bili, da se je hudobni duh •— na njih priprošnjo — rajši maščeval nad
ranjenim merjascom kakor nad nami. Takoj drugi dan sem odpotoval; ne vem, koliko časa je zdravnik še ostal v okolici jezera. Jaz sem se popolnoma umiril šele takrat, ko sem opazil svojega starega znanca — velikanski svetilnik vladivostoškega pristanišča.
V Vladivostoku sem izvedel veseio novico, da se v teku enega tedna vrnemo domov. Uredil sem vse potrebno in bil z vsem pripravljen za odhod, samo z Inkit. banko še nisem popolnoma uredil svojih računov. Obljubili 30 mi, da mi izroče denarne čeke v nekaj dneh. A med tem je že prispel japonski parnik Fuschu -Maru, ki je imel nalogo odpeljati nas v Trst-Simcnetti se je pošteno trudil, da dobi čeke pri banki, ker sem se moral ukrcati že dva dni pred odhodom. Šele zadnjo uro pred odhodom mi jih je prinesel, a izstavljeni so bili v rubljih, čeprav sem jaz vedno vlagal le dolarje. Komaj se mi je še posrečilo uteči s parnika, in to s pomočjo nekega japonskega praporščaka-Ušel sem seveda praznih rok, vse svoje kovče-ge in prtljago sem moral pustiti na parniku.
Šele čez teden dni sem uredil svoje denarne posle z banko, ki mije izstavila čeke v dolarjih, plačljive v inozemstvu. Bil sem pa skoraj nag, vsa moja prtljaga je bila ostala na japonskem parniku. ki .je odrinil brez mene v domačijo. Premišljal pa nisem mnogo, obrnil sem se na ameriški Rdeči križ in jim potožil svojo nezgodo. Takoj sem dobil vse potrebno, saj smo si bili vendar stari znanci; dali so mi še preveč, tako da sem skoro polovico obleke razdelil. Nekaj perila še danes nosim. Poskrbeli so mi tudi mesto na angleškem parniku Antijohusu ki je odhajal prav tiste dni iz Vladivostoka. Nastavljen sem bil v ladijski bolnišnici- Na parniku je bilo okrog 2000 mož in okrog 100 oficirjev. Čeprav sem komaj čakal, da odidem proti do. movini, sem vendar težko, zelo težko zapusti1 svojo drugo domačijo — Vladivostok. Odhajali smo v mraku, prav ko je na tisoče in tisoče žarnic gorelo po ulicah.
»Zbogom, moj dragi Vladivostok, zbogom za vedno!«
Začel sem jokati ko otrok, ki izgubi svojo dobro mamico. Hudo. taiko hudo mi je bilo okrog srca, da bi bil najrajši skočil z velikana ter se povrnil v mesto, kjer sem preživel toliko srečnih in zadovoljnih dni. Še enkrat sem se ozrl v Zlatem rogu (pri svetilniku) v Vladivostok, nato smo izginili v temno noč.
Na parniku sem opravljal službo lekarnarja in bil nekak pregledovalec bolnišnice. Parnik je krasno rezal morsko gladino. Približevali smo se Šangaju. V bolnišnici se je zglasilo nekaj bolnikov; ker so se mi z deli primeri zelo sumljivi, sem poklical dežurnega zdravnika, ki je ugotovil en primer pegastega legarja in štiri primere črnih koz. Kakor v čebelnjaku je zašu-melo na parniku. Ujeti smo bili kakor ptički v kletki. Vedeli smo, kaj nas čaka: smrt ali pa dolgotrajna karantena na kakem otoku. Na parniku smo bili namreč brez cepila. Edini kapitan, poveljnik parnika, ni izgubi' glave. To'a. žil nas je, da bo ukrenil vse potrebno, da se morda vendar izognemo dok ^trajne karante-ine. V Šangaju se zaradi nalezljivih bolezni nismo ustavili, pač pa je kapitan po radiu za-biteival iz Viktorije (Hongkong) cepila in potrebna zdravila. In res, že drugo jutro smo dobili po angleški torpedovki sredi morja po. trebna zdravila. Pccepili smo vse moštvo na ladji in bo^ike dobro izo'irali. Kmalu so okrevali in novih primerov ni bilo več.
