"proletarec" je delavski list za misleče čitatelje.

OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P.GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
drugi najstarejši jugoslovanski socialistični list
yr. — no. 1244.
1U1W M M«*M-«la4M Mttor D*c«Kk«r I, It»tT mi t k« H*t »/Vir» %t CM«»—. IM- uwd«r U>» At »f C«i.«r«— *f Uvt^ M !«?•
PREVARANTJE
VREDNOST STAVBA IN POSLOPIJ V. I P. PADLA MILIJARDE DOLARJEV
Ugrablieni prihranki
, i
Ameriško ljudstvo je izgubilo milijone dolarjev v propadlih bankah. Izgubilo le milijone v delnicah in še več v stavbiščih in poslopjih.
Nikjer ni raketirska obrt, ki posega po dolarje v ljudske žepe, tako razvita kakor v Zed. državah.—V letih "prosperitete" se je začel velikanski dirndaj v oglašanju stavbišc. Ljudje so bili kanalu premoteni in kupovali. Za raala stavbišča, izmed katerih mnoga niso bila vredna niti $50, so plačevali tisočak in več. Potem so morali šteti na-daljne stotake za ''izboljšave". K temu je treba došteti še davek vsako leto. Prihranke delavcev žre stotisoče takih "lot" ali stavbišc. •
Umetno določanje cen stavbiščam
V Chicagu in okolici jih je toliko, da bi na njih lahko zgradili dvakrat večje mesto nego je sedaj. Real estate kompanije so pokupile pred leti za male vsote farme, jih parcelirale ter napravile z njimi stotine milijonov dolarjev. V pasti teh "raketirjev" so se ujeli tudi številni naši rojaki.
Organizacija čikaških posestnikov .(Association of Real Estate Taxpayers) pravi v svojem poročilu, da so posestva (hiše in stavbišča), ki so bila leta 1920 "vredna" $10,000,000.000, padla v ceni že 37 odstotkov ali tri milijarde sedem sto milijonov dolarjev. Te številke vključujejo tudi vrednost posestev v glavnem delu mesta in v bogataških predmestjih, kjer so jun cene še vedno visoke, medtem ko je padla vrednost stavbišc v krajih, kjer so jih pokupili delavci, do 50 odstotkov in več. Sploh zdaj ni trga zanje.	| ,
Tisoče delavcev ob domove in lote
Okrajni sodnik Edmund K. Jarecki se ukvarja s problemom, kaj storiti s 450^000 stavbišči in hišami v čika-škem okraju, od katerih dolgujejo "lastniki" $84,000,000 davka še iz leta 1929, pa ga vsled depresije ne morejo plačati.
Tri do štiri milijarde dolarjev so izgubili delavci in srednji sloji v čikaškem okrožju samo na znižani vrednosti posestev. Znižali pa so jo isti krogi, kakor so jo prej u-metno dvignili in tirjajo od kupcev vse do centa.
Stotisoči farmarjev, ki "imajo" farme, imajo v resnici le dolg. Njihove kmetije so last upnikov. Stotisoče delavcev in malih trgovcev ter obrtnikov ima hiše in pa prazna stavbišča, ki so njihova le po imenu. Plačali so zanje veliko več nego so vredna. Toda dolg je še vedno treba odplačevati» ali pa izgube takorekoč vse.
Brezbrižnost vlade za ljudstvo
Vlada Zed. držav skuša rešiti Nemčijo bankrotira-nja, ne iz ljubezni do Nemcev, nego zato, ker ima ameriški kapitalizem v Nemčiji par milijard investiranih, pa jih ne bi rad izgubil. Ako bi bilo vladi za ljudstvo, bi skušala rešiti najprvo ameriško ljudstvo pred popolnim gospodarskim polomom, toda vlada tudi tukaj skrbi le za varnost velekapitala.
Ameriški kapitalizem je v svoji neukročeni požrešno-sti za velikimi profiti ustvaril razmere, v katerih bo ljudstvo—v kolikor že ni—v teku leta ali dveh izgubilo še tiste dolarje, ki jih ima. Bogastva se večajo, toda število onih, ki ga posedujejo» se manjša.
čas je, da si vzame ljudstvo besedo
Milijonarski raketirji, ki so slepili naivne delavce in ljudi iz srednjih slojev s stavbišči in delnicami, so "preskrbljeni". Sede na milijonih, kateri jim še vedno naraščajo.
Ali, kapitalistični sloj v Ameriki še ni zadovoljen in se pritožuje, da imamo krizo zato, "ker je preveč socializma v businessu". S tem misli, da izvaja vlada nad trgovino ter produktivnimi in distributivnimi podvzetji "preveč kontrole". Hočejo, da se vlada ne bi nič "umešavala" v njihove špekulacije. Toda če bodo te skušnje kaj izdale, bo ljudstvo poskrbelo» da pride res vsaj nekaj socializma v ameriški "business". Legalnim roparjem je treba ustaviti pot.
TISOČE APUKANTOV ZA PAR STO SLUŽB
Uprava čikaških parkov na severni strani }e S|| uročila, da bo potrebovala par »to delavcev. *Od prosilcev te zahteva, da so amoriski državljani in da žive že leta v cika-« škem okraju. Vsak prosilec mora izpolniti veliko polo vprašanj, kakor zahtevajo določbe. V vrsti na sliki je bilo 3,000 aplikantov. V« »o dobili pole ter bili izprašani. "Srečni" izmed teh so dobili službe, drugi jih bodo morali iskati dalje. Število brezposelnih v Chicagu je še vedno izredno visoko. Mnog« velike tovarne so skozi poletne tedne odpu-stile nadaljne tisoče delavcev. Obljubljajo, d«>«"v jeseni" obrne na bolje.
41,000 delavcev v službi političnih mašin v chicagu
Davki so se v teku desetletja potrojili in početvorili. Politične mašine demokratske in republikanske stranke namreč potrebujejo ve--lika sredstva za vzdrževanje in podpiranje svojih agi tatorjev.
V Chicagu npr. je bilo leta 1910 okrog 22,500 oseb v javnih službah, pred do-< brini letom pa že nad 42,-000. Mnogi teh sicer opravljajo razna potrebna dela, veliko pa jih vleče samo plačo iz mestne in okrajne blagajne v nagrado za svoje službovanje mašini. Razni škandali, ki jih ''odkrivajo", potrjujejo to z mnogimi dokazi.
GOSPODARSTVO DEŽEL V EVROPI
GAzmuosu
Nemčija v finančnem krahu. — "Požarna bramba" bankirjev neenotna. — Povečevanje finančne in politične krize.
Širjenje protifašističnih letakov
in brošur v italiji
Vzlic temu, da ima Italija svoje meje strogo zastražene, prihajajo v njo protifašistični letaki in pamfleti v velikih množinah. Zaupniki jih skrivoma razpeča-vajo. Fašistično oblast je *elo razburilo dejstvo, da so bili prepovedani letaki poslani s fašističnim listom Domenica Del Correre, ki izhaja v 1,200,000 izvodih. Na drugi strani vsakega izvoda je bil prilepljen letak, v katerem je bil srdit napad na fašizem. Vlada preiskuje in zapira osumljence.
BOJ PR0TUSMRINI OBSODBI OSMIH ČRNCEV V SCOTTSBORU V ALABAMI
Obsovraženost zamorcev na jugu.—Komunisti in ob rambne akcije.—Darrovv o obsodbi in njenem značaju
Vsak mesec boljše ^
Prerokbe, da se zaposljenost veča od meseca do meseca, se ne uresničujejo. Delavski department federalne vlade pravi v svojem statističnem poročilu, da je bilo meseca maja za-posljenih 42,000 manj delavcev kakor aprila. Ako bi bile razmere "normalne", bi se število zaposljenih v maju jako dvignilo.
V Nemčiji je šlo na kant nekaj velikih finančnih institucij. Vlada in nemški kapitalizem sta gospodarski krizi gladila pot v namenu, da ovržeta reparacije^ pri tem je zašlo nemško gospodarstvo res v opasne razmere. Najprvo so poslabšali življensko stanje nemškemu delavstvu do skrajnosti, potem so kajpada morali slediti drugi koraki navzdol.
Gospodarski polom Nemčije, ako se ga ne ustavi, bo občutno 'zadel tudi druge dežele, med .njimi kapitaliste v Zed. drža*-v ah, ki imajo v Nemčiji investiranih mnogo milijonov. Njim lin kapitalistični strukturi na ljubo posreduje vlada Zed. držav in mešetari, da reši vloge mednarodnih bankirjev in B-vropo pred paniko. Bolj in bolj postaja očitno, da se kapitalizem ne more uspešno izkopati iz krize.
Nepošteni advokatje
Nobena profesija ni toliko zapletena v razne goljufije, graft in v protektiranje zločincev ter drugih kršilcev postav, kakor advokatska. V čikaškem "sanitary distriktu" so bili pri "legalni" kradnji ljudskih milijonov advokatje najbolj prizadeti. Velika porota je v svojem odloku, ki ga je izdala nedavno, priporočila odvetniški zbornici, da naj odvzame pravico izvrševanja odvetniške prakse devetim advokatom, 38 pa naj bi jih suspendirala, ker so prejemali od "sanitarnega distrikta" plačo, ne da bi zanjo izvrševali kako delo. Slui-žiti pa so morali stranki, katera jim je pripomogla do takih dohodkov.
AKO VAM "Proletarec" UGAJA
priporočite ga svojim prijateljem, da se nanj naroče.
V Scottsboru, Alabama, so pred tedni obsodili osem črncev na smrt radi posilstva. Obsodba je določala, da se jih u-smrti 10. julija na električnem stolu. Sodišče je predlog zago-vorništva za novo obravnavo odklonilo in vsled tega je bil proti obtožbi vložen priziv na višje sodišče.
Zadeva teh revežev je dobila razredni značaj, dasi niso bili aktivni v delavskem gibanju; sploh ne vedo ničesar o njemu.
Za obrambo teh črncev so se zavzeli na svoj način tudi komunisti, ki so na zunaj najaktivnejši. Prirejajo shode nele v tej deželi nego povsod, kjer imajo svoje organizacije. Komunistični govorniki predstavljajo obsojene črnce za prole-tarske mučenike, kateri so bili obsojeni zato, 'ker so zavedni delavski borci. Trdijo, da zločina, radi katerega so bili obsojeni, sploh niso izvršili, nego si ga je kapitalistična justica izmislila.
Obrambni boj zanje vodi tudi Organizacija za napredek črncev, v kateri delujejo mnogi zamorski socialisti in liberalni elementi. Protest proti obsodbi so izrekli liberalni znanstveniki, pisatelji in humanitarci. Toda takozvana justica na jugu je razdražena in izgleda, da bo boj za osvoboditev težak kakor je bil za Sacco in Vanzetti-ja ali je zdaj za Mooneyja in Billingsa, dasi je med obsojenimi zamorci in temi žrtvami razredne justice velika razlika. Sacco, Vanzetti, Mooney in Billings so bili res radikalni delavski agitatorji. Zločini, radi katerih so bili obsojeni, so bili res izvršeni, niso pa jim bili dor kazani.
. Sodni zapiski v Scottsboru pravijo, da je prišlo v vagon tovornega vlaka, v katerih je "trampalo" sedem belopoltnih
mladeničev in dve dekleti, de-jvet mladih zamorcev. Črnci so začeli z nedostojnimi dovtipi na račun obeh deklet v vagonu, vsled česar se je začel prepir. V tepežu so črnci spodili belce ven in nato izvršili posilstvo. Bili so prijeti in oborožena oblast jih je rešila pred linčarji.
Obravnava se je vršila v atmosferi sovraštva proti črncem. Dobili so najvišjo kazen, ki jo dovoljuje za take prestopke država Alabama. Zagovorništvo zatrjuje, da dokazi sploh niso bili dokazi in da je eno dekle priča.o proti njim pod pritiskom. V borbi za njuno obrambo se je v tisku razširilo mnenje, da sta bila dotični dekleti navadni prostitutki.
Bilo kakorkoli, jasno je to, da so bili obsojeni v smrt ne toliko radi prestopka, ki ga jim očita obtožnica, .nego ker so zamorci. Če bi npr. v isti državi izvršilo posilstvo osem belopoltnih moških na dveh za-morkah, ne bi bili v nevarnosti linčanja; sodišče jih ne bi obsodilo na smrt. Sploh bi se jim zločin ne štel za zločin. Obsodba proti zamorcem je krivična in razredna. Tako jo tolmači tudi znani odvetnik Clarence Darrow, ki ob enem graja komunistično propagando, katera obsojencem lahko več škodi nego koristi.
Eksekutiva soc. stranke se je na svoji seji v Pittsburghu 13.—14. junija izrekla proti obsodbi v Scottsboru, ker je bila izrečena iz sovraštva do črncev, in ker jim prestopek ni bil dokazan. Sodeluje tudi z naprednimi organizacijami črncev v obrambni akciji.
"New Leader" v posebnih agitacijskih izdajah
Newyorški socialistični tednik "New Leader", ki je vodilno socialistično glasilo v Ameriki, izide od časa do časa v posebnih izdajah, posvečene problemom, kot je npr. vprašanje brezposelnosti. Uprava lista apelira za posebna naročila. Sto izvodov stane $1.50. Prihodnja posebna izdaja se bo imenovala 'Hunger Edition'.
Učitelji in učiteljice za socialno zavarovanje
Učitelji in učiteljice so se na svoji konvenciji v Chicagu izrekli za takojšnje zavarovanje delavcev proti brezposelnosti.
Yipsebti v Readingu
Zborovanja socialistične mladinske lige v Readingu, Pa., se je udeležilo poleg lokalnih okrog 500 članov iz drugih krajev.
EN DAN ZASUT V VODNJAKU
Velik deficit
Deficit zvezne vlade v pro-šlem fiskalnem letu znaša $903,000,000.
D*rataaj«tlatai Howard Smith m )a aadavaa saalal v aala »»prijeta* Miiodi Na farmi v Ottawlj 111., J» kopal vaJajak, ki s« J« podani »ar mm map rt nriltar. Vaala ja «kara aal pradao aa «a raJUIL Os ja v «ra* aa taj »liki.
Zapisnik konference soc* klubov in društev Prosvetne matice J. S. Z. v zapadni Pennsylvani]i
Konferenca soc. klubov in kazal res veliko Živahnosti, društev Prosvetne matice JSZ. { Snojevo poročilo vzamejo na s delokrogom v zapadni Pena- znanje in mu izrečejo prizna-aylvaniji se je vršila v nedeljo nje za njegovo neumorno de» 28. junija 1931 v Slovenskem lo, ki ga vrši z agitacijo v naselbinah, z nasveti in z dopiso-ob vanjem
domu v imperialu, P^.
Zborovanje je otvoril 10:45 dop. tajnik konference a. Jacob Ambrožič. Za pred-
NA SHOD NE BI PRIŠLI V TOLIKEM ŠTEVILU
V imenu nadzornega odbora poročata sodruga Tekavec in sednika seje izvoljen soglasno Uršič, da je finančno poslova-John Terčelj in za zapisnikar- nje vestno. Sprejeto na zna-ja Geo. Smrek ar. Predsednik nje. Terčelj pojasni pomen tega zborovanja in konferenčne organizacije, nakar se preide na A j	... * nadaljevanje sporeda, i trden» Proletarec je med nji-
I mi razširjen in izraža upanje, ^pisnik prejšnje da bodo aktivno|ti v bodoče
enako uspešne.
