Političen list za slovenski národ. P« polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1» gld.. za pol leta 8 jld., za četrt leta t gld., za en mesec 1 fdd. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 »ld., za pol leta «5 gld., za četrt leta t (ld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat : 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. Štev. l.*>0. V Ljubljani, v Četrtek 4. julija 1889. Letiiilt XVII. Vodnikova slavnost. (Dalje.) Dne 30. junija. Ob polu 10. uri dopoludne so se začela na čitalničnem vrtu zbirati narodna društva. Po 10. uri so odšla na sv. Jakoba trg. Veličastni sprevod s petindvajsetimi zastavami „Sokolov", čitalnic, pevskih in bralnih društev ter požarnih bramb je korakal skozi „Zvezdo", po Gosposkih ulicah, čez Turjaški trg in Breg, povsod pa ga je spremljala uebrojna množica. Ob polu 11. uri se je pričela v cerkvi sv. Jakoba slovesna sv. maša, katero je daroval prečastiti prošt dr. Leouard Klofutar z obilno azistencijo. Cerkev je bila popolnoma natlačena. Pevski zbor šentjakobski je tako izborno pel Kempterjevo mašo in vlogi, da sme biti ponosen na svoj zbor njega prvi pospeševalec in pokrovitelj, preč. g. župnik J. Rozman, v drugi vrsti pa tudi kapelnik, gosp. ravnatelj L. Bel ar. Po sv. maši so odšla društva in drugi verniki iz cerkve na slavnostni prostor, ki je bil kaj divno okrašen z zastavami, zelenjem in dvema slavolokoma, na katerih si čital napise iz slavljenčevih pesnij in letnici rojstva in smrti njegove, v sredi mej njimi pa je bil sredi zelenja in zastavic avstrijsko-cesarski orel, v znak, da zvesti Slovenec pri nobenih narodnih slavnostih ne pozabi svojega dobrotljivega vladarja. Na treh odrih je bil zbran cvet ljubljanskega slovenskega prebivalstva, okrog zakritega še spomenika pa so stali gg. mestni župan Grasselli, mestni odborniki, duhovniki, profesorji, učitelji, dijaki, narodna društva, z eno besedo, na tisoče občinstva. Ko je odzvonilo opoludne, stopil je na govorniški oder gosp. prof. Wiesthaler ter govoril nastopno: Slavnostni govor g. c. kr. gimnazijskega ravnatelja Pr. Wi es t h al erj a ob odkritji Vodnikovega spomenika v Ljubljani dne 30. junija 1889. Slavna gospoda! Častiti rojaki! Živeti vrli mož ne sme za sé, Jz bratov sreče njemu sreča klije, Veselje ljudsko njemu v Oku sije, In tuja solza mu meči srce! Gregorčič. I. Prestavimo se v duhu za kakih petindevetdeset let nazaj v preteklost! V Koprivniku, prijazni bohinjski vasi, končana je ravno nedeljska služba božja. V gostih tolpah zapuščajo pobožni seljani svetišče; resno, razvneto liee priča, da jim je beseda božja pretresla dušo, ki še zdaj drgeče, pre-šinjena od njene sile. Kakó tudi ne! Razlagajoč resnico Gospodovo jih je podžigal duhovni pastir s svetim ognjem na čednost, odvračal od greha. Vsak stan, vsak spol, vsako starost je vzpodbujal s primernim bodrilom. Privrele iz dna srca so segle njegove besede globoko v srce vsem poslušalcem. Kakor da bi še nekoga čakalo, postaja ljudstvo okrog cerkve. In res, glej! iz žagrada stopa duhovsko oblečen mož srednje, a krepke postave, star kakih 36 let. Obraz ni da bi rekel posebno lep, a izpod čela mu žari dvoje dobrohotnih, prikupljivih očij, ki ti vzbujajo zaupanje. Stari in mladi hitó roko poljubit prihajalcu, ki se jame dobrodušno razgovarjati s to in óno skupino: tii teši zapuščeno siroto, tam svetuje na pol obupanemu kmetiču, zdaj malo podraži rdečelično dekle, zdaj poboža nedolžui otroški obraz in razdelivši med deco nekoliko svetih podobic odide na vse strani prijazno odzdravljaje. Popóludne po cerkvenem opravilu obiskuje bolnike in jim lajša telesne in dušne boli; bednim siromakom „odpira srce, odpira roké, otira bratovske solzé". Ob delavnikih lazi po hribih in dolinah ter izsle- duj9 redke kamene in okamenine; prestrm rnu ni niti nebotični Triglav, preoddaljena ne najskrajnejša kotlina, ako krije v sebi kako pruoduo čudo. Potoma rad malo postoji, da pozve od kmetiča na polji ali rokodelca v delalnici, kako velita temu in onemu orodju. Zdaj ustavi starca s šopkom nabranih zelišč in cvetlic: poimenovati mu mora vsako posebej; zdaj pomudi staro ženico z butaro dračja na rami: uljudno jo prinuja, da mu zapoje kako narodno pesem o Pegamu in Lambergarji, o vitezu Ravbarji ali pa o kralji Matjaži. A tudi iz fantov in deklet umeje šegavo izvabiti marsikatero zaljubljeno po-skočnico. Vse, kar sliši in vidi, zapisuje si skrbno in natanko v knjižico. Kadar sreča o mraku s polja vračajoče se delavce, in jim pripoveduje, kaj se po svetu godi, unema jih za lepo petje ter neti v njih srcih iskro domovinske ljubezni. Domov prišedši piše ali bere pozno v noč knjige, ki mu jih iz Ljubljane pošilja plemeniti prijatelj in posestnik bližnjih fužin, baron Zois. Brez posla ga ni videti nikoli. Kdo je ta milosrčni, rodoljubni duhovnik? Ako vprašaš kakega župljana, odgovori ti: „To so naš dobri gospod Balant!" Ako baraš njega samega, pove