Imeli smo pa vendar precej mrtvecev. Pri odhodu iz Vladivostoka so vzeli na ladjo nekaj hudo bolnih ujetnikov, ki so si tako neizmerno želeli še enkrat videti svojo domovino. A namesto domačije -so našlj grob v hladnih valovih japonskega morja. Žalosten je pogreb, na morju. Mrtvecu zavežejo okrog
nog debel svinec in truplo zavežejo v platne. no yrečo. Nato položijo truplo na krovu na desko, ladja se za trenutek ustavi, zastavo dvignejo na poj droga, duhovnik blagoslovi truplo in ladijska sirena mu je zadnji pozdrav. Ladijska godba igra žalostinko in ob navzočnosti vsega moštva zdrkne truplo z deske v morsko globino in ladja nadaljuje svojo vožnjo. To je pot v večnost sredi morja...
Bližali smo se ekvatorju in na ladji je vročina zmerom bolj pritiskala. Skoro vsi smo bili še po sibirsko oblečeni. Ni nam preostar jalo drugo, ko da smo hodili po ladji v sam* spodnji obleki. Parnik se je bližal Hengkongu in poveljnik je razobesi' rumeno zastavo, mednarodno znamenje, da je na parniku nalezljiva bolezen. Kma'u se nam je približal prista. niški parniček s sanitetno komisijo. Bolniki s pegastim legarjem so s posebnim čolnom odpeljali v bolnišnico, nas pa provizorično preložili na drug parnik. Antijohus je bil odpeljan v nalašč za desinficiranje zgrajen dok. Čez 14 dni je bi'o karantene kenec in smo se vrnili na naš parnik. Bil je ves prenovljen, ni bi'o več uši, nadležnih bolh, pa tudi podgan nismo videli več.
Šele nato nam je bilo dovoljeno, da smo si ogledali mesto in njegove zanimivosti. Imeli smo dostop tudi v razne moderno zgrajene forte, ki dominirajo nad Viktorijo. Gotovo smo se Angležem zasmilili, ko smo si pri 40* vročine v debelih ruskih oblekah, vsi premočeni od potu, ogledovali krasne, velike maga-zine. Angleške aristokratske dame so sklenile. da nam podarijo poletne ob!eke. Ker smo pa že skoraj odootovali, so nam obljubile, d* jih dobimo v Singap:ru
Še isti večer smo odrinili naprej. Morje j« bilo mirno in vožnja krasna. Proti jutru smo opazili vrste delfinov, ki so se metali po morju. Mornarji so nas opozorili, da se bliža huda nevihta, ker so delfini najboljši morski barometer. Iti res, okrog poldneva se je pre-grnilo nebo s črnimi oblaki, začelo je liti ko iz škafa, burja je divjala in butala velikanske valove ob parnik. da je bil v neka i trenutkih ves pod vodo. Vsi smo bili prepričani, da s« nam bliža konec. Velikanski parnik je metalo ko orehovo lupino. Sredi morja smo opazili svetilnik, ki je dajal rdeča, znamenja. Parnik je sredi penečega se morja vrgel sidro in obstal. Kakor smo pozneje izvedeli, so raz svetilnik opozarjali kapitana, da je nadaljevanje vožnje gotova smrt. Valovi so se kar igrali s parnikom, ki je bil enkrat na vrhu, enkrat na levi in spet na desni. Kdor še mj bil na odprtem morju ob času nevihte, si ne more predstavljati jeze razburkanega morja.
Šele drugi dan je nevihta pojenjala, pritisnila je pa talita megla, da nisi videl meter pred seboj. Sirena je dajala znamenja, vso noč, mornarji so pa bili na velike cimbale zaradi tega, da se kak drug parnik ne bi zaletel v našega. Dva dni smo morali ostati na mestu, dokler se ni začela me?'a dvigati. V okolici smo onazili še kakih 20 parnikov, ki jih je doletela ista usoda in so kakor mi vso noč tulili in dajali signale.
Šele potem smo nadaljevali pot po mirnem morju in solnce je neusmiljeno pripekalo 1 jasnega ineba. Čez nekaj dni smo pristali v največjem angleškem pristanišču v Indijskem oceanu, v Singaporu. Bili smo prijetno izne-nadeni: Po zdravniški preiskavi smo namreč dobili nn parnik poletne platnene cbleke, tudi angleških slamnatih klobukov ni manjkalo. — Singaporske ulice so bile polne, na videz samih Angležev. Prtrebne pipice in pa šetalne palice smo si pa kmalu sami nakupili.