Fr. Uršič od kluba št. 13v Sygan, pravi, da je njihov klub
konference. Law. Kavčič omenja pomanjkljivosti v zapisniku, med drugim glede priznanja J. Snoyju. Tedanji zapi-
•ni.ka_r B;.Yerant J)ra\i:. da ie čiane! "Proletarec"
razširjen. O
v zapisnik vse zabeležil, toda je izpuščeno iz priobčenega zapisnika, kar ni njegova krivda.
Sklenjeno, da se priporoča uredništvu in upravi, da se v zapisnikih priobčijo vsi poslani skiepi zborovalcev.
L. Bartol od kluba št. 118, Canonsburg, pravi, da so zadnje čase dobili v klub tri nove
je dobro predavanju 6. sept. je omenil že s. Terčelj.
J. Ambrožič od kluba št. 175, Moon Kun, pravi, da o kakem uspehu v teh časih ne more poročati. Ovira sistematični agi-
Na sliki je stadion v Cleveland«, last občine, v katerem ae je 3. julija vršil "prize-fight" med Striblingom in Schmelingom. 35, XK) ljudi—večinoma delavci—je bilo prisot* nih, ki so plačali $375,000 vstopnine. Zrn govalec Schmeling je dobil $100,000.
Glas Iz La Salla
uživali sadoye svoje zmage in skupnega dela v svetovnem mi-La Sal le, HI. — Večkrat sem ru. čul o filmu "All Quiet on j Kluba št. 3 in 4 (La Salle in vVestem Front" (Vse mirno Oglesby) priredita svoj skupni
na zapadni fronti). Predzadnji teden sem imel priliko in sem ga šel pogledat, dasi nisem prijatelj "movies".
piknik v nedeljo 19. julija pop. na Frank Grubarjevi farmi blizu Oglesbyja. Upamo, da ae ga udeleže vsi naši prijatelji,
Ta slika v resnici kaže ne-' katerih je mnogo. Članstvo o-smiselnost vojne. Predstavlja | beh klubov se bo potrudilo, da psihologične momente vojakov bo razvedrila dosti za vse in
in njihovo spoznavanje, da se ne koljejo za domovino in da taka "domovina" sploh ni vredna, da bi grenili življenje drug drugemu ter se pobijali. Spoznali so, da domovine sploh nimajo nego so podivjali vsled hujskanja in more "sovražnika" na povelje. Manjkalo pa jim je moči upora. Vsled prestane groze in pobesnelosti v njihovih možganih ni bilo prostora za premišljevanje o resni akciji, ki bi ustavila krvavi metež.
Nekateri dialogi" igralcev v tem filmu, ki je zvočen, so zelo dobri in mu dajejo toliko večji pomen. V propagandi proti militarizmu ima veliko vrednost. -
postrežba najboljša. Na svidenje 19. julija! —
Član kluba št. 4 JSZ.
Župan Swoboda bo govoril na soc. pikniku
Cleveland, O. — Na socialističnem pikniku v nedeljo 26. julija na Rybak's Grove, 6249 Turney Rd., bo glavni govornik Wm. Svoboda, socialistični župan mesta Kacine, ki je drugo največje mesto v Wisconsinu. Med drugimi bo govoril tudi Jos. Martinek, socialistični kandidat za koncilmana in urednik češkega delavskega tednika.
V razvedrilo udeležencev bo-
do prirejene razne tekme in Čas delati za odpravo vojen druge zabavne točke, plesalci
igra ženstvo v delavskih bojih, borniki. Za angleškega kore- mo Slovenci le veliko lojalnih
in da so ženske, ko enkrat spo- spondenta je izvoljen s. Virant, s avkarjev, pa nobene besede. . , . x . .	. . _ . , ■	MnnAi0„A
znajo svojo nalogo, uspešne Jr.	Mnogo črnccv in Amerikancev *-J*	DeVs jeTjal £r oieTr	' *
agitatorice in bojevnice. Snojev Tajnik Konference J. Am- se ni odzvalo pozivu na stavko, i, .	1 ' ,	i ' • ™ . JiLiL,
. , ., . . . .	, x.i .	x ,	, . .. ..	K	, ... ! da bodo vojne odpravljene ka- lo bo piknik soc. stranke
govor je bil sprejet z odobrava- brožič je naprošen, da povabi naši ljudje pa v enih krajih vsi	J K J
„	_	t . i iaciji kluba je depresija, ne-
Korespondenca Tajnik pre- stalnost, stavka in slični vzroki.
čita pismo John Bana iz Pitts- skrbeli bodo, da klub obdrže j njem na znanje. (Udeležba na na prihodnjo konferenco koli do zadnjega. Zdaj jim kompa-rg a in Antona Zornika iz jin se naročnike delavskemu popoldanski seji je bila mnogo kor mogoče mladine, ki jo je nije groze, da ne dobe nikoli «enninie, ki sporočata, da ra- Usku 0hrani.	večja kakor na dopoldanski, treba pridobiti, da bo pomagr-jveč dela. V enih naselbinah se
ai tentnega vzroka nista mogla Fr Avguštin od kluba št. 31, vsled tega je bil Snojev govor la klubom in Konferenci pri ie nekaj rojakov kmalu vrnilo,
PIUI na Konlerenco-	Imperial, poroča, da ima klub zelo na mestu.)
John Just, Jr. iz naselbine že 28 članov in članic. Rojaki; T u - A ,.	. ,
Midway, Pa., pojasnuje potež- so večinoma naročeni na "Pro- * J°hn	0 poI°"
koče, ki jih imajo priWanju letarca». Sedanja stavka bo ŽajU V Zapadm V*™^*™»' 0
dar jih ljudstvo odpravi iz svo- mesta Cleveland, katera se zelo jih možgan—to je, kadar bo prizadeva, da odpravi graft iz ljudstvo zrelo iztrebiti vzroke, mestne uprave in krivice, ki se radi katerih nastajajo vojne. gode ljudstvu v tem mestu. V
agitacijskem in kampanjskem	ko so videli, da se je pozivu na v času svetovne vojne so Jeseni bodo volitve. Delavci,
delu.	stavko odzvalo komaj polovica nam pravili, da je bila ta vojna atfi^ajte, da zmagajo sociah-
Sklenjeno, da se vrši prihod,	rudarjev. Drugim rojakom so za odpravo vojne—vojna . za »«cm kandidatje. Ker do ta
nja konferenca četrto nedeljo v	se vsled povratka jako zameri- demokracijo in samoodločeva- P1Km* NelY^a agitacijsKega
septembru na Syganu (27.	li, in to ustvaija v naselbinah nJ*e narodov, toda uvideli smo, značaja, udeležite se ga v cim-
sept.). Prične se ob 10. dopol-	nove razprtije, ki imajo svoj da v°jna (namreč mijitarizem) večjem dtevuu. -
datno pojasnilo o organizato- uspešne. Zastopnika Kežen in Fr. Avguštin tolmači razme- dne. Po zborovanju se visi	največji odraz v društvih. ne bo odpravila samo sebe. vzemite iuiney Kd.—iuocft
nčnem delu na Midwayju. Njo- Perper soglašata s poročilom, re z ozirom na stavko, ki so na- piknik na vrtu poleg dvorane.	n™ Treba bo kompletne revolucije Ka,o ter se peijite do iurney
novega kluba. Prisoten je s. J. imela svoje posledice, kakor
stanju unij in o stavki ter naših
Siioy iz Bridgeporta, ki da do- vsaka prejšnja, ako so bile ne- !na,0«ah-
Rojakom delavcem v Penn-
govo mnenje je, da se klub tam | Poročila teh in drugih za- stale v njihovi naselbini, ter druš. št. 6 S^iPJ. V pripravljal- Sylvaniji in vzhodnem Ohiu ter
s časoma gotovo pojača, ker je stopnikc * « L - - '-1— ------ «—~ ^ ----4----— -.....
v naselbini več energičnih in znanje.
neumnih sodrugov, sodružic in somišljenikov.
Prečita se pismo kluba št. 27 JSZ. v Clevelandu. Sklenjeno,
Društva Prosvetne matice. Zastopniki druš. št. 106 SN-
deputijev,
K temu predmetu govore L. Kavčič, L. Glažer, B. Jerant in
v možganih ljudstev, da odpra- Kd-> kJer vas bo čakal truk, kavi vojno psihologijo iz svojega leri vas popelje na pikniški
s cason a gotovo pojaca, ker je stopnikov klubov sprejeta na okrutno postopanje senfovih ni odbor za to prireditev s j iz- W. Virginijo toplo priporočam, - - . -- . . - - nrn9tftr hr^m^nn
"	------ -------- *	'	voljeni L. Kavčič in L. Glažar. da DOjačaio svoje konferenčne razuma* predno bo sploh mogo- Prostoi biezpiacno.
ni« nh fi I	) J , Konierencne če regno računati na odpravo Ne pozabite, da priredi
Zaključek zborovanja ob 5. ¡organizacije do skrajnosti, da popoldne.
PJ. poročajo, da sodelujejo v Več drugih. Zborovalci kon-i Jahn Tcrče|i, akcijah za koristi delavcev ved- statirajo dejstva kakišna so in Jacob Amfcrožič, tajnik; Geo. v
.	.	.	-----rf-----------— ------- ---OIOUUIJU UCI3t>a AitMSIltt BU 111 _
da se stvar upošteva in pismo no s klubom. Društvo nudi izrazijo svoje simpatije z bor- Srorekar' ^"»nikar
sprejme na znanje.
klubu zborovalni prostor brez bo premogarjev, se izrečejo za
.. , .«i , . .. .. _	i----------------- *------- —--»u uicuiu^ni je«, ac Kiictcju L-t\
li oiocilo tajnika Konference odškodnine in ravno tako za sodelovanje v prizadevanjih zal s. Jacob Ambroziča o financah prireditve, kar je klubu v iz- odpravo krivic
ter aktivnostih in o prireditvi v Moon Runu se odobri. Sklenjeno, da se konferenca zahvali
in za organize
Kaj
odpravo 1Ne pozaoite, da priredi klub
- .	, * I vojen. Saj je že 13 let od zad. št- 27 skupno s svojim pevskim
vzgoje V njih čimveč voditeljev .J . J J	, . nHcpknm "7flrin" niloiik v n^
predsednik; in ti nai L udeistvuieio tudi nje svetovne	a rane, ki odsekom Zarja piknik v ne-
^ 'iln 11 naJ 8e udejstvujejo tudi .. prizadejala človeštvu, še d*ljo 2. avgusta na Pintarjevih okrajnih organizacijah soc., n J J	farmah, kjer se vam bo nudilo
r-anke, v volilnih kampanjah . ^ spJodaJvu se ostotako mnogo zabave in u-ter v uniji oziroma v unijah V I vsep()vs0(f ^Zmaif0Valcr ziika. - J. Krebel.
slednjih naj goje s pomočjo ti- , K . x	\	__
so danes v splosnem ravno v ta-	---:—
uniji
nam prinese stavka?
datno pomoč.	ranje rudarjev v enotni
J. Terčelj govori o uspehih pod poštenim vodstvom, druš. št. 138 in o napredku na-j Dalje se v razpravi naglasa, ^delovah^	selbine\ 0menja gospodarsko da naj se v tej borbi v bodoče stavki premogarjev na vzhodu, toliko časa
ska ter ustmene agitacije socia- ,	. . . . . „ x . r*., . Vi	„
i ¡stični duh, kajti dokler ne bo J™?0'"u^^Li!?^^: Piknik društva "Pioneer"
t u k ji i sii i <■ dplavstvo Riipt nr.i. 'n oboji konferirajo in se ;iob predlogih
ProleVarec" precej piše o to s socialistično miselnostjo, (7i,"'7"Ji," ""	nač.r_ Chicago, lil. — Največji pik-
f 1 m • M M M MA « A • M*. .. ^ .. ^ 1. J .. 4 /\ ll If A A/1 A M V-v a a.1 i . . «n, kako izvleci voz skupno iz nik v tej sezoni bo nedvomno
ne bomo imeli ne
sodelovali na moonrunski pri-,stanje doma, ki je last društva boljše pripravimo na solidar- ^ Je nastala pred par tedni, in	enotne unije in ne uspehov v	blata.	oni, k, ga priredi v nedeljo 26.
reditvi pod okriljem Konferen- in drugo. - M. Tekavec pravi, nejši bazi in da damo poštenim naši dopisniki tudi. Ffci navdu-	naših borbah. Zato pa naj nam Na obzorju se svita. Propa- julija druš. Pioneer št. 559
ce, kot samostojnemu društvu, da ga veseli, ko vidi, da se še faktorjem vso svojo pomoč in ^jejo, drugi se zgražajo nad	bodo sedanji boji le pot k temu fanda proti militarizmu dobiva SNPJ. na Steržinarjevem vrtu
Jfl146^ jtd* . ivedno dobe rojaki, ki s svojo sodelovanje.	krivicami, ali o zmagi menda	cilju. Ako hočete vsi v ome-	L fla' _De^av"	Sprinpu.^ Razdanih
r',Qn"",t"''	delavnostjo skrbe, da aktivno- L. Kavčič vprašuje o staniu nihče ne piše.	njenih državah, ki ste zavedni, ~ K.....
....	, . n	na ta način pomagati v borbi
Al, je ne pričakujemo?	za bodočnost> bomo mi lahko
Zdi se mi, da ne.
Saj smo propadli
n	¡p aeiavnostJ° sklbe» da aktivno- L. Kavčič vprašuje o stanju
^ r^!! j Pr0le" sti in b°J za delavske pravice »konferenčne blagajne ter nje-tarca , o razmerah in drugem, ¡„e prestanejo. Priporoča enot- nih obligacijah. Pojasni mu
nanaša na aktivnosti v no organizacijo ter skupno de- tajnik Ambrožič. Sprejet pred-
ki se
našem gibanju. Omenja, da se lovanje na po"lju napredka.
P°d °irj!je™ kluba St' I J- Skerl poroča o uspehih 118 JSZ. v nedeljo 6. sept. ob druš. št. 88 SNPJ. Na zadnji
v dvorani druš. št. 138 prireditvi za Konferenco so de-SNPJ. v Strabane predavanje o lovali skupno za večji uspeh, predmetu "Delavstvo včeraj in ~ Predavatelj bo Ivan "Prosvete".
stvo se probuja in trinoge pre-	bo nad 50 daril. Otroci dobe veva strah. Pred dnevi so skle- vsaki za 50c tiketov. Udele-
nili nekakšen enoleten finančni	žence bodo vozili iz Chicaga
glavna vez, (ki bo ojačala soc. !m*r'	dni so drug dru-	posebni truki. Za otroke in od-
Molek, urednik
Zborovalci vzamejo to spo-
Dalje je zastopano druš. št 122 SNPJ. in več drugih. Zastopniki pojasnujejo delo in Stališča društev ter potežkoče,
ročilo z zadovoljstvom na zna- ki so nastale v sedanjih razme-nje. Apelirajo, da naj se to rah. Članarino Prosvetni m*, predavanje dobro oglaša, da tiči vsa društva redno pošilja-bo udeležba čimvečja.	|jo. Poročila vseh zastopnikov
JosephSnoy poroča o agiU- društev se vzame na znanje in cijskih vtisih, ki jih dobi po na- B tem je prva seja zaključena
aeubinah. Omeni, da je pred par dnevi bil s sodelovanjem somišljenikov ustanovljen nov
ob 1.15 popoldne.