ti v preprosti govorici svoji: „Rojeu sira 3. svi-čana 1758 ob 3. uri zjutraj v' gorni Šiški na Jami per Zibertu iz Očeta Jožefa, iuu matere Jera Pance iz Viča . . . Devet let star popustim jegre, luže, inu dersanje na jaraenskeh mlakah, grem vohin v' šolo, ker so mi oblubili, de znam nehati, kader očem, ako mi uk nepojde od rok. Pisati inu branje me je učil šolmaster Kolenec 1767; za pervo šolo stric Marceli Vodnik franciskanar v' Novim Mesti 1768 inu 1769. Od 1770 do 1775 poslušam per Jezuitarjih v' Lublani šest latinskih šol. Tiga leta me ženejo muhe v' kloster, k' franciskanarjam, slišim visoke šole, berem novo mašo, se z' oblubami zavežem; al 1784 me Lublauski škof Iierborstein vun pošle, duše piist. Kranjsko me je mati učila, nemško inu latinsko šole; lastno vesele pa laško, 1'rancozko, inu sploh slovensko. Kamenje poznati sim se vadil 1793." — Tako on sam. Jaz pa pravim: ta dušni pastir LISTEK. Grob sv. Metoda. „Kde, aeh kde js;, hrobko Methodova? ztrata tvoje srdce proryva; hory, doly rcete: kdo ji chova, ktery pahrbek ji zakryva? Lčda, nikdo mista neoznami, protožo hrich vladne mezi nami, nehodni jsme nevdččnosti svou, polibiti hrobku velebnou." Jan Soukop. Tisoč in tisočkrat pele so tolpe romarjev Vele-grajskih pesen: „Glej, sveti Velegrad se vže blesti", popevali so pa tudi zlasti ginljivo in goreče: „Kje, oh kje si grob Metodov?" vstopivši na Velegradu v prekrasni hram in pojoč te besede. S takim petjem izraža pobožni ljud izgubo Metodovega groba, ki sega globoko v srce! To izgubo, kakor de Soukop, zakrivili so Slovani s „svojo nehvalež-nostjo, mlačnostjo in osodno nebrižnostjo".— V zgodovinskih spisih moravskega arhivarja V. Brandla in deželnega historijografa dr. Bede Dudika in druzih odličnih zgodovinarjev čitamo, da je na kraljevem Velegradu, v središči apostolske činosti sv. Cirila in Metoda, stal glavni hram, posvečen Materi božji. Cerkev ta je bila velika, sinodalna ali zborova, v kojo je sv. Metod skliceval svojo duhovščino v posvetovanje in k cerkvenim shodom, in v katerem hramu je bil pozneje pokopan, kakor nastopno pripoveduje poleg stare bolgarske legende dr. B. Dudik: „Metod leži pokopan v velikem mo-ravskem hramu na levi strani v zidu za altarjem sv. božje Bogorodice." (Zgod. Mor. I. 175.) Pač jo to važno, in lepo bi bilo, ko bi iskali in se trudili najti — sv. ostanke apostolskega očeta sv. Metoda, po kojem hrepeni marsikatero slovansko srce pri nas na Slovenskem in na bratskem nam Moravskem. O čemer na svetu marsikdo ne ve, je gola istina in more se dokazati iz mnogih izjav, koje so bile poslane na Velegrad in so ondi shranjene do prihodnje dobe. Pred nekoliko leti poslal je neki kmetič iz Hane dopis na Velegrad, v kojem se čudi, da doslej niso še našli grob sv. Metoda, in vendar ni treba drugega, nego vzeti kladivo in trkati ž njim na zid za velegrajskim altarjem, in kjer bo donelo otlo, ondi — našel se bode gotovo grob. Reči je.to kaj lahko, toda izvršiti, to je neprilično. Zakaj? Zaradi tega, ker apsida za altarjem in sploh vsa cerkev zdaj globoko tiči v zemlji, blizu do 9 metrov. (Sbor. Velehr. V., 4.) Druga težava tiči v tem, da bi se dokazalo, da sedanji Marijini hram, veliki hram na Velegradu, uekdaj konventua cerkev velegrajskih cisterzijancev, pohaja iz dobe kraljev Rostislava in Svatopolka, torej iz diibe sv. Cirila in Metoda. V tem oziru je važno, kar stoji v „Časopisu vlasten. spolku muzejniho v Olomunci", namreč: „Bolj verojetao je, da so cisterzijanci staršo cerkev in samostan samo popravili in tako vredili, kakor je moral biti po redovnih propisih, kar se je dokaj lahko zgodilo v jednem letu (1201—1302)." Mimogrede bodi omenjeno, da je cisterzijance na Velegrad uvel prvi mejni grof moravski, Vladislav Henrik 1. 1198. Apsida za altarjem sedanjega velegrajskega hrama je pa po mnenji veščakov v stavbeni stroki mnogo starša. Je-li stala apsida ali zaokroženost za glavnim altarjem preje nego so prišli na Velegrad cisterzijanci, in to prej vsaj 200 let, kakor se trdi, je gotovo, da sedanja veličajna bazilika vele-grajska pohaja iz časov sv. Cirila in Metoda. Iskati bi se moral torej in tudi najti grob sv. Metoda in v njem predragi zaklad, sv. telo slovanskega bla-govestnika. Velegrajska bazilika je gotovo nagrobje sv. Metoda. Da bi iskali grob sv. Metoda, žrtvovali so >6yc. ßioer ni ne duhovni, ne konzistorijalni svetovalec, ne beneficijat in ne kanonik, a to je mož, to je svečenik po božji volji, to je pravi blago vestn ik Kristov. Kdo se danes smeje na deškem? Najsrečnejši in najzadovoljnejši so danes na Češkem Mladočehi in — Nemci. Doživeli so veselih in krasnih dnij, da še sami ne pamtijo. Pri deželno-zborskih volitvah v torek izgubili so Staročehi 21 sedežev, koje so priborili Mladočehi po kmetskih občinah, in imajo torej v tej skupini 27 poslancev; prej so imeli samo tj zastopnikov v deželnem zboru. Celo dr. Rieger prodrl je samo z 9 glasovi večine v svojem rojstvenem