Angleži so vtaknili velikanske vsote v naj-moderneje zidano pristanišče na svetu. V sin-gaporslkem pristanišču kar mrgoli trgovinskih ladij iz vseh delov sveta. Trgovinski promet je ogromen. Ulice velikomestne. Velikanske prodajalne, polne blaga, se vrstijo posebno v sredini mesta. Vsa okolica je kar posejana z utrdbami. Zdi se mi, da so bile vse te utrdbe
zidane pred Japonci.	(Dalje)
r3LQ.JDX-<2 r720C/_

x Prvi topovski strel v Evropi. Po nekih zgodovinskih podatkih ie zagrmel v Evropi prvi topovski strel pred 600 leti. V Aziji se je to zgodilo mnogo prej. Kitajski zgodovinarji pripovedujejo, da so bili topovi v rab! že pred vojno Kitajcev s Tatari, seveda zelo preprosti. V Evropi so leta 1336., ko je divjala med Benetkami in Genovo krvava voij/na, Nemoi ponudili Benečanom dva majhna železna topova na smodnik in krogle. Topova s'a se zelo dobro obnesla in povzročila med sovražnimi četami velik preplah. Počasi se je topništvo izpopolnjevalo in zdaj imamo topove, o kakršnih se ljudem pred 600 leti še sanjati ni moglo.
x Stoletnica ruskih železnic. Dne 24. t. m. so slavili v Leningradu otvoritev prve ruske železnice, ki je zvezala prestolnico s Carskim selom. kjer je stalno bival Nikolaj L Prvi redni vlak je stekel dne 30. oktobra 1. 1837. Ni piskal, temveč je trobil. Kritik Belinslcij je takra1* umiral za jetiko. a kljub temu ie dnevno hodil gledat, kako napreduje kolodvorska stavba. »Rusija se približuje Evropi! Novo živ-ljene se bo začelo!« je ponavljal v svetem navdušenju in hudo zameril nekemu prijatelju, ki je pripomnil, da bodo po zaslugi železnice nemara postala cenejša drva. »Menda ne bo služil veliki izum v nizkotne namene.« ga je zavrnil.
X Nekaj o orjaških ljudeh. Poročali smo že, da je umri v Bukarešti rumunski orjak Miitu Gogea, star 21 let. Orjaka imenujemo človeka, Cigar telo presega navadno človeško velikost, namreč 175 do 205 cm. Nad 205 cm velikih ljudi je pet do šest odstotkov med vsem prebivalstvom zemlje. Navadno imaro taki ljudje razmerao majhne glave, kratke hrbtenice, dolge roke ki noge, ožja ramena in sploh vse dele "telesa v čudnem medsebojnem razmerju. Orjaki imajo močno razvito, naprej štrlečo spodnjo čeljust. Njihove miš:ce niso dobro razvite in zato orjaki tudi močni niso. Gogea j etehtal 185 kg in meril 242 cm. pa je dvignil komaj 170 kg. Duševno so orjaki ze'o slabo razv?a, da bi jih lahko primerjali z otroki. Med ženskami orjaških postav skoraj ne najdemo. Orjaške postave se ne podedujeo iz roda v rod. Navadno se začno šele okrog 10. leta silno razvijati kosti. Orjaki imajo močno razvite samo prebavne dele telesa. Rus Fedor Mahnov, rojen v Harkovu leta 1881. kralj takratnih orjakov, je najbolj rasel od 4. do 14. le*a. Kot sedemletni deček jie bil že razvit kakor odrasli moški. Z 12 leti je meril nad dva metra, v 14. letu nad 220, v 24. letu pa že 240. V času najhitrejše rasti je spal često 36 ur nepretrgano. Popil je naenkrat nad dva litra mleka ali čaja *er pojedel za zajtrk 16 trdo kuhanih jajc ter 8 do 10 kosov kruha z maslom. Za obed je pojedel skledo juhe, dva kilograma mesa. poleg tega pa še enega ali dva piščanca, nekaj rib, sk edo soČivja in hlebec kruha. Za večerjo je imel 25 ;aic s hlebcem kruha, en ali poldrugi kilogram masla in 6 do 8 litrov piva. Navzlic temu ie bil pa vendar slabokrven
X Pri gledanju st?rih bojišč je umrl. Angleški listi poročajo o smrti angleškega vbaka z svetovne vojne Makinsona Mož se :e pred kratkim vkrcal na lad o z namenom, da obišče Galipoli, kier se je boeval leta 1915. Spremlja'a ga je njegova žena. Makinson je bil v svetovni vo.in; ranjen; dobil je kroglo v bližino srca. Svinčemke mu niso mogli izvleči in je ostala v telesu. Ko se ie z ladio pelial mimo krajev, kjer se ie boieval pred 20 leti. je kazal z ležalke na krovu ladje svoi ženi položaje. kier se je bori. Dva dni poznee pa je umrl. Krogla, ki je 20 let počivala v te'esu «e je nenadno zglenila m začela krožiti. Makinson je umrl za bo'ečinami. Ladia--se ie z mrličem na krovu vrnila v domovno.