Druga seja se prične ob 2. Jos. Snoy predava o našem ti-
klub v Veroni, Pa. Pojasnuje gku ter o agitaciji za razširja
log, da Konferenca prispeva ... "Proletarcu" v podporo $10 ,lmeh samo eno un,J0 med navzočimi pa je bilo v isti dxe,avc1!l v drug,h ^ na.len nabrano $4, skupaj $14. llahko se vel,ko Pomagali. Da-J. Ambrožič priporoča, kako nes so.fudi dru«od brez de,a' prireditev v prid konferenčne v?e unlje 80 brok in Pomožne blagajne. Eni izražajo pomi- akclje *rez izdatmh sredstev sleke, da bi v teh časih ne bila ,ter »"OP®»«, uspešna, posebno vsled obilice 1 V Premogovniški industriji je dri|rih priredb. Na podlagi te 'nnofo nereda, toda veliko enot-razprave je sprejet predlog, da nosti, kadar se gre proti nam. odbor Konference in odbori Med nami Pa Je »stotako veliko klubov aranžirajo skupno pri- nereda in še več nesloge. Se-reditev, ako mogoče, v korist danJ° stavko razglašajo tisti, Konference.	, , ki z nami simpatizirajo, za
Klubom se priporoča, da na Prot^t proti krivicam. To se letnih sejah prispevajo kaj iz Prav*» razmere med nami so
i celo ko smo stranko v teh krajih in pripo- gemu odpustili vse dolgove, da raščene bomo imeli igre in tek-ijo, in ko so mogla k obnovitvi unije, na'se oddahnejo in bi jih toliko me.
ugih obratih katero bomo ponosni.	lažJe Pla*evali pozneje. A tu- V ivviljonu bo igral John .
Majnar.
Večerni izlet "Save"
Chicago, III. — Upati je, da bodo vremenski bogovi letos Savi bolj naklonjeni ob priliki njenega večernega izleta »kot so bili lansko ali predlansko leto. Spominjamo se, da je lansko leto proti večeru pričelo liti kot za stavo in smo ugibali, kaj storiti: ali izlet odpoklicati ali se
potežkoče de)avcev v tej depre-aiji in mizerijo, v kateri so prisiljeni živeti. Izraža svoje zadovoljstvo nad uspešnim delovanjem kluba na Imperialu. V
nje "Proletarca" in ustanavljanje novih klubov. Opisuje tudi
brezposelnosti.
kratkem času obstanka je po-| izvaja, kolikšno vlogo lahko
okorajžiti. Storili smo zadnje,
svojih blagajen v prid Konfe- tako s,at>e» da dosti slabše sploh kar je menda tudi vremenske renče.	ne morejo, in to je rudarje bogove ostr.ašilo, da so šli spat
Volitve odbora.	primoralo protestirati, dasi sa-
Za tajnika-blagajnika po- mi ni*° imeIi dosti uPania na sedanjo rtavko ter vzroke, radi novno izvoljen Jacob Ambro- zma*°*
katerih je nastala vzlic kritični zich. Za organizatorja John I Ene kompanije so se začele
Terčelj in ponovno so izvoljeni obračati zopet k Lewisovi uni-tudi vsi drugi konferenčni od- Pl*eje so jo pomagale raz-
za goro, nad Keglovem vrtu v Willow Springsu pa se je razlil krasen večer v sanjavi meseč-nini.
Upati je, da bo večer 15. avgusta tudi letos čaroben
KLUBOM IN DRUŠTVOM
ALI
feilte svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha?
OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU.'

biti, zdaj bi jim menda prišla Willow Springsu, kjer se vrši prav, ker se boje radikalnejše na Keglovem vrtu večerni izlet unije. Pogoji, pod katerimi je pevskega zbora Save, odsdka Lewis sklenil mir z nekaterimi socialističnega kluba št. 1. Da družbami, so za delavce izgu^ so ti izleti lepi in vabljivi, doba, ne pa pridobitev. Pod vod- kazujeta prej omenjena: lan-stvom tega človeka je prišla ta- ski in predlanski izlet. Johnny ko daleč, da je le še nekaka 1 Kochevar bo s svojimi pomoč-kompanijska unija, brez da bi! niki raztezal harmoniko, da se bile kompanije odgovorne za- bo sukalo staro in mlado.
Vstopnice so že v predprodaji Slovenci so v tej stavki kakor in stanejo 25 centov, pri vhodu ponavadi zelo prizadeti. Med- bodo 35c. Vsekakor pričakuje-tem ko imajo Amerikanci, Hr- mo ta večer mnogo zabave in vatje in tudi druge narodnosti zdravega razvedrila, precej besede v vodstvih, imar	Savan.
i iÉMÉii
di pozneje ne bodo iz kaosa. Kochevarjev orkester. Padrob-Vsi vzroki za vojne so še tu- nosti o tem velikem pikniku so kaj in vlade se nič ne prizade- vam tazvidne iz Buletina, ki vajo, da jih odpravijo, nego'gf» izdaja naše društvo, ter iz trošijo pretežni del svojih do- i'roswt«.
hodkov za militarizem in nava- Ne pozabite, da priredi pik-lizem—torej za pripravljanje nik tudi Čikaška federacija S. na bodoče vojne. Pod kapita- N. P. J. in sicer v nedeljo 23. lizmom ne more biti drugače, avgusta na Keglovem vrtu v Bratje delavci, odpomoč je v Willow Springsu, na katerem naših rokah, v naši stranki in sodeluje med drugimi tudi druš. v našem delu. Čimprej strne- "Pioneer". Udeležite se obeh mo svoje sile, toliko prej bomo teh prireditev.—Pioneer.
V NEDELJO i. SEPTEMBRA V
VVAUKECAN, ILL.
kjer bo izlet našega delavstva.
Prirede ga soc. klubi in društva Prosvetne matice. Slovenski in angleški govori. Igre. Pltesna in prosta zabava. Vrši se v Možino-vem parku. Čitajte naznanila o tej priredbi.
s*
V južnem Illinoisu
PISE ANTON VIČIČ.
(Nadaljevanje.)
trebni bi bili za marsikaj.
Zelo se pozna v vseh teh tudi duševna hrana, kakršno
krajih vpliv komunistične propagande. 2e leta nazaj je delovala tod večja skupina ko-irfunističnih govornikov. Ponekod je imela močno oporo posebno med Hrvati, pa tudi
nudi "Proletarec", je potrebna. Zato ^naročajo in obnavljajo list.
Bili smo tudi v talcih hišah, kjer za denar niso v tolikšni stiski in se bi lahko naročili, to-
med drugimi. Glavni namen da v teh sem imel ponavadi naj-teh komunističnih bojev je bil j več truda in najmanj uspeha.
pridobiti premogarje za National Miners unijo, katero kontrolirajo komunisti.- Tudi hrvaški kom. govorniki so pogosto prihajali, posebno kadar so bili rudarji bolj zaposljeni in so tudi kaj zaslužili. Chas. Novak ni prezrl tukajšnjih kemp in je pridno udrihal v njih proti — socialistom.
Na Auburnu je kakih 35 slo-
Ni jim za liste, le angleške imajo, ker hočejo otroci "funnies", športne vesti in sli6no. To je sicer vseskupaj "funny", in tudi prosperiteta je "funny", in nerazsodni ljudje so "funny", a kaj se hoče! Ni drugače, vča» si moramo biti tudi mi "funny", ako hočemo kaj doseči 1
Bil sem pri rojaku, ki mi je dejal, da bi si list zelo rad na-
venskih družin. Tri sloven-	Pa nima ne mor«' J«
ske podporne organizacije ima- res brez sredstev, toda dobil je jo tu svoja društva, namreč neikaJ dajmov in si ga naročil SNPJ., JSKJ. in SSPZ.	za četrt leta- Potem bo morda
Suše v južnem Illinoisu ni.	inJist bo obnovil za
izgleda, da si ljudje duše mi- SekTi'želVvečUkih^ * zerijo s pijačo, za katero se že	\ ¿L , 1
kako dobe sredstva. Ni izgle- ,	sm° .f!0 ^ank Avsec»
dov, da se razmere izboljšajo, trHdm-. ,?lh n* delu ves zato je ljudska nejevolja toliko d*n bHre?. .lun*a \ Tu smo večja, manjka pa razumevanja	ln f™1}*
za stvoritev efektivne organi- ^ l18*2* zacije. Eni zahtevajo, da najlllko [e dodAa1' da tudl nJ6~ se soc. in kom. stranka združi- g0V.^rat Anton Plažane*a za
ta. Drugi hočejo eno samo Vs?T \.	„
močno unijo itd.	. Napotila sva se proti Benldu
Pogovarjamo se o taki takti- ln .p?zn° zy*e\ .v Glllepsl€1 do ki. "Samo s puško in kanoni se rojaka ?unfa' k.1 pa m ^akJ°7 bo kaj doseglo." Zelo enostav- n^n.našl .stvan in » ne bl dal no rečeno, samo ako bi ti lju sodelovanja.
Pogled z aeroplana na mesto Spencer »a., v času ko jo divjal v njomu požar. Stoj« 5,000 prebivalcev, mod njimi mnogo Čehov.
dje pomislili, da imajo orožje
Včasi se čudim, in čudi se
nasorotniki delavskega razre ¡sodru« IlerS1*' ker se 1-,udje nasprotniki delavskega razre- uk ra(Ji irajo reč ki bi
da. Ce pa si delavci izvoju- koristli]^ NJič pa se 'ne ču-
niv^f HČn° r^^0 P°r-	če je na svetu moč kapi-
ljovali tudi nad puškami in ka-|taHz^a £ vedno najyečja gilft
noni. Ako delavci izvolijo j D , . gami mu pomagajo _
Hooverja za predsednika in čemu ne w bi,ft!
Emmersona za governerja, mo- v pogovorih 0 podpornih or.
rajo pac vedeti, da so s tem! izadjah SNpj	y
povenli prvemu poveljstvo nad|0spredju KJakor y ygaki taki
zvezno armado in mornarico,' nizaciji so tUjdi y tej člani
drugemu pa nad državno mili- ki razvoju razumno slede> £
co. Oba služita vladajočemu Xaki ki le ijej da jih jed.
razredu, torej vsled tega tudi nota izkorišča> da so asesmenti
puške in topovi. Kadar pa bo visoki in da odborjliki v Chica~
delavstvo vzolo politično moč v gu kade cigare< Seveda se ra_
svoje roke, namesto da jo da- zuine> da te cigare kade na ra_
je sovražnikom, bo delavec čun žuljev ubogega članstva, kontroliral tudi oboroženo silo k>A je ogenj v strehi> v |aseh
"f**;	ali kjerkoli, kadar se začno de-
¥1 v >arlinvillu sva se z s.	Dat* zaradi cigar. Pa še to
Ileršičem oglasila pri Frances	napako imajo odborniki SNPJ.
Podobnik, tajnici druš. št. 362	v Chicagu, da se valjajo na mi-
SNPJ. V silni vročini se je pi-	iijonih> ¿lanom pa nakladajo
vo, s katerim je nama postrv	izredne asesmente.
gla, zelo prileglo. Ona je in-	Bil sem tudi pri rojaku, o ka-
te lige nt na rojakinja. Njen mož	terem sem izvedel, da je tajnik
je bil dolgo bolan, toda se mu	društva. Nič ne čila, vsi v Chi-
je zdravje vrnilo. Ileršič se je	cagu 80 kruki> kade in dabro
z njo razgovarjal tudi o društ- jedo, on pa čaka revolucije, ka-venih zadevah. On je namreč kor je bila v Rusiji, potem pa tajnik federacije SNPJ. v tem bo v tej deželi še 5oljše kot y okrožju Prepiri so v društvih Kusiji. 0 razvoju v jednoti ne tudi tukaj ,in kakor so mi ne- ve ničesar> glasila ne čit ker kateri zatrjevali, so zapopad*-. ni «zanič», zabavlja veliko in
ni največ v osebnih sporih.
Dozdaj sem bil že v precej naselbinah, ki jih ob drugi priliki po redu navedem. Na agitaciji sem naletel tudi na rojake, o katerih vem, da so res dali svoje zadnje cente za naročnino. ^asi je nevednost, nepoučenost in nezadovoljstvo velik vzrok nezadostnega uspeha, ki ga ima naša agitacija, je glavni vzrok vendarle depresija. Druge bi se dalo s pogostejšimi obiski premagati, toda kriza — ta tare ljudi. Pa vendar bodo morali spoznati, da je rešitev le v gibanju, katerega se zdaj večinoma branijo, ne-vedoč, da le v^svojjAitfodo.
Prebivalci Stauntona so zelo prizadeti vsled depresije. Kakor so mi pojasnjevali, obratuje samo en premogovnik, seveda le par dni v tednu. Rudarji •e vrste, da napravijo na vsaka dva do tri tedne dva šihta. Drugi rovi so zaprti.
Ne zasluži nihče več kot $16 na 14 dni. Po zimi so delali tri dni v tednu. Anton Avsec mi je pripovedoval, da je lani napravil vsega skupaj 75 šihtov.
Kako naj premogar s takimi dohodki plačuje dolg na hiio, preživlja družino in akrbi, da je dovolj dolarjev tudi za zdravnika in zdravila, kadar jih rabi? To je uganka, ki jo rešujejo po svojih najboljših močeh in a pritrgova»njem.
Pa vendar to med njimi zavedni delavci, ki najdejo tudi tiste tri dolarje, kateri plačajo celoletno naročnino na "Proletarca". Težko jih je dati, po-
si s tem krati zdravje, si krajša življenje in dela škodo sebi in organizaciji.
Nekdo, ki ima socialiste zelo v želodcu, ne da bi vedel kaj je socialistično gibanje, me je vpraševal, kako to, da je Nace Zlemberger postal komunist. Dobil je odgovor po zasluženju. "Proletarca" ne mara, pač pa "Daily Worker j a". Pa je moral priznati, da tudi tega ne dobiva, nego je le slišal o njemu.
S s. Ileršičem sva se podala 3. julija na delo v Taylorville. Oglasila sva se pri Fr. Svajgar-ju, ki pa ga ni bilo doma. Njegov sin naju je peljal na dom Fr. Zajca. Ta nama je bil na uslugo ter pojasnil položaj v naselbini. Delavne razmere v tej naselbini so zelo slabe. Kdor ima še delo, je zaposljen dva, kvečjemu tri dni na teden. Tu so imeli klub JSZ., ki pa je prenehal v vojnem času. Vpraševal sem, če se bi ga ne moglo obnoviti. Fr. Zaje je dejal, da z idejo soglaša, dvomi pa, da bi bil zdaj uspeh mogoč, kajti aktivnejši so se izselili, drugi pa se za politično delo le malo ali nič ne zanimajo. Oglasili smo se pri Fr. Božiču, kjer so nas lepo sprejeli in pokrep-čali. Dejal je nam, da bi bilo umestnejše agitacijo tukaj obnoviti v jeseni, ko se bo boljše delalo in tedaj bo tudi več na-de za uspeh pri obnavljanju kluba. V istem smislu nam je dajal naivete Fr. Svajger. Dobili imo nekaj naročnin, nakar
sva jo z Ileršičem ubrala proti najini "bečlariji" na Virden. I Naslednji dan 4. julija sva odšla na piknik federacije SNPJ na Benld. Okrog 1. pop. se je začelo zbirati občinstvo iz vseh naselbin južnega Illinoi-sa. Ob tej priliki sem prišel osebno v dotiko z mnogimi našimi sodrugi, somišljeniki in 'drugimi rojaki. Sodruga Kr-melj in Ovca sta me zelo iz-nenadila z vestjo, da je v dnevih silne vročine nevarno obolela sodružica Julija Kermelj. Z dobro zdravniško pomočjo so ji ohranili življenje, kar me je vzradostilo in upam, da popolnoma okreva.