kraji (Semile) proti vredniku „Narod. Listov", Tumi. Med tem pa, ko streha gori nad češkim poslopjem vsled strasti in črne nesloge, radostno begajo nemški Mihli po svojih posestvih, manejo si roke prevelikega veselja in se škodoželjno ozirajo na soseda, čegar moč in imenje razjeda notranja vojna. Sinove naroda češkega, historičnega lastnika rodne kraljeve zemlje, lomi vihar, tujci pa lepo sede v zatišji iii kujejo načrte, kako bi si v deželi še bolje in rahleje postljali. V zadnjih dvajsetih letih nikoli še Nemci v tem kraljestvu niso tako oblastno govorili o svoji bodočnosti, o svojem procvitanji s tako doslednostjo, zavednostjo, in tako mirno, kakor baš zadnje dni, namreč pred volitvami. In kdo je vzgojil na Češkem nemška drevesa, da se do neba povspenjajo, kdo je Nemce podkuril in vzdramil k visokoletečim nadejam? To je ista stranka, katero oni obsipajo z ljubeznijo in hvaležnostjo — Mladočehi! Staro-čehi iu vlada Taaffe-jeva so istotako nemški stranki trn v peti, kakor nasprotno ona obsipa Mladočehe z ljubeznijo in prijateljstvom, ter njihovega voditelja dr. Edv. Gregra, čegar združenje z načelniki „Schulverein"-a je že davno sklopljeno. Dobo našo na češkem lahko nazivljamo dobo boja, strastnega, bratomorskega boja med Staročehi in Mladočehi z jedue strani, in pobratenje Mlado-čehov z Nemci z druge strani. Posledica mlado-čeških volilnih vspehov bodo novi poskusi porovanja obeh narodnostij na Češkem, in zaradi tega je vzajemno koketovanje med nemškim in mladočeškim gospodstvom pojav, ko j i rodoljubni krogi ne smejo prezirali. Velik pozitiven korak mladočeško-nemške zveze je že učinjen, in sicer v zmislu liberalizma, koji je doslej veljal samo za nemški liberalizem, in ta je za obravnave glede šolskih vprašanj proglašen tudi od Mladočehov za njihov sveti evangelij. Še večji dokaz zveze Mladočehov z Nemci je Gregrovska strast in nestrpnost, koja cepi češki narod v dva neprijateljska tabora. Dozdevno je, da so Mladočehi sklopili z nemškimi liberalci tajno pogodbo, v koji so ponudili Nemcem kot podporo njih liberalnega programa ščuvanje in slabenje češkega ljudstva. Da je to istina, čitali smo dan za dnevom v čeških listih, kako je razsajal agitacijski volilni boj. Med tem, ko trgajo in podirajo steber za stebrom od poslopja narodne celote in sile, Mladočehi mnogi vže v to svrho mile darove iz lastnega nagiba. Tako je še 1. 1888 poslal neki kmetic na Ve-legrad 1 gld. — kakor ondotni veleč. gosp. Jan Vychodil poroča v lanskem „Hlasu" — za cerkvene siromake, proseč, „naj molijo zunaj pri tem vodnjaku na čast petim Kristusovim ranam, da izprosi pri Bogu, ter nam pokaže iu odkrije mesto, kjer so bili ali so pobožni ostanki sv. Metoda". Tii bodi omenjeno, da se je v jubilejnem letu 1885. nekoliko dni mudil na Velegradu slavni francoski poslanec in pisatelj, baron Adolphe D'Avril, da bi videl s svojimi očmi, kako proslavljajo in casté Slovani svoja blagovestnika sv. Cirila in Metoda, in hote s Slovani vred praznovati spomin apostolskih naših očetov; izdal je na svetlo obširnejši spis: „St. Cyrillc d St. Metliodc. Premiere Luttc Des Alletnands Contrc Les Slavcs . . . par Adolplic D'Avril, Anden Ministre plčnipotentaire. Varis 1885.« Napominanega leta vdeležilo se je jubileja tudi mnogobrojno odposlanstvo Francozov iz Pariza romanja na Velegrad. Izmed najkrasnejših književnih proizvodov, koji so tekom SO let zagledali beli dan na Moravskem je nedvomno „Velegrajski Album" (15 slik v mapi) marljivo gradijo iz svojega tabora most v nemški tabor, rekoč: „Obljubujemo, da se na stališči liberalizma pogodimo z Nemci na Češkem!" Ta liberalizem torej, koji so njega dni vsi Čehi pehali od sebe z gnjusom, ta ima zdaj biti vez med Cehi in Nemci I Mi menimo, da so še previdni možje med severnimi brati našimi, ki uvidevajo to komedijo, kojo izvajajo Mladočehi z najsvetejšimi narodnimi svetinjami. Zavisno je od njih, ako imajo oči odprte, da spoznajo, kako in čemu se jim smejo zdaj Nemci na Češkem. In vzlic temu, da je zelo prozoren program Mladočehov, je žalostno, da se nahajajo na češkem še ljudje, koji jim rabijo za orodje. N. pr. pražki volilni boji so temu živ dokaz. V tej Pragi, kojo tako ponosno nazivljajo „zlato", „slovansko" Prago, se njega dni Nemci še drznili niso k vo-Iitvi; dandanes se spuščajo s Čehi v boj, v kojem imajo zelo izdatne manjšine, in to se bode pokazalo tudi jutri, v petek, kajti „Bohemia" pozivlje nem-štvo v Pragi in v obče na Češkem, naj v ta dan pridejo na volilno torišče in kot jeden mož dokažejo, da zvesto vztrajajo pri „velikem in skupnem nemškem načelu". Posledica je, da so v Pragi ožje volitve na dnevnem redu. To ni napredek, kajti Nemci se ne boje več Čehov, dasi so v ogromni večini. In kdo je tega kriv? Morebiti Taaffejeva vlada, ali sedanja politika? Nikdar! Vzrok temu je domača razprtija, kajti često boj proti glavnemu sovražniku opeša zaradi domačih prepirov, kakor se to dogaja i pri