Po&tnlna plačana v gotovinl Cena 1.50 din ^^^^^ ^^^B ^^I^H^^^^^^^ ^^^m ^^L ^^^^^^^^ ^fl^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^L Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša ^^^^^^^^H ^^^^^^^^B^^^^^^^y ^^^L ^^^^^^^| ^^^^^^^H ^^H^^^H ^^^L mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- ^^^^^A^^^H ^^^^^^^^H ^^^l^^^f ^^^^m ^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^ll^^^F ^^^^L stavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za ^^^^^^^^^H ^^H ^^H ^^^^^^F ^^H^^L ^^H ^^H ^^H ^^H ^^B^^^K ^^V^^^. inozemstvo 10 din // Urednistvo in uprava: ^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^B ^^^^m ^^^L_V_V^ ^¦¦¦¦¦¦¦¦1 ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦^¦¦¦V ^¦¦^¦¦^¦V Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno// ^^^^^^^^^^^| ^^^^^^^^^H ^^^^r ^^^^^^^^^k. ^^^^^^^^H ^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^L Telefon St. 65 // Račun pri poštnem čekov- ^^^H ^^^^H ^^^^^^^^F ^^^ ^^^^P^^^^L ^^^^^^^V ^^^^^B^^r ^^^^^^v ^^^^^^^^L ncm zav°du v Ljubljani štev. 10.666 // Štev. 47. Celfe, petek 19. novembra 1Q37 Leto XIX. Celje, 19. novembra »Alkohol truje — rakija ubija« (alkohol zastruplja — žganje mori), ta kratki, toda velepomembni napis, nad njim pa slika, ki predstavlja od alkohola izžetega človeka, po kate- rem izteguje smrt svoje koščene ro- ke, pade vsakomur v oči, ko presto- pi prag javne zgradbe. Nobeno jav- no poslopje, ki je vsak dan močno frekventirano, n. pr. železniške po- staje, sole, sodišča, davkarije itd., ne bi smelo pogrešati propagandnih slik in napisov, ki bi opozarjali na- rod, posebno pa našo mladino, na pogubonosne posledice alkohola — tega najhujšega narodnega strupa! Bolj nego rak razjeda alkohol naše. narodno telo, upropašča fizično in moralno ne samo tiste, ki ga preko- merno uživajo, temveč tudi njihove družine in potomstvo. Alkohol je demon, ki drži stotiso- če naših ljudi v popolni oblasti. Xe samo v vinorodnih krajih, povsod širom naše domovine je razširjena ta narodna bolezen. Nad vse žalo- sten je vtis, ki ga dobi zlasti tujec, ko stopi med narod. Povsod se mu nudijo prizori, ki niso vredni kultur- nega naroda, ker nas predstavljajo svetu kot narod pijancev in izgub- ljencev. Alkoholizem je naša narod- na sramota! Izgovor, da pijejo tudi drugi naro- di ne drži. R-es je, da pijejo tudi dru- god, toda še bolj res je, da tako, ka- kor naš, ne pije noben narod na svetu! Zato je naia dolžnost, da zač- nemo organiziran boj proti alkoho- lu, ki upropašča naš narod fizično, moralno in gospodarsko. Človek, ki je vdan alkoholu, ni več za nobeno resno delo, ker ga strup uničuje telesno in du&evno. S . pojemanjem telesnih in düs-evrlm sil y,\\ gine tudi volja in smisel za delo. Pijanec postane nestanoviten, nezauesljiv in služi zvesto samo šc cnemu cilju — alkoholu. Nobena prošnja, nobeno svarilo mu ne zaleže več\ podoben j-e človeku, ki sedi na veji in jo žaga tako dolgo. dokler se ne zruši v prepad. »Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne«, pra- vi narodni pregovor. Telesnemu propadanju očeta pi- janca ali matere pijanke pa se pri- druži kaj kmalu tudi telesno propa- padanje nedorasle dece, ki ji pri- manjkuje zadostne hrane in obleke. Za pijačo mora biti denar. pa naj se vzame kjerkoli, tudi če bi ga bilo treba izkopati iz zemlje ali pričarati iz. neba. biti mora! Tako zacne v družinah, kjer vlada demon alkohol, primanjkovati denarja za najnujnej- še stvari: hrano. obleko, kurivo v trdi zimi, zdravila itd. Xa vrata ta- ke nesrečne družiive začne neizpros- no trkati — beda. Bedi in pomanjka- nju pa se kmalu pridruži še ena so- cialna bolezen — jetika. Mlada, než- na telesca nebogljenih otrok nimajo več zadostne odporne sile in sprej- mejo kal zavratne bolezni. Alkohol in jetika sta dva zvesta zaveznika, ki spremljata gospodarsko šibkejše sloje vseh narodov sveta in priprav- ljata pot smrti. ki žanje truraoma svoje žrtve. Tako hira pred našimi očmi tudi na tisoče naših družin. ki so neizprosno zapisane prerani smrti. Od zdravja poedinih tianov naše narodne zajednice pa zavisi moč in odpornn sila nažega naroda — edino jamstvo naše svobode in bodočnosti! Telesnemu propadanju ljudi, ki služijo demonu alkoholu. pa sledi scasoma tudi moralno propadctnje. Alkohol je najpogostejši vzrok dni- žinskih prepirov, pobojev in ogabnih umorov. Koliko žalostnih prizorov in iwhuj^anja se dognja v družinah. kjer vlada alkohol! Tako se moralno zastrupljajo mlada, nedolžna srca naših otrok. ki so dovzetna za vse dobro pa tudi za vse slabo. Iz nose mladine raste in nastaja nova gene- racija, naš bodoči narod, ki naj ču- va dedščino svojih prednikov. Ali bo ta novi rod sposoben za težek življenjski boj?! Kriminalistika nas uči, da je bila večina zločinov zasno- vana v glavah ljudi, ki so bili za- strupljeni z alkoholom all pa dedno obremenjeni po starših -alkoholikih. Škoda, ki jo povzroča alkohol v našem narodnem gospodai*st\*u, gre v stotine milijonov letno! Pijančeva- nje je zapravljanje časa in premo- ženja. Alkohol odvrača ljudi od del a tudi takrat, ko je največ opravka in ko bi moral biti vsak poedin d«lov- ni človek na svojem mestu. Tako se zgodi, da delo zaostaja, brez dela pa ni jela, kakor pravi narodni prego- vor. Delo marljivih kmečkih rok je kapital, ki ga vlaga kmet z žuljavo roko v zemljo in ki mu ga vrača zemlja z obrestmi vred. Zemlja ni nehvaležna, glejmo, da ne bomo ne- hvaležni usodi mi, ki nam jo je na- klonila! Koliko ponosnih in trdnih kmeč- kih gruntov j© že splavalo po grlu! ; Mnogo te naze narodne posesti Je prešlo v narodu sovražne roke. Zgo- dovina nctših divnih Slovenskih go- ric in vseh obmejnih krajev je v t<»m j pogledu silno žalostna! Kje bi laliko j tekla danes naša narodnostna meja, i da je živel naš narod trezneje in da je čuval z vsemi silami posest, ki mu je pripadla kot dedščina po na- ših prednikih! Tako pa nam je iz- j trgal iz rok naš narodni sovražnik j s pomočjo alkohola kos za kosom ! naše narodne zemlje. družine ne- srefnih pijctncev pa so vzele pot pod noge, v roke pa beraške palice in bisage. ! V Sloveniji, zemlji toliko slavijene | kulture, je še dandanes mnogo kra- i jev in ':redelov, kjer dobe otroci za | zajtrk kruha in vina. ponekod celo i žg-anja, tako da prihajajo od alkoho- la omamljeni, dostikrat pa tudi pi- jani v šolo. Ali more slediti potem taka deca šolskemu pouku? Zato s-e ne smemo čuditi, da so šolski uspe- hi v nekaterih krajih t-ako slabi in j da je analfabetizem še vedno razšir- | jen med našim narodom. V Č-em ob- | stoji potem naša toliko hvalisana ; kultura? Če je pijanCevanje znak i kulturnosti, potem smo brez dvoma najkulturnejši evropski narod! Zato kličemo vsem merodajnim činiteljem, ki so se postavili v pozo voditeljev našega naroda: »Hie Rho- dus, hie salta!