Govornik na tem pikniku je bil Vincenc Cainkar. Govoril je kakih 20 minut o problemih SNPJ. in o pravicah ter dolžnostih članov, ki jih imajo v tej svoji organizaciji. Prvi je govoril John Homez, predsednik federacije, kateri je obrazložil njen pomen. Cainkarja je pred" stavil Fr. Pervinšek.
Zvečer je postala števiLna družba zelo živahna. Imeli so več zabavnih iger in srečkanje za jančka. Ta pa je urnih krač pobegnil, da uide usodi. Okrog nog so mu opletali trakovi a-meriške zastave, s katerimi je bil okinčan. Uspešen beg pa mu je onemogočila meja, pri kateri ga je mladina došla in ga prignala nazaj v jetnišnico. Ta beg in lov je delal občinstvu izredno veliko veselja.
V nedeljo 5. julija sva se med drugim ustavila z„ Ileršičem na Benldu. Kramljali smo o agitaciji in položaju s s. Kraljem, ki je razumen dečko. Sestal sem se tudi z več drugimi rojaki, ki so prijatelji našega gibanja. Na poti proti Panami smo se vozili skozi več mestec, kjer so bile včasi slovenske naselbine, toda rojaki so se poslednja leta večinoma izselili.
S Frankom Ileršičem sva se poslovila 6. julija pri njegovemu bratu na Panami. Reči moram, da mi je bilo to slovo težko, kajti v tem kratkem času sva postala ne le prijatelja, nego mi je bil ves čas tudi v veliko pomoč. On pojmuje delo, ki ga vršim, in jaz njegovega. Sodruga sva in videla sva tudi, da sva ob enem iskrena prijatelja. Upam, da se še dostikrat snideva.
Na Panami smo imeli sestanek za ustanovitev oziroma obnovitev kluba št. 46 dne 5. julija zvečer. Zborovanje je o-tvoril Fr. Ileršič. Pojasnil je namen sestanka in me tako predstavil navzočim. Govoril sem kako uro o položaju, o delavskem gibanju danes in v pro-šlosti, in o drugem, tikajoče se našega gibanja. Naglašal sem potrebo socialnega zavarovanja, ker delavec v današnjih časih ne more nositi breme ases-mentov, nego bi jih morala plačevati družba in država dajati podpore v slučajih brezposelnosti, bolezni in poškodb, kakor tudi sorodnikom posmrt-nine za umrlimi delavci. Pre-mogarji čutijo prav dobro, kar ko težko je breme izdatkov, kadar ni nikakih dohodkov.
Na zborovanje je prišlo precej Slovencev in tudi Hrvatov. Po govoru so mi stavili razna vprašanja o Rusiji, komunizmu, o raznih voditeljih ala Lewis itd. Vsako sem pojasnil in mi-
slim, da je večina z mojimi izvajanji popolnoma soglašala.
liilo je sklenjeno, da klub št. 46 JSZ. obnove. Prestal je s poslovanjem decembra 1916, torej pred 15. leti. Poslovne Knjige iz omenjenih časov so v posesti takratnega tajnika Andreja lleršiča.p Vsa imovina razpadlega kluba je p.iglo t reorganizacijo v posest novo skupine.	f
Za močno obnovitev našega gibanja v naselbinah južnega iliinoisa bi bilo potrebno, da asi.anove Konferenco »oc. klubov ter društev Prosvetne matice JSZ. Sodrugi in somišljeni-Ki! Pogovorite se o tem ter izvedite to nalogo. Videli boste, da vam bo delo potem olajšano. Klubi ter napredna društva iednot in zvez naj se strnejo skupaj, pa bo imelo naše delavstvo močno vez, ki bo drža-; la v delavske politične organizacije in napredna društva vseh naših podpornih organizacij.
Opazil sem, da so delovne razmere na Panami nekoliko boljše kot v večini drugih krajev tod okrog. Naši rojaki so zavedni delavci in "Proletarec" i je med njimi posebno sedaj zelo razširjen. Jaz ostanem v tem kraju še kak teden ali dva. Kako opravim v St. Louisu in drugod, poročam prihodnjič.
Akcija za ustanovitev kluba J. S. Z. na Panami.
Dodatno k gornjemu članku naj poročam, da akcija za u-stanovitev kluba na Panami za enkrat ni uspela. Navdušenje zanj na prvem shodu je bilo bolj momentalnega značaja. Na drugi sestanek 11. julija je prišlo le pet oseb. Dasi to število za ustanovitev kluba zadostuje, je bilo po razmotrivanju situacije zaključeno, da se s smotreno agitacijo za ustanovitev kluba nadaljuje.
V tej naselbini so se naročili na "ProletArca" vsi razen dveh in tudi ta dva bi se, ako bi jima razmere dopuščale. V Panami proti našemu gibanju ni odpora, kakor sem ga naletel več ali manj v drugih. Omenil sem že, da so tudi delovne razmere nekoliko boljše in zaposljeni rudarji zaslužijo do $80 na mesec. V primeri z zasluž-
kom nekdaj je to malo, ampak v teh časih se s to vsoto živi in i.ie skozi.
Zastopnik "Proletarca" v Panami je Andrej Ileršič, okrožni zastopnik pa Frank Ileršič. V prizadevanjih za ustanovitev -kluba sem izgubil precej časa, ki ga bo treba »nadomestiti z ¿urjenjem v drugih naselbinah, Katere ob iščem.
(Dalje prihodnjič.)
To in ono pri nas in drugod
Cleveland, O. — Tu se je vršila konvencija "Srajnarjev" (Mystic Shrine). Njihov odbor je aranžiral v hotelu Statler, kjer so kuharji in strežniki na stavki,banket.Odbor cleveland-ske del. federacije in zastopni-Ki unije kuharjev ter strežnir kov so šli k pripravljalnemu odboru konvencije in mu pojasnili situacijo z apelom, da naj banket prirede drugje. Od: bor je privolil. Prestavili ,so ga v hotel Hollender, katerega uprava je podpisala pogodbo z unijo. Unije niso vse idealne in za marsikatero bi človek želel, da bi bila vse kaj drugega nego je. Toda boljša taka u r nija kot je, nego nobena. To potrjuje tudi gornji slučaj.
Kadilci cigaret v Ohiu bodo plačali poleg federalnega davka še dva centa od zavoja državi. Razen tega so štiri večje
kompanije dvignile ceno 45c na
vsakih tisoč cigaret. Davek
državi in dividende kompani-jam plačajo vselej in v vsakem
»lučaju konsumenti.
•
V Clevelandu se ponovno deluje za povratek k prejšnjemu sistemu mestne uprave, to je, izvolitvi župana ter koncil-manov. po wardah. Zdaj je v! veljavi takozvani manager sistem in koncilmane se voli po distriktih. Peticije, na katere je treba nabrati 13,000 podpisov, že cirkulirajo, da se to vprašanje spravi na referendum pri jesenskih volitvah. Naši pri "E.^ so delovali za di-strikle in managerja. Posebno manager Hopkins jim je bil priljubljen.
Ko so se nedavno vršile vo-itve v Euclid Cityju (preje village), so se volilci izrekli za županski sistem uprave in proti managerskemu. Pri "E." so rekli, da so oni pripomogli i tej zmagi. "E." je zelo rada uam, kjer je večina in zmaga. List si lasti velik vpliv, ki odločuje. In "Zarja" bržkone zato ni zmagala, ker ni bila "E." na njeni strani. Ali kako je že bilo?
*
"Profesor" — bolj pravilno, subvenciran študent A. Kobal citira v junijski številki svojega trompihelna, katera je priro-mala med nas, iz "Enakopravnosti" tisto "o ljudeh in barbi-čih". Andrej hoče zadeti malo višje do zvončka na drogu, pa dodaja, da so to spake, ne samo "barbiči".
Well-well, "revček Andrej" v modrosti ni velik. Njegova "filozofija" je od muh. O prepričanjih iz starega kraja tole : Mnogi so jih prinesli v masnih bukvicah, med njimi tudi An-drejček. Eni so ga tukaj takrat, ko je vleklo, kupili s čla^ narino v soc. klubih in ga kazali v rdeči knjižici. Ko jim je uneslo in če ni bilo več v modi, pa so spet izvlekli mašno knjižico. Jaz prepričanja masnih bukvic nisem prinesel rn ga ne nosil in ga ne imel, pač pa tistega, s katerem so me navdahnili v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Vortsbergu in Osje-ku. Takega prepričanja pa ne
Waterloo Dry Cleaning Co.
COLLINWOOD, O.
Frank Trebec,
Cutuno, liVaxiic i» popravljam« muikr It* ftcnaàe obtok*
15805 Waterloo Rd.
r ml. K •■■or* I27S • ♦♦0M0000MMM0000M00S«
John Metelko, 0. D.
Preiščemo oël In določim» »lala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
SODRUGOM IN 9IMPATIČARJEM S.ja kluba it. 27 JSZ. mm vrU vtak prvi p«uk mb 7 <30 svotar in vaaka trot jo n«cUljo v mmcu ok 2:30 pop., Mja irnnukmgm odmmkm pa vsak prvi torek v maeocv ok 7130 ivačar, mladinaloafa odaaka pa vsak dragi ta imlrik pa tek v moaocu ob 8. ■večor v klubovtk proetorib v S. N. D. Sod rug i in eodruginio, afitirajte in pridabivajto novik ¿lamav bi ilaaic kluku tar novik naročnikov aalaanu glasilu Proletarcu. V organisaciji in imobraibi >a aala moi.
WWWWVuVWVWNAAA^A/W
Milwaukee Leader
Največji ameriiki oocialiotí-Bni dnevnik.—NaroJaiaat $6.00 na leto, $8.00 sa pol leta, $1.88 sa tri meseca.
Naalov! 828 Juaeaa Ava MILWAUKEE. Wlf.
SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI.
Sojo kluba 2t. 232 JSZ. eo vrla vaako drugo nodal jo f moeacu ok 18. dopotdao t dvorani druitva "Domovina" na 14. ooati. Sodrugi, p riba-jajta rodno na »a¿a ta pridobivajte klubu B0vb članov, da na ta aaiia ustvarimo močno poatojanko J. S. Z. Somiiljenike vabimo, da ee nam pridružijo. Socialistična stranka jo v im j daiali adina delavska «traka s konstruktivnim programom, e kate-im si dalavstvo lakko pribori boljlo bodočnost in koačno oovaboditev is moudno suiaostL
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročite si dnovalk
"PROSVETA"
Stane sa celo loto 88.00, pol lote 83.00.
Ustanavljajte nova dnaAtva.
Deset članov (ic) je treba sa novo društvo. Naslov sa list in ■a tajništvo le:
2657 S. LAWNDALE AVE..
CHICAGO. ILL.
moreš imeti v knjižici, nego le v sebi.
Andrejček se huduje zaradi našega "nasprotovanja" pomožni akciji, katero je podvzela "E." Well, lahko bi mu bilo znano, da smo mi to stvar zagovarjali v krogu društev, katera naj bi j>revzala skrb za svoje brezposelne člane kolikor največ mogoče. To lako store veliko boljše kot pa kak posamezen list. Ce bi bili obubožani Slovenci le od njega odvisni, bi sploh ne mogli živeti.
' e
Zadnjič sem srečal rojaka, ki je bil v društvu, čigar glasilo je "E." in njen 'urednik je predsednik društva. V fond za obubožane člane je prispevalo $15, ob enem pa izključilo tega rojaka, ki je bil član 9 let. Pravijo da zato, ker se ni osebno javil ter apeliral .na seji. Povedal je drugim osebno, da mu ase8menta ni mogoče plačati in so se zanj tudi potegovali. Pa ni nič izdalo. Upam, da bo imel prijatelj Andrejček nekoliko pomilovanja v zalogi tudi*za take slučaje.
Fr. Barbič.
Shod v Salemu, O.
V nedeljo 19. julija bo shod oziroma sestanek v Salemu, 0.f na katerem bo govoril s. Joo. Snoy. Rojaki v naselbini in o-kolici so vabljeni, da pridejo v čimvečjem številu.
Prva Jugoslovanska restauraci]a
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry Miškovsky,
lastnika. 4047 W. 26th Street
So priporoča Slovoncom <
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob toridk. četrtkih in sobotsk.


Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA.
ANTON F. ŽAGAR,
lastnik.
1724 S Sheridan Rd., No. Chicstgo, IU. Tel 6624. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh is naše pekarne.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN aad SURGEON
Office houra at 8724 W. 26th Strast
Tel. Cmwfsrd 2218., 1:86 — 8:80 — 6:80 — 8:86 Mly at Hlavaty's Drug Sloes 1686 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointmenta. jtesidence Tel.: Crawford 8446.
......................
IÍ "New Leader" j i
anglniki socialistični tednih.
Izhaja v New YoHru. Naročnina $2 ns leto, $1 na pol Isla.
Najboljše urejevan mmrlefti socialistični list r Ameriki Mnogo slovenskih delavcev ga Ata.
Naročite si f« todl vi Narsfaš-no zanj sprejema "Prolsteree".
..........r...............
Sto Izvodov za dva dolarja
V agitacijske namene pošljemo sto isvodoT "Proletarca" sa dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroča. Pošljite naročilo pravočasno I
JVMtMf 'At V* ¥9 V* V» m t AAf Mf /|Vf Vf M f /tVf /-vt ft* t M f >Af /ff ' Af Mf Mf ' »t I
Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne
NOVE MLEKARNE
WENCEL'S DAIRY PRODUCTS
EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Blue Island A v».	Tel. Roooerelt 3673
7it » 1% è\*i iït ifo tV >t ■ >>■'/ Ivi »■/•> »
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tUhamo w Slavoaskam, Hrvaikaaa, Slovaikom, čaikam, Poljakam, kakor todi v A ag laikom ia Nomškom joaiko.
Naša peisknsst ea tiakaviae sa dreltva ia lefevss»
.,.______j.

PROLETAREC
T
M im
«UUtikH« Ijmdetva.
liKaj« vsak ¿et rte k.
Mik« Mavika Titk^a« Družba,
CkUM«, IU.
GUriU	Socialisti*»« Zy«S«
NAROČNINA ss Zedinjene driav« in Kanado la celo Uto M M; «a pel leta $1.76; m «Hit leta $1.00. — \mmmIn: «a oek> lato $8.60; »a pol 1>U $2 00.
Ta rokoffci tal oglasi morajo biU v naiem uradu najde pondeijka popoldne m priobčite* ▼ iteviMu Ukoiegs tedna.
PROLETAREC
mi]P Thursday by Um Jugoslav Werkmes'e Publishing Co., Inc. Established 1666.
___Frank Zaita
Charles Pogorelo«
United •176;
SUBSCRIPTION RATES: , and Canada, One Year $3.00; Six Months Months $1.06.—-Foreign Countries, One Tear $S.50; Six Months $2.06.