nas. Tu velja pač svetopisemski rek: „Gorje njemu, od kogar pohaja pohujšanje!" Dr. Eieger je čestokrat svojim nemškim sode-želanom navajal, da ste obe stranki, Čehi in Nemci, preveč veliki iu silni, da bi mogle jedna drugo potlačiti. Ista primera slavnega rodoljuba velja i o staro- in mladočeški stranki. Nobena stranka ne more se nadejati, da bi v boji mogla ugonobiti drugo, in narodne moči, mesto da bi bile zjedi-njene, se le cepijo in slabe. Dvigamo li svoj glas na korist pomirjenju in spravi med razdvojenimi brati, učinimo to i zategadelj, ker nas povestnica uči, koliko je škodovala in provzročila nesreč v prejšnjih stoletjih narodna nesloga med češkim narodom, storimo pa to tudi zbog tega, ker smo uverjeni, da bi združenje vseh močij imelo i na naše postavljenje v Avstriji neizmeren in blagodejen vpliv. Pred vzvišenim rekom: „Salus populi suprema lex esto" umikati se mora vse to, kar brate naše severne, pa tudi nas, deli in raz- , dvojuje v dva neprijateljska tabora. Imejmo tudi mi vedno pred očmi, kar nam je vzajemno, in to je: blaginja naroda in vztrajno potezanje za njegove koristi. Iskrena naša želja je, naj skoro nastane med obema strankama mir, da bi ne bilo ni Staročehov, ni Mladočehov, temveč da bi bili vsi samo — Čehi! Ko bi skoro prevagovalo v čehih načelo: „Neubyjejme se navzajem, nybrž pomuhejme si vespolek a budme Cechy vždy a všude, a to vice skutky a činy neždi slovy!" za 1. 1885.] Predmet tem slikam, izvršenim po iz-bornem lieliograverji Angererju na Dunaji (velikost 45 X 55 cm.), je povsem Velegrad in njega spominki. Ta album stane pri veleč. g. Jan. Yyhodilu, velegrajskega hrama oskrbniku, 7 gld. 50 kr. Mnogo lepih dogodjajev in prelepih izjav je v knjigi, kojo so za 1888. leto dobili v roke udje društva sv. Cirila in Metoda in slove: „Poutni mista a milostivo obrazy na Moravč a v rakouskem Slezsku." — V tej knjigi se marljivi in vneti pisatelj č. g. K. Eichler, župnik v Vev. Bitišci, spominja med drugimi velegrajskimi romarji tudi prihoda Nj. eminece kardinala nadškofa olomuškega, Friderika pl. Fiirstenberga, 1. 1885, koji je glavni in prvi iz-podbuditelj velegrajskemu romanju. Še mnogo izjav bi se dalo tu navajati gledč groba sv. Metoda, toda zadoste naj napominane; marljivost in sveta gorečnost bodete gotovo pomogli, da se najde in odkrije grob sv. Metoda. In k neumornemu vednostnemu preiskavanju pridruži naj se pa tudi vneta požrtvovalnost čestilcev sv. Metoda na Slovenskem, v kojo svrho naj pomorejo te moje skromne vrstice. A. S. Politični pregled. V L j ubij an i, 4. julija. JSotranje dežele. Isterski deželni zbor broji 38 članov: 3 virilne glasove, 5 poslancev veleposestva, 2 poslanca trgovinske zbornice, 11 poslancev mest in 12 poslancev kmetskih občin. V kmetakih občinah je pridobila hrvatsko-slovenska stranka osem sedežev in ker so v mestih zmagali tudi trije kandidatje slovanske stranke, namreč okrajna glavarja Conti in Simčie ter dr. Stanger, ima sedaj 11 giasov, to je ravno tretjino. Vsled tega ima pravico zahtevati, da se iz njene srede izvoli podpredsednik isterskega deželnega zbora. Na katoliškem shodu se je sprožila misel, da bi se sklenila zveza mej avstrijskimi uve-njaki, ki stoje na katoliški podlagi. Kakor poroča „Linzer Volksblatt" iz gotovega vira, vršila so se v tem oziru že pripravljajoča posvetovanja ter se more že sedaj za gotovo smatrati, da se bo uresničila ta zveza. Osnovanje se bo seveda izvršilo še le v jeseni. Perzijski šah bo prišel na Dunaj dne 20. avgusta. Nekaj dni poprej se bo pripeljal tje avstrijski poslanik v Teheranu, baron Thommel, da bo šahu za dobe njegovega bivanja na Dunaji na razpolaganje. Tnauje države. Črnogorski dedni princ Danilo je dosegel dne 29. junija svojo osemnajsto leto in s tem svojo polnoletnost. Ta dogodek je bil povod mnogim svečanostim, ki so se pričele z bakljado zvečer dne 28.; pri tej priložnosti je princa nagovoril, kakor poroča „Pol. Corr.", neki cetinjski meščan ter pri tem izrazil nado, da bo princ vedno pospeševal ve-likosrbsko idejo. Dne 29. junija je bila slovesna zahvalna pesem, pri kateri slavnosti so bili navzoči vsi diplomatski zastopniki in črnogorski dostojanstveniki. Dedni princ je knezu prisegel zvestobo, pri tem pa tudi obljubil udanost svojemu knežjemu očetu, pravoslavni cerkvi in carju Aleksandru III. Predveeraj ob 1/.ll2. uri dopoludne je naznanjalo po vsem Srbskem streljanje iz topov, da je bil kralj maziljen. Navdušenje je bilo povsod veliko. Prvo brzojavno čestitko je poslal v Žičo avstro ogerski poslanik v Belemgradu, pl. Hengelmuller, ki je kralju v imenu avstrijskega cesarja Franca Josipa I. izrazil čute prijateljstva. Tem povodom se je srbska naselbina v Sofiji vdeležila slavnostne službe božje, pri kateri so bili navzoči tudi zastopniki srbskega poslaništva. Po poslopji slednjega so vihrale zastave. Tuji zastopuiki so obiskali srbskega poslanika ter mu čestitali. Ruski poslanik Persiani je