« Tu je vaše torišče, pok-ažite, da vam je res pri sreu na- rod, ki ga vodite in imate popolno- ma v svoji oblasti! Speljite narod na prava pota, na pota treznega in člo- veka vrednega življenja! Na tern področju boste našli toliko hvaležne- ga gradiva, da ne boste imeli več ' časa za rušenje naprednih in kul- turnih ustanov, kakor je n. pr. n«s Sokol. Dvigajte z dobrim vzgledom narod k treznosti, moralnosti in s tern k blagostanju! Le tisti, ki bo dosegel preporod našega naroda tu- di v tern ozii-u, bo imel pravico do naslova — »voditelj slovenskega na- roda«! Politični pregled X Letaki pohnjšljive politične vSe- bine. V zadnjem času so se zarili med dobro katoliško slovensko ljud- stvo po mestih in po vaseh letaki, i podpisani od odličnih predstavnikov bivše SLS, ki pozivajo vse pristaše SLS. ki so v dobri veri vstopili v JRZ. d«. odlože v stranki JRZ prev- zete strankarske funkcije, da izsto- pijo iz nje in tako pomagajo oprati Cast slovenskega naroda in očistiti madež, ki ga je Slovencem pritisnila stranka JRZ. Zaradi dogodkov v Španiji je moral prenehati »Dom in svet«, v Ljubljani je bilo zborovonjc katoliškega akademskega stare^in- stva, na katerem je ; "^ : zaman skušal pomiriti raz- burkane duliove in jib prepričati, da jo za katoliške Slovence edino pi"n- vilna ona politična pot, ki jo hodi voditelj slovenskega naroda. Ome- njene letake sedaj povsod pobirajo in lovijo. da ne bi povzročili prevee zla. »Slovenec« pa se na široko raz- pisuje o tavajočih Slovencih pa o slovenski daljnovidnosti in graja, da za izvestne ljudi ni valno, k>aj sodiš o revŠCini v Halozah, pač pa je važno to, ali se ti smilijo sirote v Spaniji in na Kitajskem. Izgleda torej, da ne bomo več zbirali za zvo- nove v Bengctliji in reševali tamkaj- šujih sirot in raznih zamorčkov, ko imamo doma toliko revščine in bede. X Lep seManek JNS v Mariborn. Sreska organizacija JNS v Maribo- ru je priredila 12. t. m. zvečer v na- bito polni mali dvorani Narodnega doma v Mariboru informativen se- stanek za mesto Maribor in ožjo oko- lico. Po pozdravnih besedah pred- sednika g. dr. Franja Lipolda je spregovoril narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, ki je v izčrpnih in teht- nih izvajanjih najprej orisal glavne probleme naze notranje politike in se dotaknil tudi nekaterih zadnjih dogodkov v Sloveniji. Nato je raz- pravljal o zunanjepolitičnem polo- žaju in ob zaključku pozval navzoče. da se tesno in disciplinirano strne- jo v vrstali JNS, ki neustrašno in vztrajno služi vzvišeni jugoslovenski nacionalni ideji, ki mora slej ko prej zmctgati. Govor g. poslanca Pre- korška je bil sprejet z navdušenim odobravctnjem. Nato je g. poslanec ; dajal pojasnila na razna vprašanja zborovalcev in se zahvalil preizku- špnemu borcu za nacionalno misel šolskemu upravitelju g. Knafliču, čigar markantna izvajanja so se navzočih globoko dojmila. Predsed- nik g. dr. Lipold je s pozivom na : vztrajno delo za nacionalno idejo. ki jo zastopa in brani JXS, zaklju- Cil izredno lepo uspeli sestanek. Domače vesti — Popis nezaposlenih v Ameriki. Due 1G. novembra so v Ameriki na poziv predsednika Roosevelta izvr- šili toČen popis vseh nezaposlenih Izvede se tako pregled vseh onih, ki ! so trenutno brez zaposlitve, ali pa so le delno zaposleni. Tako bodo j oblasti imele pravo podlago za na- daljnje reševanje tega težkega in za- | motanega vprašanja. Vsekakor je čudno, da je v bogati Ameriki tako i veliko število državljanov brez zapo- slitve in zaslužka. Po dosedanji sta- tistiki je bilo meseca septembra v Ameriki osem milijonov nezaposle- nih, od tega odpade približno 800.000 nezaposlenih na mesto Newyork. — Vprašanje nezaposlenosti in neza- dostne zaposlitve postaja tudi pri nas vedno težje. Ne da se odpraviti s tern, da se zamolči, ali da se na splošno udarja po delomrznežih, ki jih gotovo tudi ne manjka med ne- zaposlenimi. Resnica pa je, da šte- vilo teh najbolj ivesrečnih ljudi, ki so brez pravega zaslužka. ni malo. Tudi pri nas bi že bil Cas, da bi so resno in stvarno posvetili reševanju tega problema, ki sega globoko v naše slovenske socialne in gospodar- ske prilike. | — Treba, da se spomnimo! Dne 18. novembm 1912. so prvi oddelki srb- ske vojske prodrli pri Lješu v Me- duvanskem zalivu na Jadransko morje. Po neprehodnih albanskih planinah so srbske C«te v kratk-em Casu zavzele vse to ozemlje in po- nosne srbske polkovne zastave so za- plapolale na obalah Jadrana. Te za- stave so bile te dni prenešene z Oplenca v Beograd na zgodovinsko proslavo, ki jo prireja Jadranska straža. — Armijski general Vojislav To- inič, namestnik kraljevih namestni- kov in poveljnik mesta Beograda, si je 10. t. m. pognal kroglo v 1-evo stran prsi in je 11. t. m. podlegel po- škodbam. General Tomič je bil eden najsposobnejših naših vojaških stro- kovnjakov in strategov. Slava nje- govemu spominu! — Šolski upravitelj Joško Bizjak — 60-letnik. V Ljubljani je prazno- val v sredo 60-letnico rojstva upo- kojeni upravitelj mestne deške na- rodne sole v Celju g. Joško Bizjak. Jubilant je deloval v Celju od 1. 1919. do 1934. ter se je uveljavljal kot od- lifen pedagog in organizator, sode- loval pa je tudi v mnogih narodnih in kulturnih društvih, bil je v mest- nem svetu referent za šolstvo in zdravstvo, predsednik drž. krajevne zaščite dece in mladine, odbornik Olepševalnega in tujskoprometnega društva ter Stavbne zadi*uge drž. na- mešCencev in član načelstva Mestne hranilnice. Ugledni jubilant ima tu- di v Celju mnogo iskrenih prijate- ljev, ki mu prisrčno čestitajo ob ju- bileju ter mu želijo še dolgo vrsto let zdravja in zadovoljstva. — Občinske volitve bodo zai>adi izvršenih komasacij občin m. dr. 12. decembra v Konjicah in 19. decem- bra v Mozirju. — Iz poštne slnžbe. Upokojen je poštni inspektor Karel Seničnik na Zidanem mostu. Kontrolorka Marija Petričeva je premeSčena iz. Rimskib toplic k pošti Ljubljana I, kotrolor- ka Justina Florjančiceva pa z Dobt- ne k pošti Maribor I. — Iz banovinske službe. Gosp. Vil-, ko Apih, ctdministrativni uradnik banovinske bolnice v Murski Soboti. ki je več let služboval v celjski bol- nir.i, je premeščen v banovinsko bol- nico v-Äiai'ibui'U. — Ogromno orehovo drevo. V bli- žini Pirota je rastlo ogromno ore- hovo drevo. o katerem so ljudje pripovedovali, da je še iz časov pred Kristusovem rojstvom. Strokovnjaki so ugotovili, da je drevo staro naj- manj 800 let. Narod mu je pripisoval čudotvorno zdravilno moč in nikdo si ga ni upal prodati ali posekati. Sedaj je bilo prodano za borih 600 din eeprav je deblo tehtalo 7500 kg. Štirinajst parov volov so potrebovali za prevoz debla do železniške postaje — Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1938. je izšla in se razpošilja za ceno din 5.— za vsak komad. X'aro- Cila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg St. 10—12. Dobi se tudi v trgovinah. To je najbolj pri- ljubljen in najbolj razširjen sloven- ski ljudski koledar že od nekd-aj. — Dnnajska vremenska napoved za soboto 20. t. m.: Zapadno vreme s padavinami, toplota sebo zvišala. Celje in okolica c Ponovno povečanje celjske mest- ne obiine? Izvedeli smo, da sc hoče še neka sosedna občina priključiti Velikemu Celju. Bivši okoliški obči- ni se mora v novi mestni občini go- tovo prav dobro goditi, če bi sedaj tudi drugi radi prišli pod Celje. Kaj pa poreko k temu celjski davkopla- čevalci? c Sokolska proslava 1. decembra. I Sokolsko društvo Celje-matica bo ' priredilo v torek 30. t. m. ob 20., na predvečer pi^aznika zedinjenja, tra- dicionalno slavnostno akademijo v Mestnem gledališču. Dne 1. decem- bra ob 10. pa bo v telovadnici mestne narodne sole slavnostna seja in zo,- obljuba novegci Clanstva. Udeležba za Clanstvo in sokolsko mladino obvezua. c Koncert CPD 1. decembra. Na koncertu. ki ga bo priredilo Celjsko pevsko društvo 1. decembra v pro- slavo praznika zedinjenja, bo zapelo pol eg državne himne Se sedem meSa- nih in tri moške zbore. Ker poteče St ran C._______________________________________________________»NOVA D O B A«____________________________________________ fetev. 4?. me!