PROLETAREC
W. 26tb St., CbUage, 111. >t Rockwall 2664.
Ponižne prošnje delavcev
Odbori unij prosijo, predsednik A. F. of L. prosi, Lewis od razpadle U. M. W. prosi, bratovščine železničarjev prosijo, okrožne delavske federacije pohlevno apelirajo — od vsepovsod prošnje predstavnikov "ponosnega" ameriškega delavstva, naslovljene "prijateljem delavstva", katere so delavci izvolili na republikanski in demokratski listi.
Neki moder rek pravi, .da kogar hočejo bogovi pogubi ti, ga udaiijo s slepoto. Ameriško delavstvo je res udarjeno s slepoto in vsied tega nima v sedanji depresiji nikake moči. Ker se tega zaveda, zato prosi svoje "prijatelje", naj mu pomagajo.
To je gjupa "politika", kateia se maščuje edino nad ljudstvom. Socialisti verujemo, da je tudi "ponosni ameriški delavec" dostopen spoznanju^ zato mu govorimo in pišemo o njegovih zmotah ter ga vabimo v socialiafiično siranko. Poslanci in drugi uradniki, ki jih izvoli na socialistični listi, ne bodo njegovi "prijatelji", nego ZASTOPNIKI, katerih edina naloga bo, služiti pošteno INTERESOM LJUDSTVA.
"Kamor je šla krava, naj gre še tete," ali slika o bankah
"Naša banka je pod državnim in federalnim nadzorstvom, Članica tega in članica onega," pripoveduje reklama. Toda jo vzlic temu "zapro". Nota na vratih pojasnuje, da je poslovanje prekinjeno po nalogu državnega bančnega komisarja zato, da se protektira vlagatelje in se pregleda knjige. Nota ob-Ijubuje, uradniki pa vlečejo plačo. V listih tolažijo bančni direktorji in komisarjevi u-radniki, da za vlagatelje ni nevarnosti. Sko-rogotovo dobe dolar za dolar na svoje vloge.
To traja nekaj tednov.
Vlagatelji se udajo v usodo. ' Komisar z odobrenjem sodnika proglasi banko za ustanovo v konkurzu ter ji imenuje upravitelja in ta pa najame odvetnika, istota-ko z odobrenjem sodnika ter komisarja. Najamejo še nekaj klerkov. Naloga teh je u-pravljati banko v imenu ljudstva, odgovorni so državi in prisežejo, da bodo varovali inte~ rese upnikov in vlagateljev.
Vlagatelji dobe čez nekaj tednov, ali čez pol leta, prvih 20 procentov od svojih vlog, in potem morda v teku mesecev in let še kakih 30 odstotkov, skupaj 50. Toda to so le redki slučaji. Večinoma dobe vlagatelji koncem konca le kakih 30 do 45c za vsak dolar.
Upravitelj vzame okrog $15,000 do $20,000 na leto, advokat še več, in približno tolikšni so "upravni stroški", kot plače klerkov, tiskovine itd. Bančno imovino prodajajo poceni svojim ljudem—in vse to se dela pod okriljem mašine tiste stranke, katera je na vladi. .
Tako varujejo ljudski uradniki, odgovorni državi, interese vlagateljev, med katerimi je velik odstotek takih, ki imajo prihranke vsega življenja v propadlem zavodu. Kar niso požrli nesposobni, nepošteni in špekulantski direiktorji, oziroma vodilni uradniki banke, požro potem oni, ki so imenovani, da varujejo malega človeka. Ljudem vržejo le nekaj drobtin in še to z gesto, kakor da jim jih podarijo. Capone je svetnik v primeri z lopovi, ki kradejo ljudstvu milijone prihrankov v teh težkih dneh pod firmo legalnosti in v senci zakonov.	_ _
Kdaj pride socializem?
Po prerokbo ni treba k ciganki. Ko ga bodo ljudje hoteli in znali zgraditi, pa bo tukaj. To, da ga ti in jaz dane« hočeva, ne pomeni, da ga jutri že dobimo, kajti v socializem ne pridemo kakor v nebesa. Socializem moramo šole zgraditi, medtem ko nam svečeniki pripovedujejo, da nebesa obstoje že od vekomaj. Če umrješ kot dober «pokomik, mislijo ljudje, da si čez nekaj hipov pred Petrovimi vrati. Ako pa si socialist, se od tebe pričakuje, da zidaš temelj acialittični družbi in da •e zanjo boriš proti sovražnikom.
PROLETAREC_
KONEC NEPRAVIČNIH VAG, UTEŽ IN MER
Mesto Chicago ima med drugimi tudi uradnika, čigar naloga je preiskovati ▼ tr-i govinah ter branjarijah mere in Ttfe. Pravijo, da je prejšnji nadzornik jemal podk**>ni-ne in je mižal pred kršitvami, sedanji pa je strog in zahteva, da kupcem postrežejo s pošteno mero in vago. Mnogo je bilo goljufivih. To so zaplenili ter jih zvozili k Michigan-ikemu jezeru ter jih «Mučili z ognjem.
ANINA R. KRASIM A t
Delavska literatura
Ni le važno» da čitaš, nego je važnejše, kaj čitaš
O delavski literaturi se ne srečujemo v zlatih odstavkih* Zanimivo je kako se človek piše in ne govori nikoli preveč, knjig čiste resnice, v resnico počuti, ko sc otrese vseh tradi-pač pa raje premalo. Njena pokazujoči delavski literaturi, cijonalnih spon in spozna, da velika naloga bi se morala de- Ljudstvo ne mara biti grajano je bil vse svoje življenje grdo lavstvu mnogokrat predočiti, za svoje priljubljene napake, varan po tistih, ki bi ga morali da je ne bi smatralo za nekaj ki mu škodujejo, ono hoče vzgojiti v svobodnega, pravico česar se je treba ogniti že zda- hvale, opija, kratkočasja in za- in resnico ljubečega človeka; leč.	to pravi, ko mu ponudi delav- ko uvidi kako neveden je bil
Potreba te literature med de- ski agitator delavski list ali ko je taval po tistih od stoletij lavstvom je silno velika. Koli- knjigo:' "Proč s tem, to je hu- začrtanih potih barbarskega ko je teme, ki je ne bo mogel dičevo čtivo, ki hoče uničiti sve- vražaistva in večnega strahu, pregnati nihče razen prava lite- to vero."	ko je verjel, da je vse kar se
latura. Delovno ljudstvo je Absurdnost, bi kdo rekel, godi na tem planetu čista in vse prežeto s sebičnimi pred- Ljudstvo je pač še neumno in neoporekljiva volja Boga. In, sodki in ničevim sovraštvom in zabalantano v vero. Toda po- ko je uvidel, da ima človek v to vse zgolj radi gorostasne ne- glejmo bližje v obraz resnici, sebi tisto silo, ki ga neprene-vednosti v kateri je ostalo po Stopimo v navadno knjižnico in homa sili da išče resnico, kljub zaslugi civilizacije, ki hoče poglejmo čez ramo ljudem, ki temu ,da je bila ta sila na ume-imeti večno sužnje in patricije! tam čitajo, poglejmo po ulicah, ten in pretkan način uničeva-
Včasih opazujem ljudi, ka- ¿e najdemo tam kaj sledu de- na v njem izza zgodnje mlado-ko se radi posmehujejo, če se lavske literature in če, tedaj sti.
jim pove kako razumno bese- vprašajmo knjižničarko takoj Ko priprost človek to spozna,
do, se ponašajo s svojo neved- za kratek čas, koliko ljudi čita tedaj je najsrečnejši človek
nostjo in hočejo z njo prezirati te knjige, in če jih oni priporo- pod solncem, namreč ako je to
razumnejšega od sebe. Smeje- cajo za ¿itanje; Odgovor bo spoznal na način, kakor potreb-
jo se nesreči svojega bljižnji- povsod enak; skoro nihče ne no." Nič več ga ne dirne za-
ka, samo zato, ker imajo pred- ™ara tistih knjig in tudi niso smehovanje, preziranje, ne pe-
sodke napram njemu in se po- priporočljive, ker so v njih uto- če ga vest, ker ima v sebi vsa
čutijo zelo zadovoljno, če mo- Pi6"e ideje, ki škodujejo mla- pravila po katerih urejuje svo-
rejo uničiti sočloveku kako ve- dini in vzbujajo nezadovoljnost je življenje in po katerih sodi
selje ali razdreti slogo kjerko- med ljudstvom — ako bi jih dogodke in ljudi okrog sebe.
li. Dočim imajo do sebe in ljudstvo čitalo, seveda!	Dvignil se je, postal je človek
svojih čisfto blaga čuvstva, ne KaJ čitajo ljudje, ki se za- bodočnosti, ki pride za nami,
morejo trpeti da uspe kdo, ki tekajo, v knjižnice, je tudi za- osamosvojil se je in pomaga
jim ni priljubljen. To nam je nimivo. Podala bom samo krat- razširjati pot, katera vodi k
sicer prirojeno, toda koliko lju- ko sliko> kakor 8e™ Jo 6ama en- boljši popolnosti človeka.
di skuša to prirojeno lastnost k,at videla. Majhen šolar je Takemu človeku postane de-
omiliti? Bore malo. Se celo sedel Pri mizi in ves zamišljen lavska literatura to, kar je ver-
trudijo se, da čimbolj negujejo čjtal iz knjige o starogrški ci- niku sveto pismo. V njej išče
v sebi take podedovane instink- vilizacija, prileten gospod je či- nadaljne resnice, opore za svo-
te. Zakaj? Pač zato, ker nam tal Puhlo novelo in se neprene- je nove ideje, nazorov za novo,
manjka duševne hrane, ki bi homa smehljal, gimnazijka je povsem prenovljeno življenje.
nam vcepila plemenitejša ču- *>lla vsa rdeča v obraz od pri. stva.	'	jetnega razburjenja, ki ga ji je
To hrano nam nudi delavska nudila Uubavna črtica v maga-literatura, kajti le ona more zinui visokošolec je imel v roki brez ozira na narodnost in ve- Pustolovski opis življenja ne-ro podati slehernemu proletar- ke*a znanega športnika in cu enake nauke, enake nazore. ^ralca; »tan umetnik in slikar Brezsmiselno je trditi, da delav-'je ll1stal P° knJ1«1 Ruskina in ska literatura vceplja še večje ostal1 citatelji so čitali dnevne sovraštvo med revno ljudstvo, no^ce ln smešnice! ker je po svojih nazorih tako- ..	enk™t, odkar hodim v
rekoč mednarodna. Narobe, 'Judiko knJ»*nico, sem opazila, vceplja se z njo ljudstvu čut da Je čltal KarI Marxov "Kapi-dolžnosti kakršne človeško ple- tal neki duhovnik, s kakšnim me še ni poznalo, ker se je in namen<>m> ne vem, a čital ga se še zmerom udaja sebični Je * vellko' vldno zanimivostjo, borbi za večji kos kruha na ra- Zakaj se smatra delavsko li-čun slabejšega. In ravno to [efaturo ljudstvu škodljivo je dejstvo nam priča, da ni lahko b,1° že velikokr»t povedano — prodreti med nevedno ljudstvo zat°'	Namenjena ljud-;čangka ne t .
s tem kar bi mu koristilo, am-^	njeni goloti; zahteva da se jo
pak mnogo lažje z navadnim ^^	-ije v meglo, tako, da je kon-
Torej ni resnica, da kdor zavrže stare tradicije, vero in nazore obstoječega reda, nima ničesar s čimer bi se mogel potem dvigati dalje. Ima, ker polje delavske literature je široko in čaka delavcev, ki so pri volji delati in zajemati iz tega še neizčrpanega vira. Na tem polju postaja čezdalje bolj živahno, akoravno je videti na videz mrtvo. Porajajo se vedno novi delavci, delavci, ki hočejo da izrazijo svoje misli svobodno, kakor jim veleva razum.	'
Popolnoma svobodno izražanje misli je mogoče edino v delavski literaturi, kajti meš-resnice v vsej
zavajanjem in storijami o čudovitih uspehih raznih pustolovcev..
— Človek rad živi v iluziji
so nevedne in slepo udane.
Kaj pa propagira ta literatura, da je tako smrtno osovražena? Nič .drugega kot to, kar
- taki ali taki - zato sovraži Pridi«njejo duhovniki raz priž-
I Tli/* •	It AnnhtA».« 1 . • . L. ______
resnico, ter se oprijemlje tega
čno ostala sama —- megla. Delavstvo rado čita to megleno literaturo, ker pri njej ni treba misliti in pisatelji te literature so trdno uverjeni, da delavstvo sploh ni zmožno misliti. Sme-
širše delavske mase delavska literatura, z vso skrbjo zasleduje razvoj te literature in je navadno duševno bolj razvit kot povprečen, s pomočjo šole naobražen človek. To opazi lahko vsak, ki se le količkaj briga za ljudsko psihologijo. !
Napačno je soditi delavsko literaturo po tistih proizvodih, ki so samo defcivsko pobarvani. Se bolj gorostasno je, če kdo sodi učinek te literature po ljudeh, ki so samo svobodomiselci in nimajo v sebi dovolj kreme-( nitoati, da bi mogli z vsem svojim bistvom naprej. Taki običajno zavržejo vero ali kar že in se ne brigajo mnogo za resničen napredek človeštva, ampak navadno le za lasten blagor. Ce bi bili vsi ljudje, ki ne priznavajo nobene vere, nobene politike, vneti za radikalno preobrazbo človeštva, tedaj bi bili že daleč naprej! In če se bi vsi ti poglobili v delavsko literaturo, kateri se rado očita, da bega ljudstvo, bi imeli mno-bo manj beganja ljudstva po koristolovskih posameznikih, ki vedno pravijo: No, vsakdo mora živeti, jaz se živim s tem, drugi z drugim; je že tako na svetu, da so eni srečnejši od drugih, ko hite za kruhom; vsak pa je, naravno, raje med srečnejšimi. Komur ne uspe je nevoščljiv in potem hujska proti srečnejšim z raznimi propagandami. —
Približno tako razlagajo ljudstvu namen delavskega gibanja kapitalistični sluge, ko pobijajo resnico, katero nosi na dan delavska literatura. Tojda to kar je najbolj bodeče in zoprno noče poginiti nagle smrti, kot žele nasprotniki delavskega gibanja. Delavska literatura prodira naprej, počasi, a gotovo se dviga delavstvo iz duševne zaostalosti ter brezbrižnosti. Vzlic vsem napadom, vsem prepovedim, grožnjam, smešenju in preziranju gre ta literatura svojo začrtano pot. V vseh kulturnih narodih najdemo delavce, ki z vnemo delajo- za duševno po-vzdigo ljudstva, ki je bilo po mnenju predstavnikov sedanje kapitalistične družbe ustvarjeno da se muči in pogine v borbi za vsakdanji košček kruha, brez da bi bilo deležno sadov svojega skupnega ustvarjanja.
Delavska literatura je na delu, da izruje iz nas prirojene! nam lastnosti naših davnih in nedavnih prednikov, ki so bili z bičem in grozodejstvi prisiljeni, da verujejo in žive po volji tistih, ki so bili močnejši. In kaže nam pot po kateri mo-j remo priti do cilja naših stremljenj, do boljšega, bolj člove-j škega življenja. Obenem pa nam z neusmiljeno odkritosrčnostjo kaže naše hibe, ki nas tišče v temi nevednosti.