isti dan izročil kralju Aleksandru lastnoročno čestitko carjevo, in sicer v navzočnosti regeutov. — Kralj Milan se bo povrnil v Belgrad dne 12. t. m. zjutraj. — Major Lazar Pavlovie v Kruševci je dobil povelje, naj z dvema bataljonoma pehote odrine na srbsko-turško mejo. Vlada mu je izročila posebna navodila Tudi druge vojne čete so baje dobile povelja, naj bodo pripravljene, da odrinejo na mejo. V mnogih krajih v notranjem dežele je bilo zopet več napred-njakov in liberalcev oropanib. Garašanin je odpotoval z družino v neko avstrijsko kopališče. Obravnave glede srbsko-bolgarske trgovinske pogodbe nočejo napredovat'. Že več kot štirideset dni se mude bolgarski odposlanei v Belemgradu, in vendar niso še dosegli nobenega vspeha. Sedaj so z nova dobili iz Sofije novih navodil, toda kjer manjka odkritosrčnosti na eni in drugi strani, tam je težko kaj ustvariti, kar bi bilo obema strankama koristno, če se pa to posreči, traja pri teh razmerah navaduo le kratek čas. Omenjali smo že včeraj, kako povoljno se izražajo bolgarski listi o delegacijskem govoru avstrijskega cesarja. „Plovdiv", ki zastopa močno stranko v južni Bolgariji, piše mej drugim: ,„Mi želimo njeno (Bolgarije) prosto razširjenje v vsakem oziru, tako so govorili avstrijski državniki. In kedaj? Takrat, ko je bil najslabši čas za balkanske države. Te besede so tako blagodejno vplivale na vodje teh držav, da so s podvojenim pogumom pričeli delo. Isto tako vplivajo tudi sedaj izpodbujajoče besede avstrijskega cesarja ter nam bodo ravno toliko koristile. In če pomislimo, da je Avstrija član trodržavne zveze, jasno je, da hodijo tudi zaveznika Italija in Nemčija ter prijazna jima Anglija po isti poti zunanje politike. Poleg tega izreka je pa še drugo, ki je za nas vrhunec izpodbujanja; izrazimo je lahko z besedami: ,Princa Ferdinanda priznava Evropa za kneza.' Pozabiti se ne sme, da je izrazo-vanje vzajemnih prijaznostij, posebno v Časih sile, več vredno, nego same prijateljske besede." Ta članek je napravil zaradi svoje odkritosrčnosti povsod velik vtis. Tudi ostalo poluuradno časopisje piše skoraj v tem smislu. — Iz južne Bolgarije se je hotelo več turških družin izseliti v Malo Azijo. Priprave so se vršile tako tajno, da so oblastnije izvedele o tem še-le tedaj, ko so se že po cesti pomikali vozovi z naloženimi ženami in pohištvom. Ustavile so seveda begune, ker ne marajo, kar je naravno, da bi v itak malo obljudenih krajih davkoplačevalci zapuščali cele vasi. Pregovorili so Turk« k temu turški molle (pridigarji), ki imajo sicer od t vlade dovoljenje za razlaganje korana, a čestokrat izrabljajo svoj poklic za politična rovanja. Nemiki „Staatsanzeiger" poroča v svojem neuradnem delu: Od generalne komande smo izvedeli, da so se ruski častniki v vseh vojaških krogih stutt-gartskih prikupili s svojo ljubeznivostjo in plemenitostjo. Dogodki pri banketu povodom napitnice Nemčije niso samo izmišljeni, marveč se ruski častniki pri tem niso nič drugače vedli kakor ostali vdele-ženci; nobeden izmed njih ni pred časom zapustil obedue dvorane. Italijanska zbornica rešuje postavne predloge skoro pri praznih klopeh, ker se že bližajo poletne počitnice. Tem živahneje je pa v senatu. Dne 1. t. m. je senator-podadmiral Pacoret de Saint Bon ostro napadal mornaričnega ministra Brina in njegov sistem. Saint Bon ima veliko veljavo, v mor-naričnih krogih slovi sploh kot izvrsten veščak ter si je pridobil po bitki pri Visu za preosnovo italijanske mornarice velike zasluge. Od leta 1873 do 1876 je bil minister. Zadnjih trinajst let pa je imel le z malimi prenehljeji neprestano mornarični port-felj inžener ladijotesarstva Brin. Poglavitno se je Saint Bon pritoževal, da je vodstvo mornarice v rokah moža, ki sam ni praktično izkušen mornar. Tudi je navstala razvada, da listi prenapeto hvalijo vsako novo ladijo. Res je sicer, da je del mornarice izvrsten, toda še izvrstnejše je pa mornaričuo osebje, ki zavzema eno prvih mest na svetu. Toda o tem ne ve ničesa narod, in ko bi hotela nesreča, da bi mornarica v vojski ne storila tega, kar se pričakuje od nje, pripisovali bi krivdo le možtvu, ki ni znalo rabiti „dobri materijal". Mornarični minister se je sicer jako spretno zagovarjal, vendar pa ni prognal iz mornaričnih krogov nezadovoljnosti, da so odvisni od moža, ki še ni nikdar pokusil morske vode; in ta čut ni posebno na korist pri mornarici toliko potrebni disciplini. Tripoliški uradni list objavlja tudi evropskim konzulom prijavljeni ukaz generalnega guber-natorja, ki prepoveduje za celi vilajet kupčevauje s sužnji in preti z velikimi kaznimi onim, ki bi ravnali zoper to prepoved. Glavna trgovina s sužnji je v sandžaku Fezzanu, kamor priganjajo ubogo „črno blago" iz notranje Afrike. Gubernator bo zaradi tega v tem oziru obračal glarno pozornost na Fezzau. Izvirni dopisi. Iz Tržiča, 2. julija 1889. (Novi far o v ž. Kaj dela špirit.) Naj Vam sporočim, da smo začeli včeraj pcdirati