*ca decembra 100 let, odkar se je rodil Anton Foerster, veliki skla- datelj in reformator slovenske cer- kvene glasbe, je noštudiralo CPD njegovo vokalno balado »Ljubica«, polno iskrenega občutja, poleg te pa še yeselo veselo razigran moški zbor »Napitnico«. Da počasti tudi skla- datelja Petra Jereba, ki obhaja letos övojo 70-letnico, zapoje njegova v na- rodnem slogu zložena moška zbora »Snio fantje z vasi« in »Pisemce«. Dalje je na sporedu zanosit in kre- pak mešani zbor dr. Josipa Čerina »Jugoslavija«, ki bo menda tokrat prvič izvajan. Slišali bomo tudi lep, a intonančno težaven mešani zbor dr. Gojmira Kreka »Poviejte ve pla- nine«. Tokrat bosta zastopani na koncertu poleg naših še češka in poljska pesem, saj nam zapoj« CPD K. Weisa »Uro« in K. Studzinskega »Rože«, ljubka mešana zbora, sled- njega z lepim baritonskim samospe- vom. Vse navedene pesmi so zlože- ne več ali manj v starejšem slogu. CPD pa hoče korakati s časom, ki prinasa tudi v glasbi novosti, zato nam zapoje dva novejša Adamičeva mešana zbora in sicer »Vso noč pri potoci« in »Preizkušnjo zvestobe«. Obe pesmi sta intonančno in tehnič- no zelo težki. Zmorejo ju le rutini- rani pevci. Poleg pevskega zbora CPD bo nastopil na koncertu še če- list g. Čenek Šedlbauer. O njem in njegovem sporedu pa prihodnjič. c ProtiplinSka razstava, ki imä namen, da vzbudi med prebival- stvom zanimanje za pasivno obram- bo pred napadi iz zraka v primeru vojne, bo od nedelje 21. do vštetega četrtka 25. t. m. v Celju. Otvoritev razstave bo v nedeljo ob 11. dopol- dne na celjskem kolodvoru. Prebi- valstvo je vabljeno, da si ogleda to potujočo protiplinsko razstavo, ki bo dostopna v nedeljo od 14. do 18. in nadaljnje štiri dni vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. Vstopnine ni. Za člane ekip, ki so sodelovali pri vežbah v zračni obrambi, je ogled razstave obvezen. O*!as reL. S br. 322S dne 1«. II. 1926 c Posojilo za regulacijo Savinje. Mestna občina namerava najeti več- je posojilo za izvedbo regulacije Sa- vinje v 4., 5. in 6. etapi, t. j. od Pe- čovnika do brvi pri mestnem parku. Deputacija, v kateri bodo zastopniki mestne občine, obrti, trgovine in in- dustrije in še nekateri predstavniki pojde v Ljubljano, da zaprosi ban- sko upravo za posredovanje pri na- jetju posojila, Železniška uprava je iioločila 5 milijonov din kot svoj prvi prispevek za preložitev želez- niške proge pod Starim gradom, za gradnjo novega železniškega mostu in za razširjenje železniške postaje. Ysa ta dela bodo izvedena v 5.. glav- ni etapi, ko pride na vrsto regula- cija Savinje v tako zvanem celjskem ovinku pod Starim grmlom. c Zajtrk za revne šolarje. II. drž. deška narodna sola v Celju bo nudi- la v zimskih mesecih okrog 100 rev- nim šolarjem brezplačen zajtrk. K zadevnim stroškom bo prisp-evala mestna občina C.000 din. c Čiščenje železniškega podvoza pri hotelu »Pošti«, ki je zelo zane- marjen, bo prevzela mestna občina, za kar ji bo plačevala železniška | uprava letno 1000 din. c Zavarov^nje Delavskega doma. Kakor razna druga svoja poslopja, je dala mestna občina zavarovati tudi novi Delavski dom na Vrazo- vem trgu pri Vzajemni zavaroval- nici in sicer za 1 milijon dinarjev. Kakor znano, je celjski župan ravna- telj Vzajemne zavarovalnice v Ce- lju ter prejema za vplačane premi- je provizijo. Ce je Delavski dom za- •varovan za 1 milijon dinarjev v se- danjem, še ne dograjenem stanju, je zavarovalnina mnogo previsoka, ker v poslopju pač ni za 1 milijon dinarjev gorljivih stvari. c S škropljenjem se baje kvari ce- stišče. Pred nekaj meseci se je sres- j ko načelstvo v Celju pritožilo pi' mestnem poglavarstvu, da se s škropljenjem Mariborsk« in Krekove ccste s škropilnim avtomobilom i kvari cestišče. Mestni svet je sedaj to pritožbo zavrnil. Zlasti v polet- nem času se pojavljajo številne pri- tožbe stanovalcev ob državni cesti, da je škropljenje pivmalo izdatno in da prah, ki se v velikih množinah dviga z državne ceste, greni stano- valcem ob tej cesti življenje, med pešci in vozniki pa povzroča ostre in 1 upravičene kritike. če hoče državnn cestna uprava zavarovati ceste, da jih nujno potrebno škropljenje ne bo kvarilo, se mora pač slednjič odlo- fiti za modernizacijo rest po vzgle- du drugih kulturnih držav. c Težave z električnim tokom. ^ zadnj-em času se množijo v Celju pritožbe zaradi pogostih prekinitev električnega toka, zaradi močnega nihanja napetosti in zaradi utripa- nja luči. Glede na zadevno strokov- no pojasnilo vodstva mestne elek- trarne je mestni svet osvojil nasvet, naj stranke takoj javijo vsak nedo- statek mestni elektrarni, ki bo skuša- la zadevo n emu doma urediti. II. natakarski pies 1. januarja 1938 v vseh prostorih Narodne^a doma vCdjupod pokrovitelistvom kavarnarja g. Ignaca Lebiča c Nagrada Celja za Umetnlški te- den v Mariboru. Umetniško društvo v Mariboru bo priredilo UmetniŠki teden. Predvidena je uinetnostna razstava, koncert in gledališke pred- stave. Določene so tudi nagrade za najlepše umetniško delo. Mestna občina celjska bo poklonila v to svr- ho tretjo nagrado v znesku 500 din. c Regulacijski načrt mesta Celja bi moral biti dovršen do IG. decem- bra 1938. Ker pa do tega roka ne bo mogoče dokončati dela, bo mestna občina prosila bansko upravo, da bi ji izposlovala podaljšanje roka za dve leti. c Vprašanje justične palace v Ce- lju. Finančna sredstva za gradnjo justične palace v Celju še vedno niso zagotovljena. Ker so ostale interven- cij-e celjskega župana pri raznih mi- J nistrstvih glede zagotovitve zadevne- i ga državnega kredita za proračun- sko leto 1937-38 brez vidnega uspeha, bo občina v tej zadevi sedaj še brzo- javno intervenirala pri pristojnih ministrstvih. Proračun za gradnjo justične palace v Celju znaša okrog- lo 23.600.000 din. c Nedeljski počitek v mesarskih obratih. Celjski mestni svet je skle- nil, da smejo mesarji - stojničarji prodajati meso na Glavnem trgu tu- j di ob sobotali popoldne. Glede na uvedbo nedeljskega počitka v mesar- skih obratih je bil sprožen predlog. j da bi obi as t dovolila ob nedeljah j prodajo mesa na dveh stojnicali na Glavnem trgu, tako da bi se mesar- ji vsako nedeljo menjali. V mestnem Svetu pa ni prišlo do glasovanja o " tern predlogu, mai'vec je mestni svet podprl zalitevo, da bi se zopet v vseh mesarskih obratih uvedlo nedeljsko delo. Za ponovno uvedbo nvtt je z večino glasov namestil s 1. de- combrom g. Josipa Rednaka, dne\mi- čarja pri davčni upravi v Celju, kot uradnika pri predstojništvu mestne policije. c Zanimivo predavanje. Xa ljud- skem vseučilišču bo predaval drevi ob osmih Celjanom že dobro znani odlični predavatelj univ. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba o prvem postanku življenja na zemlji. Preda- vatelj bo pojasnjeval svoja izvajanja z mnogimi, lepimi skioptičnimi sli- kami. Vabimo občinstvo, da se ude- leži tega zaniinivega predavanja v čim večjem številu. v Ljndsko vseučilišče, V ponede- Ijek 22. t. m. ob 20. bo predvajal v risalnici m-eščanske sole g. Gries- bach iz Zagreba 150 krasnih skiop- tičnih slik s Hrvatskega Primorja, Velebita in Plitvičkih jezer. Opozar- jamo na to predavanje zlasti ljubite- lje krajevnih in prirodnih krasot. c Proslava Levarjevega jubileja. Ljubljanska sekcija Udruženja gle- daliških igralcev je vprizorila v to- rek zvečer v celjskem gledališču Strindbergovo dramo »Gospodična Julija« v počastitev 25-letnice umet- niškega delovanja g. Ivana Levarja, člana Xarodnega gledališča v Ljub- Ijani. Salonski orkester je najprej zaigral koračnico iz Wagnerjeve opere »Tannhäus-er«. Xato je župan na lepo okrašenem odi*u v prisotno- sti predstavnikov Udruženja gleda- liških igralcev ge. Marije Vere in g. Gregorina v imenu Celja čestital g. Levarju k srebrnemu jubileju. Ko so se viharne ovacije polegle, s-e je g. I.evar v kratkih besedah zahvalil z-a počastitev. Xa oder je prikorakal mal harmonikar, za njim pa dečki in deklice v pestrih nošah. Otroci so obdali jubilanta v krogu z dolgo sre- brno lovorjevo pentljo. Mali harmo- nikar Zvonko Fazarinc in Vandica Sadarjeva sta s-e v ljubkem dialogu spomnila Levarjevega jubileja, na- kar je Sadarjeva čestitala jubilantu in mu izročila lep šopek, ostali otro- ci pa so visoko dvignili srebrno lo- vorjevo pentljo. Jubilant se je ginjen in s solz-ami v očeh zahvaljeval mla- dini, občinstva pa je priredilo g. Le- varju ponovne viharne ovacije. Xato je orkester zaigral Griegovo Trium- falno koračnieo. Sledila je vprizori- tev Strindbergove »Gospodične Jii- lije«, ki je sioer čista umetnina, a se ji že močno pozna starost 50 let. Slugo Jeana je podal g. Levar s krcpko naturnostjo. dobro karakte- rizacijo in močnimi dramatskimi u- činki. Umetniško dovršen lik jepoda- la tudi ga. Severjeva v vlogi komtese Julije. Polno se je uveljavila gdč. Gabrijelčičeva v vlogi kuharice Kri- stine. c Erajevni odbor Legije koroških borcev v Celja je priredil v nedeljo dopoldne v Xarodnem domu sesta- nek ob lepi udeležbi članstva. Pred- sednik g. inž. Dušan Rudolf je v začetku pozdravil vse udeležence, zlasti pa častnega člana Legije vlad- nega svetnika g. E. Lileka, ter nato orisal naloge in cilje Legije. Tajnik g. Rajhman j-e poročnl, da je število rednih in podpornih članov Legije v Celju znatno naraslo in da ima Legija sedaj svojo pisarno pri tov. Muleju na Defkovem trgu. Polkov- nik v p. g. Strel je razpravljal kri- tično o narodnostnih l^azmerah na Koroškem in pri nas. Iznešena je bi- la tudi zaliteva. naj se da koroškim Kino METROPOL Celje ,.,,n,.3 19.f 20., 21. in 22. nowembrai Sestra Marija (Schwester Maria) Bajno lep film idealne vsobinc. Tempera- mentne posmi. Krasne arije iz popularnih oper. Camilla Horn Aleksander Šved Tibor v. Halmay 2S., 24. in 25. ¦•«•mftra i Poslednji trgovec s sužnji Monutneutalni film iz dobe, ko so prodajali ljudi kakor živino. Wallace Beery Warner Baxter V nemškem jeziku borcem priznanje ter prednost pri oddaji državnih in samoupravnih služb in pri javnih delih. Navzoči so ostro obsodili pred dnevi izvrše- no oskrumbo Malgajeveg-a spomeni- ka v GuŠtanju. Xa sestanku je bilo tudi naglašeno, da je Legija strogo nepolitična organizacija. Sprej«ta je bila resolucija, ki vsebuje zahteve in nadaljnje naloge Legije. c Celjski šahisti so zopet prem9» gali Goričane. V nedeljo je bila v ho- telu »Evropi« revanžna šaliovska tekma med Celjskim šahovskim klu- bom in 10 čohisti iz Gorice. Celjani, ki so letos v septembru v Gorici pre- magali Goričane v razmerju 6:4, so v nedeljo zopet zmagali v istem raz- merju. Posamezni rezultati so slede- či: inž. Sajovio : Beno de Alimondo (tržaški Šaliovski mojster) pol : pol. Branko Diehl: inž. Oppieri ik)1 : pol. M. Skitek:univ. prof. dr. Fabiani 1:0. Kazimir Modic : prof. Pavlin 1 : 0. Fajs.Uršič 1:0. Tine Kocmur.Vidali 1:0. Albin Dobrajc:major v p. Res- berg 1:0. Izmed Goričanov so zma- gali župan Xicolosi, dr. Locardo in Piccini. Celjskemu Šahovskemu klu- bu iskreno čestitamo k ponovni zmagi! c Ljudsko vseučilišče. V ponede- ljek 15. t. m. je predaval univ. do- cent g. dr. Matko iz Ljubljane o temi: »Kaj moramo vedeti o svojem srcu?« Predavatelj je govoril uvodo- ma o vlogi, ki jo je odredila srcu pesem in ljudska domišljija. Nato je prešel na opisovari)e posameznih delov srca in njihovih funkcij, na srčne bolezni in njihove povzročite- lje ter na ugotavljanje teh obolenj. Svoja izvajanja je nazorno pojasnje- val s svežim volovskim srcem, s stenskimi in skioptičnimi slikami ter skicanii na šolski tabli. S prav posebnim zanimanjem si je ogledo- valo občinstvo bitje dveh žabjih src, ki jih je izrezal g. predavatelj nepo- sredno pred predavanjem in ki sta delovali še po dveh urah. Za odlična. poljudna izvajanja, ki jim je sledilo občinstvo a" nabito polni predavalni- ci z veliko pozornostjo in ki so tra- jala poldrugo uro, je občinstvo na- gradilo predavatelja z dolgotrajnim aplavzom. Takih predavanj si že- limo v Oelju ?e več. c Miklavževanje bosta priredili moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju v sobo- to 4. decembra v Xarodnem domu in sicer ob 15. za mladino, ob 20. pa za odrasle. c Prireditev Godbenega drnštva poštnih nameščencev v Celju ki je bila v soboto 13. t m. v Xarodnem domu. je lepo uspola. Ob igranju društvenega tambura^kega zbora, ki Steje 32 članov in članic in ki ga s požrtvovalnostjo in zelo lepimi uspe- hi vodi g. Cepuš, se je razvila neprl- siljena in prijetna zabava, ki je tra- jala do jutranjih ur. c Zavarovalni nradniki zborujejo. V nedeljo 21. t. m. bodo o vsej državi javna zboropvanja zavarovalnega uradništva. Tako zborovanje bo v nedeljo ob 9. dopoldne tudi v dvora- ni Delavske zbornice v Ljubljani. Za- ^•arovalno uradništvo se je zdramilo in zahteva ureditev svojih dohodkov po ž^ obstoječi pragmatiki zavaro- valne družbc »Croatia^. Akcijo vodi Zveza banfnih, zavarovalnih, trgov- skih in industrijskih uradnikov Ju- goslavije. Podružnica te zveze se bo skušala v kratkem osnovati tudi v Celju, na kar opozarjamo vse zava- rovalne, bančne in privatne uradni- ke. Poverjenik Zveze za Celje je g. Staue Koprol, šef ekspoziture banke »Slavije« v Celju (telefon 99), pri ka- terem so vsa pojasnila na razpolago. Hew, a.______________________________________________________»M Q V A DOHA«________________________________________________________Itraai I. c Nov šolski nadzornik. Gosp. Am- | brozij Kusjan, utitelj v Ptuju, je imenovan za šolskega nadzornika I za drugi celjski šolski okraj. c Dijaäka kuhin ja v Celju je imela pred dnevi svoj redni občni zbor. Zaslužni predsednik Dijaške kuhinje g. pros. Kožuh je v svojem uvodnem poročilu omenil, da je letos poteklu 50 let, odkar društvo plodonosno de- luje. Sledili sta poročili tajnika g. prof. Strmška in blagajnika g. di- rektorja Mravljaka- Dohodki Dijaš- ke kuhinje so v preteklem poslov- nem letu zaradi splošne gospodar- ske krize padli, potrebe pa so naras- le in so že tako velike, da društvo ne more več ustreči niti najnujnej- šim novim prosilcem, saj prehranju- je 140 dijakov v dveh oddelkih. V odbor so bili zopet izvoljeni gg.: za predsednika prof. Josip Kožuh, za podpredsednika dr. Juro Hrašovec, za tajaika prof. dr. Strmšek, za bla- gajnika direktor Mravljak, za od- bornika pa dr. Ernest Kalan in prof. Kardinar. Pri slueajnostih je g. dr. Milko llrašovec predlagal, naj se odpelje k banu d-eputacija, ki naj pojasni nujno potrebo, da se bano- vinska subvencija Dijaški kuhinji, ki se je zinanjšala, zopet zviša. Di- jaška kuhinja bo za 50-letnico izda- la spominski spis in opustila vsako drugo prireditev. c Za Miklavžev obisk na domu se priporoča gasilska četa v Celju. Na- ročila naj se pravočasno pošljejo gasilski četi. c Frizersko prednvanje. V ok vim kluba dainskik frizerjev bo preda- vala v nedeljo 21. t. m. ob 16.30 v salonu Taček v Gosposki ulici znana inozemska strokovnjakinja o temi. »Novodobna kozmetika, metoda »Ce- dib« Pariz-London-Berlin«. K preda- vanju so vabljeni vsi člani kluba