V delavski literaturi živimo, taki kakršni smo, brez olepšave, brez mistike, ki je bila nekoč tako priljubljena, privlačna. Nič več princev in prince-zinj, nič več srečnih revnih Cinderel in krepkih fantov, ki rešijo kraljično in potem živijo v pravljičnih gradovih v časti in sreči. Delavski literatje so vse to zavrgli in zavrgli so ovijanje resnice v meglo — postavili so nam pred oči kot solnce čisto in bliščeče zrcalo našega življenja, da nam tako pokažejo vse zlo, ki se nas trdovrat-1 no diži in katerega se moramo iznebiti preden moremo naprej po poti resničnega napredka. In ker je delavska literatura o-| gledalo resničnega življenja, je ¡obsovražena a prav zato ji je i pa po drugi strani zajamčeno ¡življenje, kajti narava sama nas sili k vednemu napredku, k neprejenljivemu izpopolnjevanju.
Zgodovina dravskega gibanja na Si6venskem
PRIREDIL ANTON KRISTAN
nic: nesebično ljubezen do
•	vfF«ijvinijc icki» avninrr* ki:* i	i ^ * »piun in £iuu£iiu nusiiu. orne-
kar mu uspava tiste čute. ki ^„"¡^ 8l°g0'duieJv- jejo se literarnim delavcem na hrepene po resnici, po iskanju. P'* n*"»to8t »> spoštovanje nMprotnem polju in jih
Kadar naleti na resnico je nje-ij^*.?"^ .R?zl,k« Jc le lujejo radi njih bedne eksisten-Kova samoljubnost užaljena,i*1*™'vda^oie ^lavska l.te- ce K,jub SMmehu pa se uie
njegova domišljija trpi in t*	J" V^u?0 %d teh preziranih ljudi, ki ver-
daj se upre s pravo barbarsko f™ ' Jnud' 'nJ h ,naJ jamejo da se more naučiti tudi jezo - in zmerja resnico. - {? "¡f"0'"1f"J>« slufž'-'° skromnega delavca da bo znal (Iz knjige Aristotelna.) ¡S.rVi^/^SV^	" b° ^ ^ ^
Zgoraj navedene besede raz- mase v temi s strahom pogub- J* lagajo jasno čemu ne prodirajo ljenja in z obljubami o raju po Delavec, ki se je dvignil to-koristne ideje in nauki, ki jih smrti.	liko, da razume kaj pomeni za
Penzioniranje onemoglih v Detroitu
Ideja zavarovanja starih in onemoglih delavcev prodira v tej krizi zelo naglo. Socialisti pa so ji z mnogoletno propagando pripravili pot med ljudske množice. Dne 2. junija je poseben odbor mesta Detroit skupno z detroitsko welfare komisijo sklenil uvesti penzijo za stare delavce. Predlaga jim od $4 do $5 tedenske pokojnine iz občinskih fondov.
(Nadaljevanje.)
Narode ali bolje narodnosti se je ločilo n ed seboj in sicer: v državni narod, potem v zgodovinske narodnosti ter v brezzgodo-vinske. Nemci so bili v Avstriji državni narod ; narodi z zgodovino so bili Cehi, Madja-ri, Poljaki, Italijani in Hrvati; brezzgodovin-ski so pa bili Slovenci, Srbi, Slovaki, Kusini in Romuni.
L. 1848 je vzdramilo narode in ljudje so se začeli zavedati svojih narodnosti. Nastalo je novo stališče "narodnega principa". Ali ima Slovenec isto pravico do samoodločbe kot Nemec — ali jo ima samo Nemec? Ali veljajo za Slovatka iste pravice kot za Madžara, ali za Kusina velja isto kot za Poljaka? Revolucija je vzdignila vse na noge. In re~ zultat? Drugje so nacijonalno idejo vpregli pod nacionalističen carizem, v Avstriji pa je postala dekla rimskokatoliške Cerkve in fevdalnega plematva.
s
In Slovenci in leto 1848 ? Prof Jožef Apih je s tem naslovom napisal obširno delo. V uvodu konstatira, "da je malokatero pomlad pozdravilo zapadno in srednje evropsko človeštvo s takim navdušenjem s tako neomejenimi nadami kakor pomlad 1848. leta . . . pomladiti je imela narode same." Slovenski narod je bil do 1. 1848 pozabljen, in kakor je slovenski kmet živel pod jarmom naslednikov fevdalnega sistema, prav tako je zapadel na^ rod sam "zgodovinsko opravičeni" nadvladi mogočnega sosednega naroda: izbrisali so ga iz vrste narodov. "V Slovencih samih" — piše prof. Apih — "si našel jako malo mož, ki so začeli gojiti nado, da "vremena Kranjcev bodo se zjasnila" in da bode tudi slovenski rod postal kdaj narodna osebnost . . . Silne ideje revolucije so raztegnile svoje kroge tudi v naše doline, vznemirile so tudi dotlej tiho živo vrenje našega naroda in primorale njegove najsposobnejše plasti, da je začel delati načite za bodočo osnovo svojo na podlagi go-spodujočih idej."
Slovenci nismo imeli svojega plemstva, tudi svojega meščanstva ne, ker je bilo po duhu neslovensko. Edino kmet in delavec sta bila Slovenca, ki sta govorila v svojem slovenskem jeziku. Našega kmeta je bil rešil vezi nevoljstva že "razsvetljeni despotizem"; francoska vlada je Slovence v Iliriji (na Kranjskem, gornjem Koroškem in v Primor-ju) rešila tudi graščinskega ali patrimoni-jalnega pravosodja; načela francoske revolucije so dovršila tu ravnopravnost kmetov z bivšimi gospodi. Avstrijska vlada pa je ovrgla takoj nekaj teh reforem; obnovila je spet nadlastninsko pravico grajščakov na krneti skih posestvih.
Na Kranjskem je bilo 1. 1847 — 12 nemških, 23 slovenskih in 60 nemško-slovenskih šol. Pomladi 1848. leta je imelo 3364 davčnih občin z 493.411 dušami samo 98 glavnih in trivijalnih šol, 102 nedeljskih in 6 obrtnih šol. Od 57.036
za šolo godnih otrok je pohajalo šolo samo 11.632; 45.404 otrok je odraščalo brez pouka. Štajerski Slovenci so imeli L 1847 le 60 slovenskih osnovnih šol.
V "Spominih" dr. Josipa Vošnjaka beremo, da v šoštanjski šoli se niso učili niti slovenske črke brati ali pisati. Njegovo spričevalo šoštanjske šole so podpisali: F. Karg, Pfar-rer, Joseph Lach, Katechet in Peter Muscjr Lehrer, voščeni pečat pa je bil župnijski s sv. Mihaelom. Učitelj je stanoval v mežnarijL Šolske dolžnosti ni bilo, v šolo so pošiljali svoje otroke le tržani in premožnejši kmetje iz okolice. Učni jezik je bil nemški. V Celju je bila "kais. konigl. Kreishauptschule", se-ve čisto nemška, v kateri so se učili nemško pisati in brati, malo računati — glavno pa: die Religion, die biblische Geschichte und das Evvanigelium. Vodja šole je bil katehet M. Voduschek.
Da se slovensko slovstvo ni moglo razvijati v takih razmerah, je jasno. "Slovenskih knjig ne kupuje nikdo"—so rekli knjigotržci, če je hotel kdo s slovensko knjigo priti. Seveda je poleg tega tu še cenzura, ki je dušila slovensko besedo. N. pr. do leta 1848 so i-grali v ljubljanskem gledališču samo nemAke igre, peli samo nemške pesmi. V uradih je tudi gospodovala le tujščina.
Dr. Vošnjak piše: "v naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, znali pa smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Slovence ne za Nemce, ker se za narodnost sploh nikdo ni zmenil do 1. 1848 in nam je jezik bil le sredstvo, da se sporazumemo med seboj in drugimi."
e
Prav značilno za takratne razmere je dejstvo, da je takratni kanonik, poznejši škof Slomšek, hotel 1. 1845 ustanoviti družbo za izdajanje slovenskih knjig za ljudstvo, ali deželno glavarstvo je odbilo prošnjo in mu prepovedalo ustanoviti to družbo. Po letu 1848 — ko je vsled dunajske revolucije — napočila ipak malo bolj svobodna doba — so zopet Slomšek, Einspieler in Janežič začeli s pripravljalnimi deli. Dne 1. prosinca 1851 beremo v "Slovenski Bčeli" poziv na ustanovitev "Društva za izdajanje dobrih slovenskih knjig". In 1. 18(>3 je dež. vlada v Celovcu res potrdila pravila "Društva sv. Mohorja".
• (Dalje prihodnjič.)
IV. VUKi

Skozi okno vlaka
(MimoUzni vtisi in epizode z mojega potovanja.)
(Nadaljevanje).	| Ugibamo. Pet ur imamo Osem nas je s ciceronom. In
Žandar hodi po postaji. Ob- 1&&&* Kaj ukrenemo. Zna- ostane sto dinarjev. Torej za-lasmo hodi. Ve, da je kos o- menito je Sarajevo s svojimi služka petdeset dinarjev, ki bi blasti. Franjevec je v prepro- muzeji, tovarnami preprog, mcv jih morali dati šoferju." sti, meniški kuti, gre lani. Po- šejami ... Ali čas je prekratek.] In že smo sedeli. Splezal zdravi žandarja. Žandar od- Godi se nam, kakor obiskoval- sem k izvoščku, mlademu de-zdravi prijazno, spoštljivo. Dve cem egiptovskih piramid v šimi lavcu-muslimanu. Poznam to oblasti. Kako bi se ne po- čevljih. Zato brskajo rajši pe- reč. On mi bo med vožnjo raz-zdravljali in ne odzdravljali! sek izpod nog sfinge in ga ob- lagal zanimivosti, ki jih cice-lz pisarne pride železniški de- čudujejo.	Iron ne bo.
Pet, ki sta ]o napravila Post in Gatty okrog sveta
lavec. Tudi on
Slišim, da je reke znamenit.
izvod
Turban nosi na glavi, pozdravi žandarja.
Žandar ga ne pogleda. Dela-	širini, pravijo, izvira
vec ni oblast. —	pod velike pečine, kakor iz ve-
Bližamo se Sarajevu. Po-	likanakega krokodilovega žre-zna se povsod. Zakaj "civilizacija" je imela tu že bolj šir
rok jezik.	po skali, da napoji svoje Izra-
- Ivan Krški maje z glavo.	elce. Ali ... Da bi jih ne bilo
"Kaj ti ni prav," ga vpraša	tistih "ali" . . .
Zdravko.	Kaj pa llidže?
"Kakor da se vozim po de-	Gledamo drug drugega,
želi puščavnikov. Nobenega	"Tam je topla voda? 2ve-
mladega dekleta."	plena? "
Bosne^ Voz se zgane. Pa glej, ne-V vsej svojijnadoma prebeži cesto tik pred reka izr
"Kaj ne veš, ga poučuje Zdravko, "da se tu rode same stare babe?"
Gospa Marija se muza.
"Kako jim je dolgčas ... Ti moški."
4tSaj je tudi Adamu bil dolgčas,", odgovori Zdravko.
"Kako pa potem ti muslimani?"
"Ti pa ne poznajo Adamovih muk."
"Muk . . . Kakšnih muk?"
"No — dolgočasja . . . Saj veste. Zato tudi niso zaspali vanj. Z in imajo še vsa rebra."	'Kličemo "
konji fantek-muslimanček, kakih štiri — pet let. Nehote zgrabim za vajeti. Pa tudi iz-la. Interesantno. Morda je vošček jih je že nategnil. Voz kedaj~tudi kak Mozes udaril obstoji.
Vroče mi je postalo. Pa tudi izvoščku.
"Kaj je res danes zakleto vse? Ali pa je kak svarilen znak?"
Nisem praznoveren, na kis-met tudi ne dam nič, ali v deželi "kismeta" sem in morda
Bilo bi dobro okopati se v
nji. Da vidim, kako bo izgle- to vpliva.
dalo v vicah". Smeje se Zdravko in gleda gospo Marijo.
"Vi boste hoteli videti," vpraša ona.
Vidim na obrazu, da bi tudi hotela vedeti.
vzlikne.
ona
Izvošček se jezi. "Cegav je otrok, "Pasite!"
Otrok, srčkano detece pa je že bik) pri mamici. Malo preplašen je, zardel. Mamica ga "Bi," se odreže Zdravko. kara, ljubeznjivo. "Kdo ve, če ne pride taka vaja "Glej," si mislim. "To je prav.	muslimanka z odkritim obra-
"Pa pojdimo," se oglasimo zom. Zares, lep je ta obraz." mi drugi.	"Emancipiranka," se obr-
Iščemo avto. Šest oseb sede nem k izvoščku.
njimi gospa Marija. "Osvobojena starih predsod-
M
žene, odgovori
"In zakrite gospa Marija.
"Zato pa ne poznajo dovanega greha," se Ivan Celjski.
pode-odreže
na svidenje" in išče-
mo drugega, pomaga.
Nek dečko nam
kov," odvrne.
"Ali vera jih je ukazala?" Morda so bili kdaj umestni.
Občinstvu na Imperialu in
4
v sosednih naselbinah
Nas trud je težak. Srečuje* Morda takrat, ko je moški v Imperial, Pa. — Klub št. 31 mo mule s tovori drv. Polago- svoji nebrzdanosti zdivjal, ko JSZ priredi piknik v nedeljo
In to je mnogo, ma stopajo po ulicah, potrpež- je zagledal ženski, obraz." 19. julija popoldne ljivo. Srečujemo, z gosto ko-| švignil je z bičem in še ni mo- Raspetovi farmi, na
ra biti zadostna, da omogoči delavcu ter njihovi družini človeško, nej>a pasje življenje.
Ni verjetno, da bi mogli v bližnji prihodnjosti doseči kar ke velike pridobitve s pomočjo glasovnic. Nezaposljeni milijoni ne morejo čakati rešitve na volilne dneve, ker je njihov problem nujen in zahteva takojšnjih akcij. Glad bo prisilil delavce v direktno akcijo. Izobraževali se bodo potem, ko bo svet pod njihovo kontrolo in bodo v to primorani pod pestjo diktature. Danes je masna izobrazba nemogoča, ker vsak živi v veri, da bo boljše in da morda postane nekoč še milijonar ali da dobi kdaj kako imenitno službo z lepimi dohodki. Večina delavcev še živi v nadi, da se prosperiteta še vrne in v tem upanju se pehajo od tovarne do tovarne. Razočaranje pa je vsak dan večje, tako, da je polom neizogiben. Kdaj pride, je i>dvisino od "evolucije". Bolj ko bo tehnika napredovala in kapitalizem z njeno povečano silo tiščal delavstvo k tlom, bo potrpežljivosti delavstva konec.