stari farovž. Podrt bo do tal, in na ravno tistem mestu bomo sezidali nov po načrtu, ki ga je naredil c. kr. inženir g. Svitil, po velikosti staremu enak. Nesrečni špirit je tudi pri nas vzel svojo žrtev. Sv. Petra zvečer so v gorski srenji v Lomu v neki bajti fantje pili špirit, se pri njem nekaj sporekli in nasledek tega je bil, da je Ant. Klemene svojega tovariša Gašperja Meglica domu idočega pričakal, ga zavratno napadel ter z nožem sunil pod srce tako močno, da je Gašper v malo trenutkih umrl. Ljudje so silno žalostni zaradi tega dogodka, ker nihče ne pomni, da bi bil v Lomu kdaj kdo take smrti umrl. Kaj pomagajo postave, če se pa špirit v vsaki bajti v kontrabant toči. če bi pri J ure ž i ne bili točili špirita, bi se nesreča gotovo ne bila zgodila. Z Vrhnike. (Šolarski praznik.) Slovesnost sv. Alojzija smo obhajali pri U3S v torek 25. junija. Vgodno vreme in občno zanimanje za šolo je storilo, da se je ta praznik tako lepo vršil. — Ob osmih zjutraj je vse hitelo na prijazni holmec sv. Trojice. Učenci in učenke s svojo zastavo v dolgem sprevodu, razven teh pa tudi mnogo odraslih. Počastili so nas s svojo navzočnostjo naši častiti duhovniki in še mnogo druge odlične gospode. Po sv. maši v lepo okinčani cerkvici se je razdelilo med šolsko mladež lepo število štrukljev in dokaj crešenj. Ta dar so nam preskrbele blage gospe, za kar jim Bog povrni! Po zajutreku so se pričele otročje igre, petje in de-klamovanje. Sploh smo videli vseskozi le vesele obraze, in radosti bi ne bilo kraja, ako bi se ne bil oglasil poldanski zvon in nas opozoril na odhod. Po skupni molitvi angeljevega pozdrava smo se ločili. Zagorje ob Savi, 3. junija. (Cerkvena slav-nos t.) Dne 29. junija smo imeli pri nas prelepo slovesnost. Praznovali smo praznik farnih zaščitnikov sv. Petra in Pavla. To svečanost je povzdigovala še druga. Kedor si je že ogledal našo cerkev, ni mogel prezreti prelepega velikega lestenca sredi cerkve, kateri so pred štirimi leti podarili tukajšnji steklarji. Ta lestenc pa je vedno klical še po manjših bratcih za pred veliki oltar. Po prizadevanji tukajšnjega vodje pri premogokopu, g. L jud. \V r i e s n i k a, zložili so v kratkem času premogarji s prostovoljnimi doneski toiiko, da sta se napravila nova lestenca, za kar bodi blagorod. g. vodji Ljud. \Vries- niku kakor tudi vrlim premogarjem izrečena prisrčna zahvala! Da se je pa svečanost tako lepo in slovesno vršila, storili so premilostni g. prošt dr. Leonhard Klofutar, ki so v svoji znani Ijubeznjivosti blagovolili priti v Zagorje blagoslovit nove lestence ter opravit slovesno duhovno opravilo. Maševali so v polnem ornatu, asistiralo jim je dvanajst sosednjih duhovnikov; pridigoval je pa l. g. župnik Ivan To-mažič iz Ljubljane. Če še omenim, da so se premogarji vdeležili sv. opravila v svoji uniformi, prišli v cerkev ter odšli s svojo godbo, in da se je ljudstva vse kar trlo, sem ob kratkem vse povedal. Vsem gg., osebno mil. g. proštu dr. Leonh. Klofu-tarju pa kličemo: Bog plati. Letina dobro kaže, le sadja tudi pri nas letos ne bode. Trta dobra, sena je bilo dosti. V petek 28. junija so se pripodili od štajerske strani grdi oblaki, vlila se je huda ploha, tudi ledenega zrnja je bilo precej vmes; vendar pa nam ni napravila posebne škode. Z Roba, 30. jun. (Da se napačno ne sodi!) V raznih predalih zadnjih listov „Slov." čitam o nekem g. učitelji, katerega je seboj vodil g. „vo-litveni" komisar. A Vaš dopisnik „iz veliko-laškega okraja" v št. 144 me prisili na odgovor, boljše na obrambo na sledeče njegove besede: „Se bolj čudno se pa nam kmetom zdi, da je isti gospod, koji je vodil volitve na Robu, vzel seboj „nekega" gospoda učitelja. Ta g. učitelj bi bil moral tisti dan doma poučevati. Moram reči, da je na nas kmete napravilo to prav slab vtis." — Ker se je vršila volitev v Podhojnem Hribu pri župauu, fare Rob, ter bi se moglo misliti, da je dotični učitelj ravno z Roba, temu moram oporekati. Jaz se zavedam svojih državljanskih pravic; v posluževanji onih — nisem v zadnji vrsti, kdor me pozna, ve; poznam pa tudi stanovske dolžnosti! I baš te so me na mojo žalost ovirale, da se nisem mogel volitve vdeležiti. Res, čudna, obžalovanja vredna homatija i baš v našem okraji, kjer je treba najstrožje discipline. Ferdo Vigele, narodni učitelj. Iz Adlešič, 1. julija. (Toča, t rt na uš.) V zadnjem dopisu sporočil sem Vam bil, da kaže pri nas letos prav dobra letina, ako ne pride kaka posebna nesreča. Žalibog, da se je ta bojazen prehitro izpolnila. Včeraj, v nedeljo popoludne ob 7*2 pobila je namreč po nekih krajih naše fare toča in sicer prav za obletnico, kajti lani pobila je ravno na isto nedeljo in ob ravnoistem času tudi precej velik del naše fare. Letos pobila je po vaseh: Tuč-kovci, Burga in Sela, v zadnjej najbolj. Največ škode učinila je na trtju in to posebno na Preložniku, ki je lastnina g. barona Apfaltrerna. V svojem prostranem trtju, kjer je natrgal druga