in njih nameščenci. c I. tečajno zaključno Iriziranje vajenk bo priredil klub damskih fri- zerjev v nedeljo 28. t. m. ob 16.30 y klubskih prostorih v gostilni »Pri zelenem travniku«. Sodelovali bodo tudi pomočniki in pomočnice, ki bo- do predvajali novodobne dnevne fri- zure. Moderni stil vecemih frizur'z vodno ondulacijo in »Postich« frizu- raini bosta predvajala iz. prijaznosti dva znana zagrebška strokovnjaka. Pričakujemo, da se bodo vsi frizerji udeležili te prireditve, ki je za Celje novost in bo nudila mnogo zaniini- vega in lepega. Zlasti frizerji, ki ni- majo priložnosti, da bi obiskovaü večje zadevne prireditve v tuzem- stvu in inozemstvu, bodo videli mno- go koristnega za svoje strokovno de- lovanje in dobili marsikatero pobu- do za prihodnji predpust. c Gore v snegu. Planine so že po- krito z debelo snežno odejo. Ozračje je ohlajeno, zato je sneg suh in za smučanje izvrsten. Sedaj se snruč/ar- jem nudi prva prilika za ugodno smuko. Došla poročila pravijo: pri Mozirski koči na Golteh je 100 cm snega, smuka prav dobra, tempera- tura 3 do 6 stopinj pod ničlo; pri Celjski koči s podlago 50 cm suhega snega, smuka prav dobra. Verjetno je, da se vreme do ned-elje ne bo po- slabšalo in da bo to prva letošnja nedelja. ki bo smučarje popoliioma osrečila. c Celjska strelska družina obvešča svoje Clane in prijatelje strelskega sporta, da bodo strelske vaje (na- gradno streljanje) z malokalibrsko puško vflobei-t) pričenši s 25. noveni- brom vsak četrtek od 20. in vsako nedeljo od 10. dopoldne dalje v Celj- skem domu. c Idealen načln življenja je, Co je človek popolnoma vtopljen v delo, kvidar dela, a se popolnoma posveti /uhavi, kadar se zabava. Tega so zavedaj in že sedaj skleni, da bos na Silvestrovo vse storil, da bo za- bava popolna! Prišel boš seveda na Sokolov Silvestrov večer. c Nove senzacije. Poročali smo zo. kaj so bo vse prcdnasalo na ictos- iijcni Silvcstroveiu večeru, ki ga \o priredil Celjski Sokol. Poleg origi- nal nega Straussovega valčka, baleta »girlovfc 7. vseii stmni sveta in svo- jevrstnega kvarteta bomo videli in sliš-ali originalno slovensko tragiko- koniodijo s sodelovanjem obeinstva; kratka bo in jedrnata, žalostna in [ vesela, izvajali jo bodo izbrani igral- i ei. Neki slovenski veteran se je ja- I vil, da pri tem večeru rad sodeluje. Seveda je dobro došel. Kdor hoče se pripomoči k uspehu, naj se blagovoli javiti. c Društvo upokojenih železničar- jev in rentnikov bo priredilo v ne- deljo 21. t. m. ob 9. dopoldne sesta- lvek vseh elanov v posebni sobi go- stilne »Pri zelenein travniku«. Ude- ležite se sestanka zanesljivo in točno! c Pevskc društvo »Oljka« yabi pev- ce, da se pridružijo pevskemu zboru. ker se sedaj prične z novim progra- mom. Dostop v zbor ima vsakdo, ki ima veselj-e do petja. c Zaivala. Pevsko društvo »Oljka« se najiskreneje zalivaljuje vsem da- rovalcem, požrtvovalnim damam in sodelavcem kakor tudi cenj. obein- stvu zct udeležbo na Martinovem ve- ceru G. noveinbra. c Iz potioilbora UROIR. Komanda mesta bo priredila v teku zime ve- černe tečaje za one rezervne oiicirje, ki želijo polagati izpit za višji čin. Prijave za ta važna pred-avanja spro- jema tajnik g. Vrečko (Cinkania. telefon 28) do vštete sobote 20. t. m. c Prvovrstne aoniače koliiie v so- boto 20. in nedeljo 21. t. m. v resiav- raeiji »Lisce« (Petriueis). c Oistite jarke in obrežjal I\lestno poglavarstvo v Celju razglaSa: Xe- kateri predeli travnikov in njiv v nialo n-agnjenih leg ah v obniočju mestne obeine celjske, predvseu» v katastralnih občiuali Ostrožno, Mcd- k>g in Sp. Hudinja, so močno za- motvirjeni. Vzrok slabega ocivajanja vode so neočiščeni odvodni jarki, ki so v nekaterih predelih popolnonia zasuti in z-araščeni. Tudi obrežja potokov in reke Savinje so ponekod otraščena z grmičevjem in drevjem v takšni meri, da onemogočajo nor- malen in hiter odtok vode. Posledi- oe teh okolnosti so poslabšanje rodo- vitnosti polja, v nekaterih predelih pa trpijo tudi ceste in pota. Po še vedno veljavnem vodopravnem z-a- konu za bivšo Štajersko z dne 18. I. 1872, § 10., 11. in 1)0., so dolžni te naprave cistiti in vzdrževati obmej- ni lastniki sami. V poštev prihajajo- či posestniki se v smislu navedenih predpisov pozivajo k takojšnjemu či- štonju jarkov in obrežij in to v spo- razumu z njihovimi zadevninii sose- di-mejaši. Lastnika, ki se temu po- zivu ne bi odzval do 15. januarja 1938, bo mestno poglavarstvo kazno- valo po obstoječem zakonu, delo pa opravilo ob njegovih stroških. c Žetev smrti. V torek je umrla v ljubljanski bolnici v starosti o0 let ga. Miljena Kožuhova, roj. Pretner- jeva, soproga geometra g. Borisa Ko- žuha v Celju; blago gospo so polo- žili danes po{>oldne na mestneni po- kopališču k zadnjemu počitku. V Ce- lju je umrla v soboto 89-letna občin- ska reva Marija Ulagova. V celjski bolnici so umrli: 12. t. m. 2U-letnt pekovski pomocnik Urban Klopčič iz Celja, v nedeljo tiä-letni preužitkar Aleksctiider Mikšič iz Bukovega žla- ka in 40-1 etni dninar Josip Spes iz Arclina, v sredo 57-letni občinski re- vež Jože Vuga s Planinice pri Kalob- ju, v četrt«k pa šestletni čevljarjev sinček Albiii Štruc iz Vitanja. N. p. v m.! c Vse pisarniške in šolske potreb ščine nabavite ugodno pri tv. Karl Goričar vdr., Celje, Kmlja Petra cesta 7—9. c Nočno lekarnisko službo ima od ,20. do 2l>. t. m. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska četa Celje. Od 21. do ; 27. t, in. ima sluibo 111. vod, inspek- cijo poveljnik g. Košir. c Kino Dom. I^etek 19.. sobota 20.. nedelja 21., ponedeljek 22. t. in. ob 10.15, 18.30 in 20.30: »Dolomit! v pia- menih«. Največji vojni film. Borba m trjiijonje nasih uintov na Tiroi- skem. V nedeljo tudi predstava ob li.ir-.. V uedelji.» ob '<¦ ü,;:f inrin: »V siurtnem strahu«. Sokolstvo x Prijave ra udeležbo na X. vseso- kolcl-......'clu v Pragi 1938. Clmistvo in !. ki se namerava udele- žiti X. \s>esoJkolskega zleta v Pragi. pa ni vložil prijave, se opozarja, da se nemudouia prijavi pri tajništvu matiOnega društva. Ugodnosti r&z- nih skrajnih popustov in olajšav pri vožnjah, prenočiščih, prehrani itii. uživajo samo pripadniki Sokola, ki se prijavijo v Članstvo najkasneje do konca tega leta. S tem termino.n se zakijuči tudi sprejemanje prijav za udeležbo. Če se kdo zleta ne bi mog-el udeiežiti, a je vložil prijavo, jo laJiko pozneje umakne. Zato pri- poročamo vsem, da se iz previdnosti prijavijo sedaj in to čimprej, ne gle- de na eventualne poznejse pi^emisle- ke. Po novem letu se bodo pričele priprave za organizacijo zleta, zato sc na zamujene prijave absolutno nc bo moglo več ozirati. Priglašenci bodo sj)roti obveščani o navodilih in pogojih za udeložbo. Vsem intere- scntom tudi priporocamo, cla prienr- jo z varčevanjem \ zletni fond tcr so naj javijo v ta namen pri tajniš- tvu, kjer prejmejo zadevna navodi- la. \ arčuje naj vsak v svoj zletni fond ne glede na premoženjsk-e prili- ko posameznika in ne glede na to, a!i niu bo mogoče zleta se udeležiti aii ne. V slednjeni primeru se mu bodo prii.i'anjene vloge vrnile. — Siaresinstvo Sokolskega društva Ce- Ija-matiee. :. župne streiske tekme. Na vo- ji.