X Sedem ur zakonsvega jcrma. Enega na'-krajšh zakonov na svetu sta izčrpala zakonca Devitova v New Y0rku. Frank De vito. ki šteje 25 let. ie nekega dne stopil v neko restavracijo. da bi večerjal. Tu je zbudrla niegovo pozornost natakarica Juanita Arlingfcmva Na prvi pogled se je zaljubil vam:o in 30 m'nut poznee jo je že zaprosil za roko. Natakarica je njegovo ponudbo sprejela. Opolnoči sta se mlada človeka pojavila pri mirovnem sod-
niku in ga zbudila iz spanja, da ju je lahko takoj poročil. Ob 1. po polnoči ie mož zahteval od svoje mlacje žene denarja, da bi plačal vožnjo z avtom, s katerim sta se pripekala do mirovnega sodnika. Ta prošnja je zbudila nie-no ne voljo, pa sta se sprla in je morala žena pozvati stražnika na pomoč, ker ii ie dal mož zaušnico. Poldrugo uro pozneje so moža, ki je b i pobegnil, aretirali in ob 7. zjutraj je žena zahtevala ločitev, kater; so takoi ugodili.
X Zmagovalca na šahovskem tunrriu v Nottinghamu sta Botvinik in Capablanca, ki si delita prvo in drugo nagrado. Tretjo In četrto si delita Euve :n Reshevsky. Al ehin ima devet točk. Rus Miša Botvin'k je prav za prav edini zmagovaec na turnirju kajti samo on ni zgubil nobene parti e ?5Ltn' ša-hist je zman po svojih šahovskih zmagah ie iz Moskve, kjer ie prvačil lan; in letos. Po poklicu je stroini nžen er, zaposlen pa ie v nekem ruskem Dod etju. ki izdelue avtomobile.
X Krvavi gladovni nemiri v Ukrajini. Sn-
vretska oblastva so razglasila po včiem delu Ukraj ne obsedno stanie. ker se nem'ri. ki iih povzroča lakota vedno bo'.i š;ri':o Pri nedavnih velikih izgredih v okolici Pol ta v? je b'V> 23 oseb ubitih. 200 pa aretiran h. V okolici I Konotopa ie istotako nrišlo do krvavih izgredov. Pri katerh ie bilo uVtih mnoato kmetov. Prav tako prihajajo poročila o velikih gladovnih nemirih v se"erno-kavkazi:skih rer>ub'ikah in v pokra;inah Kursku in Salatovu. V Je'an-sku na Donu je več sto delavcev napad'o in
do smrti kamenjalo vojaške komisije, ki so hoteli rekvirirati žitno letino in drug živež. Vojaštvo je nato vdrlo v kmečke vasi, areriralo prebivalstvo iz devetih vasi in po-streliio več izgrednikov.
x Orožne vaj« 5000 m visoko. Letos so imeli deli ruske armade orožne vaje visoko v planinah. Tudi tadžiska divizija je dobila nalog napotiti se na visoko Gisarsko gorovje. Že pred to naporno potjo se je divizija urila v plezanju. Dobila je posebno p'aninsko opremo in imela s seboj sanitetni oddelek, ki je skrbel tudi za pravilno prehrano vojakov na pohodu. Pot seveda ni bila lahka, sai je to gorove visoko 5000 metrov. Na mnogih krajih so morali vo aki sami prenašati tovor, ker bi s;cer mule ne mogle naprej po ozkih gor-skh stezcah Z divizijo je šla prostovoljno tuilr g^ba. Do vrha ie na pnspelo samo pet godbenikov, ki so v višini 5000 m svečano zaier"'i državno h mno.
x Kobilica Sprejema glasove z nogami. Ma-'o ie ušes. ki bi zaznali več ko 15.000 zvočnih va'Vv v sekundi, redki oa slišiio glasove čez 18 000 tr skajev Drugače pa ie s kobilicami. Kobilic0 ne sliši Vi teh flasov kakor nr. pač pa zvoke z več ko 40 000 treslaii v sekundi.