leta do 600 belokr. vedre vina, ga letos ne bo dosti čez 20 vedre. Pobila je pa tudi še po Vel. Plešivici in nekoliko po Mali Plešivici. Na drugi letini je škode po nekodi čez polovico. Kakor se čuje, pobila je tudi po Krasincu in v Gribljah v Podzemeljski fari in po nekodi preko Kolpe na Hrvatskem. Zadnjič sem Vam tudi še sporočil, da se pri nas širi trtna uš po Vel. Plešivici. A danes moram dodati, da so jo zasledili tudi že v Mali Plešivici in v Stari gori na Hrvatskem, kjer ima mnogo naših ljudi svoje vinograde. Iz Zagreba, 30. junija. Srbi v kraljevini proslavili so sijajno petstoletnico kosovske bitke. Starodavna Lazarjeva prestolnica Kruševac sprejela je z oduševljeujem mladega kralja, ki je bil potem v samostanu Žiči od metropolita maziljen. Ta dan je znamenit gotovo za vse Srbe, pa ni čudno, da so se tudi zunaj kraljevine živeči Srbi pripravljali, da ta dan svečano proslavijo. Vendar se pa to ni moglo po njihovej želji zgoditi, kajti ogerska pa tudi hrvatska vlada ste prepovedali vsako svečanost. Odkar je namreč kralj Milan odstopil, ohladneli so tudi odnošaji med našo monarhijo in kraljevino Srbijo ter se sedaj na gibanje naših Srbov ostreje pazi. Zatorej je bilo zabranjeno, iz naših krajev potovati v Srbijo, in tudi domii prirejati svpčanosti. V Zagrebu so hoteli Hrvati ta dan proslaviti z velikim koncertom in zabavo, ali vlada jim je to za-branila. Posebno pa so v Sremu oblasti pazile na i Srbe. Sam državni nadodvetuik se je odpotil radi ' tega v Rumo in je tamkaj konfisciral za to sveča- nost nabranih tisoč forintov. Kdor se je hotel voziti na parobrodih v Srbijo, je imel mnogo zaprek. Naši Srbi, ki so dozdaj držali z Madjari v vsakem slučaji, morali bi vendar konečno uvideti, da so jej ljubi samo tako dolgo, dokler se ne smatrajo Srbi; kajti če mislijo na srbsko slogo, niso nič več prijatelji poznate državne ideje, čudno je res, da je dozvoljeno raznim krivonosim peštanskim in bečkim dopisunom naših najbolj zagrizenih časopisov slobodno potovati v te za vsakega Srba in Slovana imenitne kraje, da potem laži trosijo po svetu, našim ljudem pa je zabranjeno, prisostvovati tem lepim svečanostim! Po cerkvah se sicer službe božje niso mogle prepovedati, pa so se tudi povsod obdrževale in pa jugoslovanska akademija znauosti in umetnosti v Zagrebu je obdrževala svečano sednico v spomin tega važnega dneva. V sednici, ki je bila obiskana od mnogobrojnega občinstva iz najodličnejših krogov, čital je dr. Fr. Rački svojo prekrasno in obsežno radnjo o kosovskej bitki, katero je razdelil na tri dela. V prvem opisuje stanje na Balkanu pred bitko, v drugem opisuje izvore za bitko in njen tok, v tretjem posledice te osodepolne bitke. Potem pa je bral dr. Tomislav Maretic svojo razpravo o kosovskih junacih in dogodjajih v narodni epiki. Oba učenjaka je občinstvo odlikovalo burnim ploskanjem. Tako je akademija na najsijajnejši način proslavila spomin na kosovsko bitko. Za bodoče šolsko leto je izbran za rektorja magnilika na našem vseučilišču dr. L. M a r j a n o v i č, za dekane pa Nadko Nodilo na modroslovnem, dr. Feliks Suk na bogoslovnem in dr. P li verič na državno-pravoslovnem fakultetu. Dnevne novice. („Beseda".) Narodna čitalnica ljubljanska vabi k „Besedi", kojo priredi na društvenem vrtu v soboto dne 6. julija t. I. — Na programu je svi-ranje vojaške godbe c. kr. pešpolka baron Kuhn št. 17 in pa petje društvenega zbora. — Društve-niki so vstopnine prosti; neudje plačajo 30 kr. vstopnine za osebo. Začetek ob 8. uri zvečer. (Ordinacije.) Mil. gospod Kahn, knezoškof krški, bo mariborskim bogoslovcem delil sv. red mašnikovega posvečevanja. (Nevarno obolel) je bivši špiritual v avguštineji, sedaj kanonik pri sv. Štefanu na Dunaji, čast. gospod Karol Haubner. (Odlikovanje) C. g. dr. Hermau Zschokke, c. kr. profesor na dunajskem vseučilišči, je dobil viteški križ Leopoldovega reda. (Kopelji.) V Toplice na Dolenjskem došlo je letos do konca juuija 224 gostov, v Krapi no 951 in v varaždiuske toplice 972. (Premeščen) je iz Kranja c. kr. komisar gosp. Josip Rihar k deželni vladi v Ljubljano k oddelku za uk in bogočastje. (Razpisana) je služba c. kr. okrajnega sodnika v Kranjski gori. Prošnje so izročiti do 16. julija t. 1. pri deželni soduiji v Ljubljani. (Utonil) je v Krškem neki vojak topničar, rodom Štajerc, pri kopanji v Savi. Izid današnjih volitev za deželni zbor kranjski.