-Uv-in >irc!iat'u v Pečovniku pri CeVju so bile 7. t. m. II. strelske tckiiie celjske sokolske župe. K-er je ij.'i -<>i)oie na nedeljo deževalo, je bi- ].. ¦¦¦;; nekoliko nianjša. Tekem :-, , ...iežilo 49 članov iz 10 dru- s-iov in 24 naraščajnikov iz 7 drus- tcv. Prvo mesto je dosegla vrsta čla- nov Giiže, 11. boštanj, III. Celje I. Ku posamezniki so na I. mestu Rudi Ciciink (Štore-Teharje), na II. M-aks Mucoiini (liimske toplice), na III. z ciuikim številoin doseženih točk Fran jo Gobec (Celje I) in Drago Kar- ba (boštanj). Izmed naraščajnikov je na I. mestu Pepi Kajtner (Rimske toplice), sledil mu je kot II. Viktor Verk in kot III. Franc Cergej (Celj« I). Clani so tekmovali v treh, nara- ščaj samo v enem položaju. V vsa- kem polüzaju je bilo oddanih po pet strelov. Tckmc je vodil poročnik br. Jakob Tkaičec, kot zapisnikar je po- sloval župni prednjak br. Prestor. Za župno načeiništvo je tekmam pri- sostvovctl župni načelnik br. Tone Grobelnik. Udeležba in izid tekem sta pokazala, da župa tudi v tej pa- nogi napreduje. is sistematičnimi vajami v streljanju bodo sčasoma Inez dvoma doseženi pi>av lepi uspehi Gospodarstvo Obrambna družba sv. Cirila in Metoda in naše denarništvo Celje, 19. novembra Slovenci ima mo svojo obrambno družbo sv. Cirila in Metoda, ki si je v teku svojega dolgoletnega plodo- nosnega delovanja pridobila neven- Ijivih zaslug na našem šolsko - obrambnem področju. Po prevratu se je sicer hotelo uveljaviti mišljenje, da družba ni več potrebna, ker smo do- bili svojo nacionalno državo, popre- vratna doživetjn pa so v celoti upra- vičila nctziranje, da nam je naša obrambna družba potrebna v ne- zmanjšani meri tudi sedaj. Da more obrambna družba delo- vati, so potrebna denarnct sredstva Družba zbira denarna sredstva mar- ijivo in lahko iz pregl-ednega poro- čila v koled-arju družbe za leto 1938. ugotovimo, da je imela družba due 31. d«cembra 1930 poleg drugega imetja naloženega denarja v raznib denarnih zavodih na knjižice, tekoci račun in obligacije skupno okrog 1.929.000 din. Iz istega poročila je razvidno, da zbiitijo za družbo vsi Slovene», kjerkoli živijo; lepo je šte- vilo podružnic na ozemlju dravsko bauovine, ki so tudi v preteklem l-e- tu dale svoje prispevke družbi. Družba je pa svojo razpoložljivo gutovino naloKila takole: pri zavodih s si'dezem v Beogradu 382.000 din i.20:-»y), s ^cdeženi v Ljubljani 1,474.000 din (?«%), s sedežom v Muriboru oT.OOO din (2«), s sedežem v Zagrebu 1,000 din [\%)y s sedežem v ostalih kiajih Slovenije 19.000 din (1%). Iz tega pregleda se vidi, da je dru- žba večino svojih naložb skoncentri- rala v Ljubljani in Beogradu, dočim je v krajih, od koder ima nedvomno večino svojega imetja, naložila reci in piši 1%. Med najmarljivej^? svoje posto- janke šteje naša obrambna družba številne svoje podružnice v naših krajih bivše Spodnje Štajerske. V teh naših krajih pa bijejo naši do- mači denarni zavodi težak boj n-a gospodarskem podrofjn. Med njimi so zavodi dobrega slovesa, solidno grnjeni, ki jih tudi sedanja kriza ni omajala. Njih boj je pa otežkočen v sedanji dobi tudi s tem, da vsled ne- nizumljive indirektne podpore tudi naših interesentov v teh ki-ajih ra- ste vpliv tujerodnih zavodov. Naloga naše obranilme družbe bi bila, da se ozira pri naložbah svoje- ga dobi'oimetja predvsem na to, da ga nlciga v krajih, od koder denar prejema, n-e pa da ga skoncentrira na dveh točkah, kakor smo gori na- vedli. Zie posledice takih in enakih koncentracij vidimo še preveč dru- god, ni tedaj treba, da se naša slo- venska obrambna družba poda na istt> pot. To nam donaša samo škodo. S primernim uv-aževanjem naših domačih denarnih zavodov, zlasti v krajih bivše Spodnje Štajerske, bi se naša obrambna družba v veliki meri oddolžila za vse prispevke, ki jih je iz teh krajev prejela in jih bo še prejela, podprla bi pa s tem naše nnrodno gospodarstvo v veliki meri v trdem boju za obstoj, ki od daleč ni dobojevan. Tudi takemu cilju naj služi obrambna družba sv. Cirila in Metoda. = Statistika, ki ni popolna. Zbor- nica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani objavlja izkaz, koliko so v letu 1936. prispevale na 8% zbor- niški dokladi in taksah posamezne njene sestavne skupine. Porazdelitev je sledeča: Obrtništvo 466.530 din, gostilni cars tvo 244.032 din, trgovina 1,014.112.50 din, industrija 1,616.323 din, skupaj torej 3,340.997.50 din. Poročilo navaja nadalje, da je Zbor- nica samo za obrtništvo porabila znesek 474.570 din, torej več nego je od obrtništva prejela. Poročilo pa ne navaja, koliko je Zbornica v Ljubljani pi^ejela na dokladah od de- narnih zavodov — znesek ni majhen — seveda pa tudi ne pove nič o tem, če in kaj se je porabilo v korist de- narnih zavodov. =Revizija železniške tariie. Gene- ralna direkcija drž. železnic v Beo- •gradu pripravlja reviz-ijo železniške tarife, ki bo predložena glavn-emu tarifnemu odboru. Po tej reviziji se bo voznina za ki'atke in dolge proge znižala, za srednje pa zvišala. Z znižanjem ^•oznine za dolge razdalje naj bi se povečal poslovni radij pod- jctij in pridobili novi prevozi za že- leznico. Ob^nem nameravajo poeno- staviti tai-ife. Število l-azredov naj bi se znižalo od 101 na približno 20. Za komadne pošiljke nameravajo uve- sti enoten razred. Nova tarifa bi sto- pila v veljavo 1. februarja ali 1. mar- ca 1938. Iz občinstva Epizoda s kapucinskega mostn v Celja. Te dni je bilo, ko sta dva sta- rejSa celjska gospoda na kapucin- skem mostu srečala nekega gospoda duhovnika. Eden izm-ed omenjenih dveh gospodov, ki je z gospodom du- hovnikom dobro znan in je tudi si- cer z njim politično na skupni liniji. je pozdravil glasno z »Zdravo!«, dru- gi gospod pa je previdno pozdravil samo s tem, da se je spoštljivo od- kril. Gospod duhovnik je prijazno pozdravil in gu ofividno pozdrav > Zdravo!« ni nič motil. Pač pa se je oglasil malo pozneje gospod, ki je toil pozdravil samo molče, in je vpra- sal svojega druga: »Kako mores go- spoda pozdraviti z »Zdm\-o!« Kaj ne veš, da je to gospodom neljubo?« Dobil je sledeč odgovor: »Pozdrav Zdravo!« je naš narodni pozdrav in ce kaj veš, molimo celo v molitvi »Zdrava Marija«. Res ne vem, za- I kaj bi se naj temu pozdravu izogi- ' bal!« — j— Stram 4 »NOVADOBA«__________________________________________________fttev. 47. Teleionska tajnost Bit sem neda,- no v eeljski kavarni, ki ima teles on (sicer pa, zakaj ga druga ninia nobe- na?). Iz eel ice zacujem hudo vpitje. Nisem veilel, kdo se razburja in za- kaj. Sele ko sem razločil glasne nemške besede, sem razumel, da je uradnica na pošti pri telefonu rekla stranki, da naj imenuj« številko za svoj spoj po slovensko. Stranka je namreč vpila, da se naj uradnica nemški nauči, Če ne zna, in da sploh ni za tako službo, če nemški ne ra- zume. Potem se je nemški glas ne- koliko potolažil in je slovenski zahteval številko. Ko je bilo vsega konec, se je privalil iz kabine tre- I bušen možioelj, rdeč in gladek, ka- kor bi bil lakiran. Cud no, eudno: \ trgovini, ki rail je • narce, pozna predol> aO štovilke, za telefon se jib pa komij spomni. —b. Proč s temi štori grad tarn za nekd;. .* za les stojijo neka _____ . ... •. .%- *a, ki so tako zdelana, da ne mores določiti, kake vrste so. Vrh tega s<* pa vsn- čana. Sedanje neugodno vreme j<* del-a prekinilo, a tudi ob u vremenu bi ne biia dovrsen bilo premalo delavcev pri deiu u: premalo sredstev na razpolr."-^ j Preložitev klanca na * bribu na banovinski cesti L>t. J^r.j ob j. Ž.