Prošlost je dokazala, kako je ljudi iz meščanske šole težko izobraziti v socialističnem duhu. Socialistično gibanje si to prizadeva že nad pol stoletja, toda uspeh je majhen. Iz tega je razvidno, da preobrat ne pride povsod po normalnih potih razvoja, nego se bodo dogajali diužabni potresi, socialne revolucije, v katerih se bo delavstvo polastilo vlade s silo. Delavska vlada pa bo potem
smiselnost pač z istega vzroka, več oseb, ki dobro razumejo P™ilila ubogo paro da se bo kot je napotil R. Zavertnika glasbeno umetnost,^Priznati¡učila za evolucijo v delavskem da jo je spisal - osebno sovra- moram, da me je bilo sram, kožuhu, kakor dela Rusija Ko štvo do gotovih ljudi in do vsa- sem poslušal uničevalno kritiko	™sk*_dor*'
ke napredne ideje. Ti duševni teh ljudi na račun koncerta. U-reveži nimajo zadosti znanja, pam,, da je bil to zadnji radio
Dne 23. junija sta se Willey Poet in Harold Gatty dvignila s svojim letalom "Winnie
____' r New Yorku v zrak, da napravita pot okrog sveta v čim krajšem času. Črta v
smeri Milice pokazuje, da je bila njuna prva postaja Harbor Grace, in potem po redu Chester, Berlin, Moskva, Novo-Sibirsk, Irkutsk, Blagoveioensk, Kabarovsk, Fairbanks (Nome) in Edmonton. V osmih dneh, 15. urah in 51 minutah sta bila «pet v New Yorku. Največ posUj sta imela na ozemlju sovjetske Rusije, eno v Alaski, eno v Kanadi in tri med New Yorkom in Moskvo. Preletela sta 15,474 milj dolžine.
gospa." "Kaj pa "Zakrite
vmes Zdravko.	mo. So stari, so mladi, so li
Gospa Marija zopet zažuga seli . . . Vidim, kako nas vse s prstom.	to mika ... Tudi odkrite sreča-
"Vi . . . Pazite? . . ."	varno. A to niso muslimanke.
"Pazim, gospa Marija" Ali morda? Saj je prelomlje-Oba se smejeta. Vlak zapi- na prerokova zapoved in kdo ska. Kolesa se jamejo ustav- spozna sedaj muslimanko od
kristjanke? Mogoče po lepem,
na Val. zraven pa so še preveč zahrbt- ."koncert" pod takim vodstvom, katerega n[t zato ne napadajo socializ- Menda je še dovolj
__________________v ____r____________r _	w	t 4 v ^ ^	~_______ __ _	_ razumnih
potem imajo?" preno zastrte muslimanke. ge\ pozabiti otroka, ki mu je vabimo vse tukajšnje in okoli-!ma koTnauk""nego"z jezuitsko in razsodnih ljudi v naši na
skušnjave, seže Kakšni so njih obrazi, ugiba- preletel cesto. ... •	ške rojake. Pikniški prostor se	taktiko ponižujejo voditelje selbini, katerim je narodna kul- mi-
"Da ne pazi," je pripomnil, nahaja na Rd. 30. Dve milji	socialističnega gibanja. "Da nisem zgrabil za vajeti od lmperiala obrnite avte na Xe vrste ljudje se pač dobro
ne vem kf.ko bi bilo," sem re- levo tlakovane ceste, pol milje	zavedajo, da jim bo mogoče
potem pa na desno na "Red-	ribarili v kalnem s svojim na-
dog" cesto, pa boste kmalu na	rodnjaštvom le tako dolgo, do-
ste v može in žene, bo s prezirom gledala na ostali kapitalistični svet. Delavske šole so edina pot v boljšo bodočnost. Priboriti si jih bomo morali sa-
tura več kakor pa osebna čast in samohvala.
Naročnik.
ljati.
Sarajevo
3. Sarajevo.
Na ulici izvoščki v fesih. Avtotaksi.
V mesto, kamor smo namenjeni, da obedujemo, je pol ure. Tramvaj nas čaka. Pa* metnejši je nego avtotaksi. Cenejši, kakor izvoščki. In varnejši, kakor oba. Tak izgovor se rodi, ko sedamo v tramvaj...
Kosimo na vrtu. Lepo, skupno, družinsko.
— Kdor hoče kavo . . . Turško kavo?
Naročimo. Saj smo v Sarajevu, med fesi in zakritimi ženskami. Odkrite nas danes ne zanimajo. Teh smo že v življenju videli dovolj in pa — saj je med nami gospa Marija z odkritim obrazom. Zakritih žensk pa ne vidi vsak in tudi ne kjersibodi, kakor ne Sarajeva in Bosne. In vse, kar je zakrito, mika; bolje, mnogo bolje odkrito. Stara resnica in vsakdanja izkušnja.
Dobra je turška kava. To se pravi "pečena" na turški način. Tu se kava ne kuha, nego peče. Proces je isti, kakor pri kuhanju, samo da mesto kuhana, pravijo pečena. Malo čudno za nas, ki vemo, kako se peče meso in kako se kuha juha. Ali to je postranska reč. Glavno je, da je tukaj ta "pečena" kava boljša nego pri nas "kuhana". Samo pijemo jo nerodno. "Vaje" nimamo, zato smo nerodni. Vidim, kako se dr. J ... . tiho smeje. V Brodu se nam je namreč pridružil. Vidim njegov smeh v kotu ustnic in se sam smejem.
bledem vsled
kel.
Pogledal me je začudeno "Vi? . . . Zdi se mi, da sem konje zadržal jaz."
Zahotelo se mi je biti rešitelj malega muslimančka, pa tudi izvošček si tega ni pustil vzeti, vpra- A pozneje sem se spomnil, da nisem rešitelj ne jaz ne on, nego konji sami. Čutil sem na-da si v zakletem mreč takrat, ko sem zgrabil za evo, žensk razno- vajeti — morda je bilo samo
osminko sekunde — da so se konji, preden sem potegnil za vajeti, že ustavili.
V serpentinah se vije cesta na vrh. Mimo koraka tehnična četa. "Inženerija" ji pravijo. Na vežbališče gre. S tam-buraško godbo koraka. Kdo bi mislil, da to tako dobro gre. Marš "Po jezeru bliz' Triglava" igrajo.
Pogledite tisto visoko peči-
Odbor kluba prosi starše, da naj svojim sinovom in hčeram priporoče vstop v mladinski odsek kluba št. 1. Tajnik odseka
bledem obrazu, črne koprene?
"Kaj si zadovoljen," šam Ivana Krškega. . "Zakaj?"
"Tožil si, gradu. Tu, likih.
"Oaza," je rekel modro. - Ali avtomobila ni. Kakor za nalašč ga ni. 2e noge nas bole od hoje.
"Odrekam se Ilidžu," se vje-zi Zdravko.
"Tudi jaz," se oglašajo drugi.
Zavijemo v park, da si oddahnemo.
"Jaz si pa ogledam mesto, rečem.
v Ljubljani. Tam gor pojdem, kažem na vojašnico "Jajce". "Razgled mora biti lep."
Že se tudi ostali odločijo za to. In glej, že je tu tudi avtomobil. Kakor nalašč se je našel, sedaj, ko je za llidže že prepozno.
"Koliko do tiste vojašnice," vprašam.
Šofer gleda leno in len<5 misli.
"Stopetdeset Dinarjev na uro."
Sedemo.
Ali šofer se popraska za fesom.
• "Ne spelje motor," pravi.
"Kako ne spelje?"
"Preveč vas je. A pot je strma in visoka."
Da bi ga šejtan. Kaj narediti? Izstopimo.
"Sedite sem," kličejo izvoščki. "Petdeset dinarjev na uro. štiri vzamem."
Hitro računamo v glavi.
"Izborno." Tu še zaslužimo.
cilju.
Vstopnina je 25c. Pripravljalni odbor Yy skrbel, da bodo udeleženci z vsem dobro postrežem.—Louis Perpar.
kler bo del ljudstva tavalo v nezavednosti.
S. ima v naši naselbini peščico privržencev, katere še lahko zavaja. Poslužuje se vsa-
Socialistično in komunistično gibanje
' (Konec.)
S podvojeno, potrojeno silo je treba na delo. Organiziraj-mo delavsko maso, da bo pripravljena, ko pride čas. Pridobimo jo za socialistično stranko in unijski pokret; toda a-meriške unije je treba radikali-zir&ti, da bodo res delavske. Kdor noče v socialistično stranko, naj gre h komunistom, ali pa v Socialist Labor party.
Delo našega mladinskega odseka v Chicagu
Chicago, HI. — Mladinski odsek kluba št. 1 ima zdaj nad 20 članov in članic. Redne seje obdržuje vsak drugi četrtek v mesecu v mali dvorani SNPJ. Poleg regularnih poslov ima na teh sejah razprave o važnih dogodkih in drugih predmetih.
Detroit, Mich. — Razum kovrstnih kričavih sredstev, povprečnega človeka je danes oTavno je da se vežibajo za oV Poprej mu je služil v ta namen sto let zadaj za napredkom Lanizirano akcijo. Cilj vseh ra-Slovenski dom, sedaj, ko je , tehnike. Zato tava danes j zumnih pa naj bo skupno delo, ideja potlačena vsled nesmiselr 6,000,000 ameriških delavcev, da uničimo krvoločno zver — ne taktike gotovih ljudi daleč in 14,000,000 v drugih deželah, KAPITALIZEM. Kažipot naj v ozadje, vpije o narodu in na- Za delom, ki pa ga ne dobe. nam bo socialistična Rusija,
"Od tam skačejo ljudje na cesto."
"In se ubijajo?"
"Raztreščijo se, kakor smetana. Ta teden jih je skočilo že sedem s te skale."
Mraz mi je zbežal po hrbtu.
"Zakaj?"
Izvošček se nasmehne.
"Pa . . ." zmiga z ramami. "Pravijo to in pno. Ljubezen in kaj vem koga . . . Resnice nikdo ne pove."
"Morda tudi beda?"
Pozorno me gleda izvošček.
"Morda," reče. "Ali pa zagotovo . . . Bogatinov ni med njimi. .."
(D al je prihodnj ič.)
Raketirstvo z delnicamiL
Prevaranti prodajo ameriškemu ljudstvu vsako leto za o-krog $400,000,000 ničrednih delnic, je dejal Attorney General John J. Bennet v New Yorku.
člani udeležujejo odsekovih sej in sodelujejo v razpravah. To bo pripomoglo k boljšemu razumevanju drug drugega in k uspešnejšemu sodelovanju.
P. O.
V bratskem objemu.—Neuspeh z radio-koncerti
Milwaukee, Wis. — šele v zadnji številki Proletarca sem izvedel, da je tudi tukajšnji cenetov žumal priobčil Zavert-nikov zmazek proti socialistom (seveda slovenskim), čemur pa se nisem niti najmanj čudil, ker sta mi oba bratca prilično znana. Vzrok, da nisem že poprej tega zvedel je krivo to, da jaz nisem naročnik cenetovega na-rodnjaškega lista, pri drugih rojakih pa mi tudi ni prišel pred oči, kar je znamenje, da narod ni tako navdušen zanj kakor zatrjuje Mr. S.
Cene je priobčil dotično ne-
rodnem ponosu, o interesih naselbine itd., da nevedneži ne vidijo^ kako se mu gre predvsem za njegove lastne interese. S. je imel velike načrte za izvedbo v slučaju, ako bi do-naselbino, kar pa se mu ni posrečilo.
Ker se g. cenetu tla pošteno majejo, in ker stara sredstva niso več delovala, se je poslužil še tukajšne radio postaje, kjer je s pomočjo učitelja tukajšne godbe Slov. doma priredil, oziroma skušal prirediti par koncertov. Pravim, skušal prirediti, ker to kar se nam je pred*-vajalo, je služilo samo v poniževanje in podcenjevanje slovenske glasbene kulture. Po zadnjem njihovem "koncertu" sem čakal in upal, da se bo k.do oglasil in povedal onim, ki so odgovorni za to blamažo, kar jim gre, toda zamanj; menda si nihče ne upa priti z resnično sodbo na dan, od kar je bil Spartak tako surovo napaden za svojo pošteno in resnično kritiko, priobčeno v Prosveti glede prvega radio koncerta.
Par pevskih točk, posebno od strani žensk, je bilo prilično dobro izvajanih, toda to nikogar ne opravičuje "proslavljati" svoje ime na škodo naše kulture in ugleda naselbine. Ko se je vršil zadnji koncert sem se nahajal v skupini Američanov, med katerimi je bilo
Kriza in nadprodukcija. Ka- ¿arnica deškega osvoboje-
nja.
dar so naročila, poženejo to varnarji stroje, ki jim z malim številom delavcev producirajo za trg ogromne količine blaga. Napolnijo zaloge in delavci so zopet na cesti z onimi, ki sploh ne dobe dela, ker ga ni nikoli za vse. Ako bo evolucija tehnike v bodočih 10. letih napre- gleško. dovala kakor dozdaj, bo armada nezaposljenih dobila na-daljnih 10,000,000 delavcev. Seveda, če se delavci med tem ne spametujejo in vposlijo tehniko sebi v prid. Eno teh izboljšan bo, skrajšanje delavnika na 4 ure dnevno. Plača mo-
Joe Koršič.
Poljaki za soc. stranko
Skupina poljskih delavcev v So. Chicagu je ustanovila socialistični klub in ga pridružila direktno stranki. Posluje an-
Anton Zornik
HERMINIE, PA. Trfovina s mtiania blag oni.
Peči in pralni stroji naia posebnost Tel. Herminie 2221.
TISKOVINE
Park View Wet Wash Laundry Co.
FRANK GRILL, preds.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in
Berwynu in dovažajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA	DEU) JAMCENO.
Telefoni: Canal 7172-7173
1727-1731 W. 21 tt St.	Chicago, 111.
Wm. B. PUTZ
Cicero's
LEADING LAKGEST OLDEST
}
Florist
Cvetlice in venci sa vse slučaje.
0134 W. 25TH ST.,	CICERO, ILL.
Tel.: Cicero Na 4emu Cicero 2148.
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. & PUB. CO.
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111.
Tal. LawmUU 20IS
A. H. SkuMc, preds. — J. P. Korecky taj.
V naii tiskarni — tiaka "Ptolatarac*
Pravi priiatel)
V SLABIH ČASIH JE H RA« NILNA VLOGA V SIGURNI BANKI.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS.
AVt'|Vt» • « ■» • • t ft vf
Adam Mllkovlči
SUŽNJI KRVI
ROMAN ČUV5TEV IN NAGONOV ČLOVEKA
Vm pravtw de pmiIím is PraUlut* »riárfaj* ««Ur.

v*
jw áV'/ éW sv < i ir. lw iw »v. »uiv, iwi, , i í *\\ a,, áw é> é.»< iwi\Vl
(Nadaljevanje.) "Ne bo* mi ušel!" je zagodrnjal ne da bi se ozrl po ljudeh, ki so se mu posmehovali. Pazljivo je ogledoval goslača od vseh strani, stopil še nekaj korakov naprej, in že hotel stegniti desnico po njem, ko se ta obrne.
"Hudiča!" je glasno zaklel menih, "ti pa ' nisi pravi!" Godec se je priklonil in se nasmer jal, menda ni razumel. Potem se je priklonil še gostom, ki so mu bili živahno ploskali. Burov se je tedaj obrnil, si popravil čepico in z mladeniškim korakom stopil na ulico. Zunaj je postal in dvignil pogled v slabo čitljiv nadpis.
"Tepec!" je počastil samega sebi. "Tu vendar ni American varijete! Tu je navadna beznica! Naprej še eno ulico!"
Halja je zavihrala, križ zabingljal v velikem loku in gospod Burov je odhitel v noč. Med potjo je opazil, da hodi brez čepice. Kako je to mogoče? Saj si jo je bil vendar še malo preje namestil na glavo!