*) V okolici IjubljaitNki sta izvoljena: Gr. Vinko Ogorelec s 67 glasovi, in g. Fran Povše s 60. (Izmed drugih kandidatov je dobil g. Ivan Hribar glasov 30, župan Koščak 12, Ignacij Val en-t i n c i o 11, dr. K. Blei weis pl. Ter s t. 8 in Lenarčič 1. Iz Radovljice: dež. glavar dr. Po-klukar izvoljen z 48. glasovi; Jakob Žu-mer dobil dva glasa. Trebnje. Volilna borba huda. Jereti-novci agitujejo na vse načine. G ol ja protikandidat Žitnikov na prigovor iz Ljubljane. Izid negotov. Novoinesto. Viljem Pfeifer izvoljen s 04 glasovi. Črnomelj; Volilcev 54. Miko Dra-goš, župan adlešički, dobil 33 glasov, nad-učitelj J e r š i n o v i c 21. Kočevje. Izvoljena Višnikar s 45 in P. Pakiž z 42 glasovi. Volilcev bilo 81. Lenček dobil 38 glasov, Dr ob nič 37. *) Poročila so razvrščena po času, v katerem so nanr Kranj. O. Detela dobil 87, Karol Klun 58 glasov. Kal an 41. Vipava. Izvoljen Matej Lavrenčič z 28 glasovi. Gruden dobil 12 glasov. Postojna. Izmed 99 oddanih glasov prejel dr. J. Vošnjak 72, H. Kavčič 61, A nt. Globoonik 35, Ivan Podboj 22, Križaj 1. Trebnje. Oddanih 159 glasov. Luka Svetec s 141, dr. Fr. Papež s 125, Žitnik s 102 glasovoma izvoljeni. Gr olj a 61, «Ter o t in 48 glasov. Kamnik. Janko Kersnik izvoljen 62, Murni k dobil 17 glasov. Izvolitev brez strasti. Navdušenje veliko! Telegrami. Dunaj, 3. julija. Dvorni svetnik Josip vitez Weilen, predsednik dunajskega časnikarskega in pisateljskega društva „Con-eordia" in vrednik prestolonaslednikovega dela „Die oesterr.-ung. Monarchie in Wort und Bild" je danes vslecl operacije na vratu, kjer si jo dal izrezati žleze, nagloma umrl. Praga, 3. julija. Po zadnjih poročilih so v 49 čeških kmetskih volilnih okrajih zmagali Mladočehi v 29, Staročehi pa v 20 okrajih; Mladočehi so torej pridobili 23 sedežev. Belgrad, 3. julija. Vlada je odpoklicala vojake, katere je poslala na mejo. Pariz, 4. julija. V Saint-Etienne-u so, se v premogokopu imeli podzemeljski plini. Število ponesrečenih še ni znano. Šestnajst mrličev in deset ranjencev so že izvlekli. Rešilno delo je moralo prenehati, ker je voda vdrla. Carnot in minister javnih del sta takojšnjo pomoč odredila. V Parizu se zasebno nabira za nesrečneže. Uadi-Halfa, 3. julija. Polkovnik Woode-housc je včeraj pri Arguinu premagal der-više, katerih je petsto padlo. Egipčani so 70 mrtvih in ranjenih izgubili. fTmrli no: V bolnišnici: 28. junija. Andrej 1'orenta, pisar, 35 let, jetika. 29. junija. Ivan Bučar, delavec, 45 let, marasmus. 30. junija. Marija Skoda, gostija, 65 let, jetika. Dmiajska borza. (Telegrafično poročilo.) 4. julija. kr. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 84 gl. 05 Srebrna ., „ 100 „ ., 16 % „ 84 00 5 '¡o avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 75 Papirna renta, davka prosta...... 99 40 Akcije avstr.-ogerske banke...... 9(Mi — Kreditne akcije .......... 301 75 London ............. ns 85 Srebro ............. — — Francoski napoleond......... „ 43 Cesarski cekini .......... 0 64 Vremensko sporočilo. Dani Gas Stanje Veter Vreme ® t •n® s opazovanja zrakomora t mm toplomera po Celziju ■g S s s g 9 7. u. zjiit. 2. u. po£. 9. u. zvec. 737-7 737 2 736!) 15-0 " 21-6 15 8 si. zap! si. rzh. dež oblačno jasno 0-50 dež Srednja temperatura 17-5°, in 15" nad normalom. : : Prva vipavska sadjarska zadruga (6) ima sedaj g svojo prodajalnicoH v šolskem drevoredu za vodo v lesenem pavilonu nasproti semenišč«. Prodajalnica je odprta od 6. do II. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne. Danes in prihodnje dni !!marelice, kilo po40 kr.!! (mi el<> coiiej^i). Ker letos marelice na Vipavskem in tudi na Primorskem skoraj prav nič niso obrodile, zato zadruga opozarja slavno ljubljansko občinstvo, da cena marelioam letos ne bode nižja. Ker si Je zadruga zagotovila skoraj ves pridelek vipavske doline, more le ona vsa naročila zvršitl in je pripravljena vsako množico marelic preskrbeti, zlasti ako se veče množice nekaj dni prej naroče. : * Ivan Puch, Gradec, Straucliergasse štev. 18. z Edini zastopnik naslednjih tvrdk: Humber in drugovi v Beestonu, Wolverhamptonu in Coventry-ju; Hillmann, Herbert in Cooper v Covontrv-ju; Winkel-holer in Jaenicke v Chemnitz-u; Diirrkopp in drugovi v Bielefeldu; Marsch in Kretschmar, I. tvrdka za Star-kolesa v Dresdenu. Glavno zastopništvo za Avstrijo tvrdke Schwanitz in drugovi, tvrdka za gumi v lierolinu ; Albert Bauer, tvrdka za Rodelnove kurbelne v Klsterbcrgu. Izdeluje ln popravlja kolesa vsake vrste ter da poroštvo, da se vse pravilno izvrši. Prodaja tudi nadelnice. Stare stroje zamenjuje po najviši ceni. Veliki in lepoležeči prostor za vežbanje. (3—1) dobro ohranjene so po nizki ceni na prodaj v Repnjah. (3-3) Več o tem se poizve pri bratih Zupan v Kamni gorici ali župniku vodiškem. ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto ll Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebrn, klncškegit srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot I gJTOf !!nl% ®v©šs$!k Sa ck, celo leto i ^ aj. Opirajoč se na mnogoletno tarmaeevtično prakso svojo, katero sem pridobil v najraznejših lekarnah avstrijskih, tako v Galiciji, Šleziji, Moravskej, Štirskej (v Gradci 2 leti) in v Ljubljani v petih lotili, nadejam se v kratkem ronogobrojnega obiska in naročil, kajti prizadeval si bodem dobro ime imenovane lekarne, katero sem popolnoma prenovil, ohraniti z vsekdar novimi in svežimi zdravili. V Ljubljani, dne 1. julija 18S9. Z velespoštovanjem I jiidovik Grenel, (3—3) lekar.