—Slivnioa je že več let v iia- črtih. Do izvedbe še ni prišlo. >.;¦- liiina sama bi še ne bila tako lvovar- na, Če bi še ostrih ovinkov ne \<'r.i>. Le skrajni previdnosti vozafev je pripisati, da tu še ni bilo nesrec. j Električno omrežje je vsled /a«i nj ill snežnih neprilik tudi v St. Ju- riju močno trpelo. Več starih drogov je bilo zlomljenih. Tudi telefonske ži€e so bile potrgane. Brez J^Lt ; • nega toka smo bili en dan. j Kažipot na križišču cest pri A ia- mu Kinciu ima na tabli, ki kaiv pix>ti Dramljam, tudi napis »8elje Mišljena je menda vas Sele. Mars I- katerega tujeoa avtomobilista je za- peljal ta nepravilni napis na napac- 110 pot, k'T '" viiinirr.l. ,l:i k;i?ii na Celje. j Nesreca na eesü. \ tuivi; zven.-!1 sta se na izredno nevarneni ovinku pri Šklempetu (km 10) srefala neki voznik s Kalobja z enovprežnim vo- zom, ki je vozil razno blago iz Co- lja, in doslej še neznan tovorni avto. Cesta na tern ovinku je zelo ozka. Hiša stoji z enim oglom globoko v cesti. Pregled je nemogoč. Tovorni avto je zavozil v voz in ga zdrobil. K sreči je ostal voznik nepoškodo- van. Že dalje časa se govori, da se bo tu cesta razširila in bližnji kla- nec prestavil. Morda bo ta primer pospešil ta namen in preprečil druge nesreče. Ker je na tej cesti Celje— Rogaška Slatina zlasti v poletni se- zoni zelo živahen promet. je njemt ureditev nujno potrebna. j Moderno mlekarno si je uredil g. Rudolf Ferlež. Xapeljal je vodo- vod, dal montirati avtomatsko elek- trično sesalko in mzne modern--? mlekarske stroje. j Karji tatovi so pridno na delu. Cez noč izginejo kokoši iz zaprtib kokosnjakov. Tako so fcatovi pretekli teden obiskali posestnika Rataja Sikoška, Jazbeca na Rifniku in še nekatere druge. Šmarje pri J. š Težave glede elektrifikacije šmar- skega ckraja. Prod tedni so se zbrali zastopniki občin, da resijo vpraža- nje elektrifikacije šmai*skcgu srey.a. Navzoči župani so si bili pač edini v tern, da bi bila elektrifikacija okra- ja nujno potrebna, niso pa našli po- trebnih sredstev. Zato so se ra/.šli, da poročajo svojim občinskim odbo- I'om ter jib pridobe z>ato, da najme- jo občine potrebno posojilo. Po obči- nah pa se ne strinjajo z najetjem posojila, ki bi obremenjevalo dolgo uobo vso občino, kajti električne si- ie bi bile dercžne le nekatori kr,. ii. liredvsem Šmarje in Roga^ka sia- tina. Sedaj se pa mascuje. da trp Šmarje ni več samosiojn-i «občina. marveč so s trgom združeni se okolica Snrarja, Sladka gora in Lcitii».-:-•. kamor gotovo ne bo prisvetila v?lek- trika, a bi vendar morale trajno \n i- spevati v ta namen. Tudi iz tega pi i- mera je razvidno, kako r/otrebnc so občine, ki iinajo skupne interese in v kako breme so združitve krajov. ki so po svoji gos]x>darski potrebi različni. pa čeprav jih je bilo zdru- žiti s političnih vidikov. Konjice k Burn« trgatev grozdja v ZreCah. Dne 10. oktoDia, to je en dan po ob- tetnici srmti ViteSkega kiaija A'eksan- dia I. Ztuinitelia, je bila v uostilm ! ;ev oam je znaoo, je Dtio ta aan prepove- ditno prirejanje zaDav. Srtsko načel stvo v KoiijiChh Daie ni izdalü dovo ijenja. Kef pa je ^iavni funkcionar in stf gospoaarskc zaaruge g. kaplan Ra- danoviL, so si gospoaie pač kar sami izdali dovoljenje. Tudi na občini so sele po vesehci prijaviii veselico. To pa zaraui \- je na vesehci pri- ž!o üü hua<._ . cpa. Pri tem pre- tepu so soueiovali ceio takäni, ki so b;li predlagam za učtteije telesne vzgoje in celo oajor.iiki obdne, izvol,erii na listi JRZ. Največja ncsicča je pa bila za pmeu.uije, da je pomotoma dobil skledo poniij v giavo neki častiti go spod, ki sc je tuai motai med preie- paci in jiti jpra>ljai vtn. Seveda na poliCijiko uru niso misiiii. Vse je bilo vebelu, tako da sta uba gospuaa po zabiia, kjc so vraia iz gostilne, in tudi v nogah sia imela i&k. »fe.gifi«, aa jih skoraj niio več nesie. Če želijo go spodje, Domo pa še drugič bolj ua lariKo pisaii o tej zadevi, unair.o niuogo rnatenala na razpoiago. Pripomnimo Se samo to, da v trgovini omenjene zaaruge, kakor ludi v gostilrn deiajo prav aoDie kupčtje. Vse to vodi gosp. kaplan, ki |e zaradi boiez.n penzioni- ran, a je za kupiije se kar sposoben. Lokaii naših trguvcev in gostiimčarjev so prazm, davke moria mojstra, Ceprav sta ju navzoči sreski pudnačelniK Sinkovec in dr. Macarol puzvala, da napravita red. Petje in razgrajarije je trataio po Konjicah do ranega luira. Seveda, ker je bila pnreditev na katoliški podlagi, oo vse v redu. O tej zadevi ter splori o pnreditvah, ki )th prneiajo danasnji mogotci, bi se dalo mnogo pisati. Mo- ramo pa zaenkrat molčau. k Prenlesčen je iz Konjic politično upravni pnpravnik g. Sinkovec, ki ie upravljal od ianskega leia funkejo pod- načelmka. Nacionalnt borci ga bomo trajno ohramii v spominu. Uelenje ve Priznanje sokolskeiuu delu. Za uspežno delovanje za moralni, obce- prosvetni in državljansko vzgojni napredek narod-a je uprava Kralje- vega ion da odlikovala s pohvainim dekretoin Sokolsko društvo Velenje ter šeia računovodstva drž. rudnika, v V'elenju g. Antona Kurnika, Po- hvalue dekrete je svečano izročil v soboto 13. t. ni. v občinski pisanii sreski načelnik v navzotnosti članov društvene uprave, članov občinske uprave in krajevnega solskega od- bora ter direktorja drž. rudnika. ve Iz zdravniške slažbe. Zdpaviiik združene zdravstvene občine g. dr. l^n Turin je podal ostavko na ba- no\insko službo in se preselil v Ma- ribor. Gosp. dr. Ludvik Sinkovic, ; zdravnik zdi-uzene občine Mislinjo ; je postavljen v \'JI. položajno sku- j pino na dosedanjem službeneni ( mestu. ( Slovenjgradec s Nacionalna ideja na pohodu med uaše kniet^ko ljudstvo. Nedelj>ki u>(;uiovni obeni zbur krajevne oi-ju- ui^iuije UJNS v Sniartntni pn Mo- venjgradcu predstavlja pravo mani- lestacijo naše nacionalne ideje med liiišim delovnim ljudstvom. Preko HO mladih ki: u>v in iu-' cev je že pn-<. ^ i zboros; napolnilo obsirne procstore restavra- cije Rao, prišlo je tudi nekaj starej- siii knu'tskili gospodai'jev, ki so z ii i zanimanjem poslusali in Ou..........,i izvajanja govornikov. Ubčni zbor je s prisrčnini nagovo roin in z izrazi neomajne zvestobe ua^emu niladeinu kralju otvoril tov. ierdo Kac. Z navdušenimi ovacija- mi je noSa kinet-ska mladina izrazi- iu svojo veiiko ljubezen do našega kiaija in ki-dljevsktrga doiaa. V ime- iiu sreske organizacije OJNS je po- zdravil mlade zborovalce podpred- sednik tov. Kario Kokolj in jih po- zval, da sledijo nacelom kralja Mu- cenika in vztrajajo v boibi za edin- stveno Jugoslavijo. Izvoljen je bil Medeč odüor: predsednik Joško Ri- tonja, tajnik Anton Domenik, b!a- gajnik \ lktor Gresovnik, odborniki Joief Gažper, Ferdo Kac, Martin Kresnik, L-eopold Ucvirk, Gustav Kac in Anton tele. Po volitv-ah je podal izOrpno porocilo o na^ein gospodar- skein položaju tov. Bogdan i'usf- njak. Obravnaval je vse probleme, ki zanimajo naso vas, in obširno go- voril o kmetski zažčiti, javnih delili, ga^ilski zvezi in Kmetijski druibi. Kmetski stan je stetwjr države in mi se zavedamo, da bo iinel bodočnoet oni, ki bo imel za sel>oj jugosloven- skega kmeta. Kmetska mladina je govor tov. Pušenjaka prekinjald z navdušenim odobravanjem. Po petju hiiiine »Hej Slovani« je predsednik tov. Joško Ritonja zaključil kiti-sno uspeli zbor, ki je dokazal, da je na- »a nacionalna ideja prodrla tudi v srea nase napredn« kmetske mla- dine. s Lepa proslava zlatega in srear- nega jubileja CMO v Slovenjgiadcu. Xedeljska proslava oU-leunce nioške in 25-letiiice ženske podružnice CMD v Siovenjgradcu je znova nudila naj- lepši dokaz velikega narodno o- brambnega d^la naših vrlih Ciril- metodarjev in na^e nacionalno za- vedno občinstvo je s polno&tevilnim ubiskom dalo najlepše priznanje temu požrtvovalnemu delu. Po odi- granju venčka narodnih pesmi je sprogovoril agilni predsednik CMD v Slovenjgrudcu g. Miloš Germovšek. \' svojem govoru je poudaril velik ponien CMD tudi v sedanjili časili» ko nasi sosedj« s poželjivimi očmi gledajo na na&o zemljo hi ko priha- jajo k nam bratje in sestre iz slo- venskega Korotana in Primorskega. CMD lajša bra torn preko meje nji- bovo bol in jih podpira. Upamo, da bomo tudi našo mladino zainteresi- rali za cirilmetodarsko idejo. Če se mladina vname za to vzišeno idejo, nam je osiguran obstoj in bo mladi- na prevzela našo dedščino. V imenu centrale CMD in posestrim v Mari- boru je čestital k pomembnemu ju- bileju sreski šolski nadzornik g. Ivan Tomažič iz Maribora. Njego- viin čestitkam se je pridružil v ime- nu oblasti sreski načelnik g. dr. Franc Hrašovec. Koncno je v imenu slovenjegraškega Sokola spregovoril starosta br. Ivan Rojnik. Poudaril jo ozko in prisrčno odelovanje CMD in Sokola in čestital obema jubilanto- ma. Mala Železnikarjeva je zelo le po podala priložnostno jubitejno d .