I Mars'kdo bi osunnil če povemo, da kobilica ne sPši z ušesom, amnak da sprejema glasove 7. nogami Niene nožice so spreiemliive za srla*"v° in odvajajo zvoke v posebno centralo. Sl;čno «o ustvariene tud: ribe. R:be slišiio s nlavunrm mehurem Ta mehur ie s hrustančasto snovjo pritrjen na notranje uho.
RADIO LJUBLJANA
od 6. do 13. septembra
Nedelja, 6. septembra: 8.00: Koncert delavske godbe »Zarje«. 8.45: Cas, poročila spored. 9.00: Koncert delavske godbe »Zarje«. 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.15: Koncert radijskega orkestra. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.20: Domoljubne pesmi (pel bo Akademski pevski kvintet). 17.00: Kmetijsko predavanje: O konserviranju. 17.20: Prenos z velesejma: lahka glasba. 18.00: Reportaža z vrtnarske razstave na velesejmu (reportiral bo Josip Kregar). 18:20: Otroci igrajo in po jo (vodila bo Slavica Vencajzova). 19.00: Prenos odkritja jugoslovenskega spomenika v Cleveiandu. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Čas, vreme, poročila, spored obvestila. 20.15: Koncert na novih orglah za Djakovo (prenos iz delavnice orgelskega mojstra Jenka v Št. Vidu nad Ljubljano). 21.15: Lahka glasba (radijski orkester). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Plesna glasba (radijski jazz).
Ponedeljek, 7. septembra: 12.00: Venčki šlagerjev (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Slnfonič-ne pesnitve (plošče). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Ruske romance in pesmi (pela bosta Golovin in Driga). 19.00: Čas, vreme poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Vesele pesmi pojeta Udovičeva in Lau-šetova (na ploščah). 20.00: Zdravniška ura. 20.30: Operni prenos iz Beograda. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored.
Torek, 8. septembra: 9.00: Čas, spored, poročila. 9.15: Za dobro voljo (plošče). 9.45: Verski govor (dr. Gvidon Rant). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.00: Magistrov šramel kvartet. 12.00: Koncert radijskega oikestra. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.20: Plošče po željah naročnikov. 17.00: Kmetijska ura: Naš les (inž. Vilko Mazi; reportaža z velesejma). 17.40: Narodne pesmi s spremljevanjem radijskega orkestra. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Harmonisti po-jo (plošče). 20.00: Duet citer (igrala bosta Ivan Skalar in Emil Mezgolits). 20.40: Operni spevi in odlomki (sodelovala bosta Jože Gostič in radijski orkester). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Prenos lahke glasbe z velesejma.
Sreda, 9. septembra: 12.00: Kmečka godba, kmečki ples (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: E Zetove koncertne suite (radijski orkester). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Vsakemu nekaj in nekaj za vse (plošče). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Mladinska ura: K razstavi »Naš les« (inž. Vilko Mazi). 20.10: Bitenc Vinko bere tri svoje zgodbe za mladino. 20.30: Klavirski koncert profesorja Antona Trosta. 21.30: koncert radijskega orkestra. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Vesel spored (radijski orkester).
Četrtek, 10. septembra: 12.00: Reproduei-ran koncert češke lahke glasbe. 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Skladbe komponista Paula Linckeja (igral bo radijski orkester). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Jan Kiepura poje (plošče). 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 20.30: Koncert moškega zbora »Sloge«. 21.15: Operetna glasba (radijski orkester). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Harmoniko bo igral Stanko Avgust.
Petek, 11. septembra: 12.00: Po naših lo-gih in gajih (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Radijski orkester. 14.00: Vreme, borza. 18.00: Skladbe Alberta Ketelbeya (radijski orkester). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Vesele klavirske točke
(plošče). 21.10: Ženska ura: Gobe, n. del (dr. Ljudevit Kuščar). 20.30: Večer opernih fantazij, radijski orkester). 22.00: Čas, vreme, poročila spored. 22.20: Akademski pevski kvintet (plošče). 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 12. septembra: 12.00: Druga za dnugo se plošče vrtijo. 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Druga za drugo se plošče vrtijo. 14.00: Vreme. 18.00: Za delopust (radijski orkester). 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Ameriški jazzorkestri (plošče). 20.10: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Če študen-t gre taborit. 22.00: čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Prenos lahke glasbe z velesejma.