^. klamacijo, ki jo je v proslavo or )e±x jubilejev spesnil Ksaver Meško, na. kar je slovenjegraski pevskl zijOr zap el dve narodni pesmi. S Finžgar- jevo dvodejanko »Nova Z{\poved« je bil končan slavnostni del pi*oslave, nakar se je v vseh prostorih Soko!- skega doma razvil mml igranjem sloven jeyraskega salonskega orke- stra aniiniran družabni večer s sne- čolovom. Ob tej priliki tudi ne mo- remo preiti preko zadržanja slove- njegraških klerikalnih krogov, ki so i zagrizeno doslednostjo bojkotirali proslavo. Mislimo paC, da bi bi!a lolžnost vsaj obcine, da bi tudi ona )dposlala svojega delegata in se pri- žtev. 47._______________________________________________________»NOVA DOBA«_______________________________________________________Stran 5. družila Čestitkam, zlasti še, ker \e sedanji župan vendar sam Korošec in najbolj-e pozna ogromne narodne zasluge CMD. s Odkritje spominske plošče br. dr. Vinku Železnikarju. Preteklo nede- ljo je slovenjegraški Sokol odkril v Sokolskem domu svojemu prvemu starosti br. dr. Vinku Železnikarju ob prvi obletnici njegove smrti spo- minsko ploščo s plaketo. Kljub sla- bemu vremenu se je zbralo ob 14. sokolstvo v zelo lepem Številu pred Sokolskim domom. Mariborska so- kolska žu}>a je poslala močno zastop- stvo in poklonila krasen venec sve- žih nageljnov z državno trobojnico. Lepo je bilo tudi zastopano tudi ko- roško sokolsko okrožje. Preko 150 Sokolov in Sokolic v kroju in z zna- ki se je poklonilo najprej na grobu br. dr. Železnikarja. V ganljivih be- sedah je prikazal pokojnega st-aro- sto kot vzor Sokola domači starosta br. Ivan Rojnik ter poudarjal njego- ve zakluge na nacionalnem, huma- j nitarnem in gospodarskem področ- ju. Nato je položil na grob lovorov venec s trakovi v državnih barvah. V imenu sokolske mladine je pri- srčno izpregovorila naraščajnica Francetova in položila na grob šo- pek svežih rož, pevci so pa zapeli žalostinko. Nato je Sokolstvo v povorki odkorakalo pred Sokolski dom. V globoko zasnovanem govoru je br. prosvetar Slavko Mrovlje očr- tal veliko in požrtvovalno delo br. dr. Železnikarja za Sokolski dom in društvo ter se spomnil tudi drugega obmejnega sokolskega borea, ki nas je za vedno zapustil, br. dr. Ljude- vita Pivka. V imenu mariborske so- kolske župe je izpregovoril br. Stru- na, ki je v klenem govoru bodril mladino. naj hodi po poti, ki jo je '/aortal umrli br. dr. Zeleznikar. Na- (o je br. starosta Rojnik odkril spo- minsko ploščo in jo izročil domače- mu sokolskemu gospodarju br. Se- rajniku v varstvo. S solznimi očmi je prevzel br. gospodar s kratkim jedrnatim govorom spominsko plo- ščo v varstvo. Kvintet je zapel »Usli- ši nas, Gospod«, me&ani zbor pa Poljana toži, več ga ni«. Z neba jo iosilo. Z žalostnimi srci so se ude- leženci poklonili nepozabnemu So- j kolu. Slava br. dr. Vinku Železni- \ kar Hi! — M. S. s Občni zbor organizacije OJNS v Mislinju. V nedeljo 21. t. m. ob 15. bo v restavraciji Iršič v Mislinju obeni zbor tamkajšnje krajevne or- ganizacije OJNS. Na občneni zboru bo poročal delegat sresk-e organiza- cije tov. Bogdan PuSenjak. Vsa na- rodno zavedna mladina je najiskre- neje vabljena, da se udeleži našega zbora in tako zadosti svoji nacional- ni dolžnosti. s Ceste v siovenjegraškem srezu so v tako obupnem stanju. da je že pešec v nevarnosti. da si v neštetih kotanjah zlomi nogo. Vozniki sploh j nočejo več prevažati lesa po eestah. ker preveč trpijo konji. Redki voz- niki, ki še vozijo les. so že podvojili ceno za vožnjo j^z Slovenjegradca v Dravograd. Pred 4 leti so bile tukaj- šnje ceste po uradni statistiki oce- njene kot najboljše v banovini in res nerazumljivo je dejstvo. da so mogli pozneje postaviti na tako od- uiivorno mesto tajnika cestnega od- ¦ ; a človeka. ki nima prave kvali- fikacij-e za tako odgovorno služ- bo. Razen tega si je cestni odbor na- bavil lep osebni avtomobil, dočim ni- ma niti denarja za izplačilo že itak borih in krvavo prisluženih delav- skih mezd. Mislimo, da je zadnji Čas. da napravijo oblastva red. da ne bo trpelo narodno gospodarstvo našega okraja. Laško 1 »Slovenskemu domu« in njego- vim laškim dopisnikom. Prijatelji mi pripovedujejo, da se je tudi so- botni »Slov. dom« obregnil na njemu lastni načiu ob mene. vendar mi ta izvod »Slov. doma« ni prišel v roke. Baje me »Slov. dom« poziva k tožbi zaradi klevet. ki jih tedonsko proti meni iznaša na podlagi uradnega arhiva, ki ga daje dopisnikom »Slov. doma« na razpolago gedanji načel- nik cestnega odbora oz. njegova taj- nica, na drugi strani pa tudi sedanji ZiQ. Miklavža irt božič Vam nudimo izredno ugodno priliko, da si nabavite zelo poceni Stiri lcpc leposlovne knjige, ki so izšlc v naši založbi. Knjige dobite po sle- dcčih skrajno nizkih cenah: Conan Doyle: Boj v megli (Baskervillski pcs) 11 pol, 166 strani. Cena din 10,— (prej din 18.—). Pierre Benoit: Königsmark, 13 pol, 207 strani. Cena din 10.— (prej din 18.—) Maurice Leblanc: Skrivnostno oko, 13 pol, 198 strani. Cena din 10'— Blaž Jurko: Moje dogodivščine. 12 pol, 192 strani. Cena din 7.— (prej din 12) Vsc štiri knjige skupaj pa stanejo samo din 30.—. Za izredno nizko ceno din 30.— dobite torej 49 pol in 763 strani! Za dostavo po pošti računamo za j vsako knjigo še din 1.— poštnine. Ne zamudite prilike in nabavite si knjige čimprej pri nas! Uprava „Nove Do foe" v Celfu gospodarji na mestni občini, pri če- I mer pa se menda vsi skupaj ne zave- ( dajo, da na zelo grob način kršijo i svoje službene dolžnosti in pravice. | Tega menda ne vidi tudi nadzorno j oblastvo prve stopnje, ker bi sicer že zdavnaj poučilo to neuko gospo- do. Dopisniki »Slov. doma« z brez- primerno rafiniranostjo in pokvarje- nostjo zavijajo, pretvarjajo in po- tvarjajo uradne listine In zapisnike, j jib pa pri tern zavijajo zopet v obli- ko splošnosti, da odvzamejo okleve- tancem vsako možnost poiskati si | pri sodišču zadoščenje. Do danes ni- so navedli niti enega primera, da bi si bil jaz ali kateri izmed mojib so- trudnikov pri upravi bivšega okraj- nega zastopa ali cestnega odbora kdaj na kakršenkoli način nepošte- I no pridobil kako paro ali dinar te javne imovine, temveč govorijo in pišejo le o tern, da računi niso bili pravilno opremljeni, datirani, podpi- sani, da je podpisal tega ali onega kdo drugi, ki je za nj-ega denar clvig- nil, da je n. pr. tvrdka Ročak zaslu- žila stotisoče brez od banske uprave ali gradbene direkcije odobrenih proračunov, ne da bi pri tern pove- dali, da je bil okrajni zastop s