Za smeh in kratek čas
PREVEČ DOBREGA
A: »Zakaj ml vračate ta odlični radijski aparat. saj lahko z njim dobite vse evropske po-staie.«
B: »Že res, toda vse naenkrat.«
PROFESORSKA
Profesor je dobil sina. Služkinja vstopi in mu pove veselo novico; »Gospod profesor, fant je!«
»Zdajle ne ntegnem, naj pridia še enkrat!« odgovori profesor.
OTROŠKA USTA
»Saj niti nisi tako utrujena, kakor sem mislil« je rekel Jožek svoji sestri, ko se je vrnila od poroke domov.
»Zakaj pa naj bi bila utrujena?«
»Saj je vendar hišnica rekla, da si letala polnih šest mesecev za ženinom«.
ZVEZDE NA MOŠKEM NEBU
Moški: »Ve ženske ste prave zvezde na moškem nebu.«
»Ženska: »Da, to bi vam bilo po volji. Zvečer naj bi se prikazale, zjutraj pa zopet izginile.«
TO JO PECE
Mlekanica toži na policiji stranko, kj ji je ostala 200 dinarjev dolžna in se neznano kam odselila.
»Dve sto dinarjev«, se začudi uradnik, »bržkone bo malo manj, kajti mleku je zmerom precej vode primešane?«
»Prav to me tako zelo peče,« se odreže mlekarica, »stranka je bila šele začetnica in sem jj ves ta čas dobavljala samo pristno mleko.«
KUHAR VZDIHUJE
»Ce kuham slabo, ne morem jesti, če pa kuham dobro, nič ne ostane ...«
POBEGNILA BOSTA
Mož: »Hitro, hitro, žena, pojdi v hotel in pripravi vso prtljago. Jutri odpotujeva.«
Žena: »Ali si pregledal vozni ned?«
Mož: »Ne, tega ne, pač pa denarnico...«
VEČNE POČITNICE
Stric: »No, Melhiorček, kaj bi ti rad postal, ko boš velik?«
Melhijorček: »Zidar in učitelj.«
Stric: »Oboje hkratu? Zakaj pa?«
Melhijorček: »Zato, ker imajo zidarji počitnice pozimi, učitelji pa poleti.«
Otomane	od Din 340.—
žičnj vložki	od Din 80,—
odeje	od Din 65.—
tridelne afriicmadraci iz trpežnega ;4radla od Din 170.'— Solidni lastni izdelki samo pri NOVAKU, Maribor, Koroška 8. — Vetrimjska 7. Tapetnikom dobavlja vse potrebščine po cenah na debelo.
Od 1. do 13. septembra
ljubljanski velesejem.
Polovični popust na železnici, parnikih, letalih
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za 2 Din
Vsedržavna razstava »ZA NAŠ LES«. — Ži. valski vrt. Divjad v parku. VELIKA VRTNARSKA RAZSTAVA.
Industrija, obrt, trgovina. Domače preproge. Perutnina, kunci, golobi, ribe itd.
Tekmovanje harmonikarjev 13. septembra, popoldne in zvečer.
Kt»~-<>	— Velikomestni variet«
Vabimo Vas.
NOVOST! Samo Din 49*SO!
St.tW.SU0. Aofc«r-a|| prarl Iricu. M Dobra kTtUUta. M kroalraa *k»t 8 piMBoa« ftru«tyi
Din 49*50
It «.3U1 1MK i
uni4
oaveUJenlmi la <tw8l
(Radium) ,
Din 59 S0|
inle*.
iahterajt* cenik, M |i TU 9041]« M« <iooJ In poMaM
L3UBIDAMA«'
na protok»>j tovartiai ▼ SrM
Krize bo konec
ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati
nova posojila iz novih vlog
Zaupajte vaš denar
ki izplačuje nove zneske, vložene po I. 1933, neomejeno ter jih obrestuje po 4 do 5^. Vloge nad 400,000.000 Din. Rezerve 14,600.000 Din.
I
ZA ŠOLARJE
vse vrste obleke , pumparce, perilo itd. v največji izberi 3i nabavite poceni pri PRESKERJU , Sv. Petra c. 14.