"Hm," je zamomljal, "to ne gre!" Obrnil se je in odšel nazaj v ono beznico. Na ira-gu pa ga je že doletelo presenečenje. Ljupje so uganjali burke in si metali njegovo čepico preko miz. Ko so zagledali meniha, so zabavni posel še podvojili. Menih je tedaj razkačen planil med podivjane goste, hoteč si na vsak način prisvojiti svojo lastnino.
"Tako ne gre, gospoda!" je rinil med nje. "To je vendar posvečena stvar!" ~
Komaj pa je to izrekel, so ljudje odskočili. V nastali gruči se je tisti trenotek znašla me-nihova brada in za njo še lasulja. Nastal je trenoten molk, ki ga je prekinil Burov sam.
"Gospoda moja!" je stopil na stol, "kajne, vsekakor veliko presenečenje? Evo me," je dejal in z nasmehom odvrgel še haljo, "jaz sem detektiv Burov ..."
"Živli, živeli!" so mu nazdravljali presenečeni gostje in ponujali pretkanemu detektivu polne čase. Burov se ni branil. Praznil je čašo za ^čašo in se pomešal med radovedne veseljake. Godca sta zaigrala charleston, ki je Burovu ugajal tako zelo, da je hkrati izpraznil tri polne čase drugo za drugo.
Ko je bila ura eno po polnoči, je stopil detektiv Burov težko se gugajoč s haljo, lasuljo in brado pod pazduho na ulico. Njegova glava je bila izredno težka, dočim so mu noge sploh odpovedale pokorščino. Ljudje, ki jih je srečaval so se mu tokrat zdeli veliki kakor obcestni kandelabri, cesta sama pa ozka brez primere, saj se je zaletaval vedno ob stene. Ko se je prigugal do prvega vogala, se je oprijel zidu. Oči so iskale po zraku in po stenah hiš nečesa, dokler niso obstale na svetlem napisu: American varijete.
"E", je zamrmral, "tu je tisti srečni kos sveta!" Pomikal se je naprej, se opotekal na desno in levo, si potem popravil haljo, ki jo je vlačil po tleh in vstopil v zakajeno dvorano. Kakor od nekje daleč je čul glas gosli in se pomikal z veliko opreznostjo, da ni koga prevrnil, okoli miz. Potem se je stisnil v kot, ne da bi se menil za ljudi, ki so radovedno motrili nenavadnega gosta.
"Evo ga!" je skoro udaril po mizi potem pa sklonil ¿lavo. Molči! je ukazal sam sebi. Sklenil je, da se ne gane preje z mesta, dokler se mu misli ne urede, kakor morajo biti ob takem trenotku urejene.
."Dolga je bila moja pot," je Še vedno godrnjal. "Dolga kakor reka, ki teče in sama ne ve kdaj pride do cilja in kakšen bo njen cilj, nič ne ve .. . nič . . nič .."
Na vzvišenem prostoru je stal v črno obleko oblečen človek — Ramon. Z umetniško spretnostjo je Vlekel lok preko strun in se nagibal na desno in levo.
Ko se je v detektivu moč alkohola nekolir ko umirila, je dvignil glavo in strmel v tako dolgo iskani obraz. Potem je položil haljo m masko na mizo in se ¿kušal dvigniti. Že je stal pa je že zopet sedel. Noge se mu še vedno niso hotele pokoriti. Poizkušal je še in še, a vedno je poizkus končal na stohi.
V tem je Ramon, ki je bil pravkar odložil gosli ostrmel. Ali vidi prav ? Kaj mu ni znan in Še predobro znan ta obraz tam spodaj ? To je vendar . . .
"E," je zategnil Burov, "jaz sem jaz.." Ramon je stopil z odra in se mu bližal. Korak pred njim je obstal in strmel v njegov o-braz. Burov se je stegnil preko mize in ga potegnil za rokav.
"Vendar I" je rekel in se nasmejal. "Ali imate novo obleko?"
"Vi tfte?" je odskočil Ramon. "Menih!"' je udaril Burov po hajji. "Pridite kesneje, brala bova kozje molitvice. Sedaj le še ne morem . . ."
Kar je Burov našel, ni zlepa izpustil. Sedel je ob črni kavi do zore in pazljivo motril vsak korak tako dolgo iskanega člove-ka.
Ko sta po končanem koncertu sedela z nesrečnim sinom v njegovi sobici, mu je Ramon odkril zaveso svoje preteklosti.
"Kaj naj storim," je rekel končno. "Strah me je materinih oči, ki sem jih v svoji slepoti zatajil. Strah me je očeta . .
"Očeta?" ga je presekal Burov. "Kaj ničesar ne veste?"

i "Ne razumem vas," je odmaknil ubegli sin oči.
"Oče je vendar . . Kaj?"
Mrtev je," mu je neusmiljeno izdal Burov.
"Mrtev?" je zaječal Ramon.
"Mati bo kmalu za njim," je pristavil detektiv.
"Mati?" Ramon se je vrgel k Burovu. "Kaj govorite?!" Tisti trenotek je vstala v njem vsa nekdanja ljubezen. O smrti očetovi ni mogel verovati. Zaman mu je pravil Burov in mu kazal njegovo zadnje pismo, ki mu ga je bil pisal na smrtni postelji. Vse to je šlo mimo njega in ni hotelo vanj. Potem se je zakopal med blazine in skril vanje svoj obraz. Tako je premišljeval skoro vse dopoldne, dokler ni krčevito zaihtel . . . Tedaj je prišlo vanj samo od sebe in ni hotelo več iz njega. Srce se mu je zaprlo in stisnilo vase vso bolečino.
Ko sta stopala z Burovom po stopnicah, se ga je naenkiat oklenil.
"Sedaj vem," je rekel. "Nekoč se mi je prikazal. Vstal je z groba in me prosil naj se vrnem . . ."
"Samo, da so materine oči še odprte," ga je tolažil Burov.
"Mati! O mati, ko bi ona vedela, koliko sem prestal odkar sem zapustil dom s to vla-čugo . . ."
"Mati ve," je dejal Burov, "in ona trpi z vami."
Ramon se je dal pregovoriti in je sklenil, da se z njim pod£ k boli^i materi. Preje pa hoče še enkrat1 «tbpiti k nezvesti ženi in ji pljuniti v obraz . • •
23.
V	istem času je sklepala Madalena z dvojico temnih elementov tajno pogodbo, da se osveti nad izdajalcem Moverjem. Sklenjeno je bilo, da se najeta zlikovca utihotapita naslednjo noč v njegovo stanovanje. Tam naj bi prebodla Moverjeve prsi, potem pa bi imela proste roke in si moreta nabrati vsega česar je v stanovanju na razpolago.
"Kadar donesem od okna luč," je tolmačila osvete željna črnolaska, "tedaj naj vama bo to znak, da je pot prosta. Mover ima trdno spanje; ako bosta le količkaj oprezna, se ne bo prebudil."
"Z bodalom?" je izbočil prvi oči.
"Tako, tako," je pritrdila Madalena. "Pa-zite, trda ima prsa ta zverina!"
"Ne bojte se," se je nasmejal drugi, "v tem smo mojstri."
Tega večera je bila Madalena izredno do» bre volje. Od klavirja, po katerem je bren-Kala, je priakakljala k ogledalu, se obešala Moverju okrog vratu in ga poljubovala.
"Daj dragec, popelji me vendar že v tisti tvoj grad!" se je smehljala.
"Potrpi dušica!" jo je tolažil on, fci ni vedel, da ga čaka to noč smrt.
"Povej!" se je obesila zopet nanj. "Jutri? Pojutrišnjem? Kdaj?' '
"E," je zategnil Mover, "kmalu boš tam..."
V	zvonikih so tolkle ure. V tem času je hitel po ulici Ramon.Marondini in izpraševal ljudi po Moverjevem stanovanju. Bližnji stražar mu je pokazal ulico, potem še hišo, in Ramon je pospešil korake, da pljune pred svojim odhodom še enkrat nezvesti ženi v obraz.
Pred hišo je obstal.
"Tu je torej ta vlačuga!" je stisnil petri. "Čakaj me!" Brez oklevanja je stopil po stopnicah, postal za trenotek pred vrati in prisluhnil. Ko je zaslišr/. krohot svoje žene, je krepko potrkal na vrata.
Madalena je priskakljala v predsobo in jih odoria. Nastala ji ircnotna '.išina, v katero je skoro zatulil Ramon:
"Vlačuga!" Tisti hip jo je pograbil za vrat in jo treščil ob tla. "Pokončala si mi očeta," je rjovel nad njo, "onesrečila si mater mojo, pogubila mene, mojo čast in vse!" Pljunil je ji v obraz in planil naprej v stanovanje. Ko je bil Mover spoznal njegov glas, je zlezel pod posteljo in se potuhnil. "Tako bo najbolje," je dejal sam sebi, "zaradi take vlačuge je škoda moje kože."
V	tem hipu je pridrvel v sobo Ramon. Mover, ki je škilil izpod postelje, je videl le čevlje in konec hlač, ki so jadmo begale po sobi.
"Kje si lisjak ?" je zaškripal Ramon in udar ril t nogo ob tla. "Pokaži se, ako nisi strahopetec ! Pokaži se nesrečnež! Ha, ha .. ." je podbočil roke in se oziral ,"tudi ti boš prejel plačilo!" Begal je po sobah, odhitel v kuhinjo in se pri izhodu zgrudil nad hropečo ženo.
"Prašiča I" je pljunil ponovno in zbežal po itopnicah.	|
"Proklet bodi!" je siknila za njim Madalena.
Ramon je hitel po ulici, se razjarjen zale-taval v ljudi in v tem pozabil, kje ga pričakuje Burov. Vso noč je begal po ulicah, stikal po gostilnah in kavarnah — zaman.
(Dalje prihodnjič )

Ljudstvo mesta New York je naučeno prirejati junakom ali pa znamenitim osebam navdušene spre)eme. Slika pokazuje, kako je pozdravljalo letalca Posta in Gatteyja, ki sta preletela pot okrog sveta v najkrajšem času ter s tem dosegla rekord. Več o njunem poletu je na 4. strani.
Piknik klubov in društev Prosvetne matice v Waukeganu
Chicago, III. — Od Sheboy-gana do Chicaga in iz drugih
dvomim, če bi mogel napraviti
800 centov dobička.
Pri sv. Vidu grade cerkev, ki bo stala četrt milijona dolarjev. Prispevali so jih in prir spevali jih bodo rojaki. Cleve-landski Slovenci vzdržujejo mnogo slovenskih duhovnikov, slovenskih šolskih sester, mnogotera takozvana slovenska cerkvena poslopja, ki pa so v resnici škofova last, vrhutega pn morajo prispevati za papeža, misijone in razne druge katoliške ustanove.
Ali veste, da imajo rojaki v Clevelandu še vedno vzlic depresiji tisoče in tisoče dolarjev na leto, ki jih izdajajo v cerkr vene namene?
Za delavsko gibanje so pa— "slabi časi"! Ali morete potemtakem pričakovati preobrata?
Sodrugi in somišljeniki, ne "cagajmo" raditega, nego pojdimo na delo z navdušenjem — jaz pravim, z fanatičnim ognjem, kajti drugače ne pridemo nikamor. Ako oni uspevajo z neumnostjo in z zavajanjem, čemu ne bi mi z naukom, ki prinaša < rešitev delavskemu ljudstvu! —-
Newburgčan.


gel postavljati z aktivnostmi, bodo deležne nagrad do $300 v vendar pa mi je dobrobit de- gotovini. Najbolj srečen bo lavstva pri srcu in smatram tu- vsekakor oni, ki bo nesel prvo di, da je potrebno gojiti med nagrado 50 capakov s piknika, delavci v čimvečji meri smisel Kdor že ve vnaprej, da ima za unijo.	najbolj srečno številko v žepu,
Nisem zidar ali plumber, tem- naj pride kar suh na to zaba-
----------------več unijski godbenik. V orke- vo, kjer bo vsega v izobilju.
naselbin bo 6. septembra vodila siru imam šest slovenskih tova-| Tudi za ljubitelje športa je ' P°t v Waukegan, kjer se vrši rišev in tovarišic, med njimi preskrbljeno. Spoprijela se bo-skupni izlet ali piknik okrožne enega, ki je v svoji stroki na sta dva mlada "sovražnika" za Prosvetne matice. Vršil se bo na glasu kot najboljši v tej drža- prvenstvo na Športnem polju in
lepem Možinovem vrtu in bo vi. V nasi naselbini je mnogo sicer Forward baseball team	v _nan»*
prvi skupni sestanek našega de- slovenskih organizacij, ki po- druš. Forward J.P.Z. Sloga in j
lavstva tega okrožja. Zastop- trebujejo godbo na svojih pri- pa baseball team Lilije, sama , v nedeljo 26. julija na Rybak'* grov«.
hi h i it 'j 1 h < i 11 1/ /\ »i f /t mn mm*	^ m^k j ii..« l ¥ \ _ — - — _ _ j _ l. _ _ _ _ A ^ «v« n a n n 1 /\ n ir a 1.«	IMPPDIAI PA _ d:i__1l » _
Priredbe klubov J. S. Z. in dragih soc. organizad]
JULIJ.
CLEVELAND, O. — Piknik okraj.
niki na zadnji konferenci Pro- reditvah. Dasi nas dobro posvetne matice so obljijbili, da znajo, vendar v mnogih sluča-bodo delovali v svojih naselbi- jih rajše najemajo in oglašajo
domača slovenska kri.	imperial, pa. — Piknik kluba
Na svidenje 26. julija v Gaz-	*	** Val.
voda parku! Kdor nima lasft-
Raspetovi farni. LA SALLE, ILL.
-------- ~	»«—"i- j'» '»J«	111 ^«'—•J^j----r------ -----"VV ---: LA 5ALLE, IL1__Piknik klubov
nah za uspeh te priredbe, ki bo "cigane" in druge, še slabše ne- nega samodrča, se lahko piv a 3 in 4 v nedeljo 19. julija na F.
nekaj posebnega.	go so "cigani".	j pelja do tja z Muskego Ave. Gruberjevi farmi pri Ogleebyju. .
Na tem izletu bo nastopilo s' Ako bi veljalo unijsko nače- "stric karo" in potem z "ba- '	........
krajšimi govori več dobrih go^ »a vrhutega seveda tudi d »- som" do Mt. Olivet pokopališ-vornikov v angleškem in slo- *)ra postrežba v glasbi, bi se to ča, od koder je nekaj sto korane dogajalo.
Morda so pozabili drugi, ne pa jaz, o veliki slavnosti pod-
venskem jeziku". Govoril bo tudi sodrug Frank Zaitz; urednik Proletarca. Povabljenih je bilo par vplivnih sodrugov in •starih borcev za socializem in
porne zveze v naši naselbini. Naš sedanji soc. assemblyman
delavsko pravo. Več o tem po- Ermenc je piedlagal, da naj
zneje
Za razvedrilo bo tudi dobro preskrbljeno, tako za ljubitelje petja kot za plesalce, kegljače in žogometače. Glavno je po-¡men tega skupnega piknika, na katerem se bomo delavci pozdravljali iz Chicaga, VVauke-gana, Milwaukeeja, Sheboy-gana in iz drugih naselbin.
Vsem tajnikom klubov so bile poslane vstopnice, ki so v pred prodaji le po 25 centov, pri vhodu bodo 35c. S temi vstop-
se najame unijsko godbo za ta slučaj, kar je bilo tudi sklenjeno, toda osebe, ki so v ožjem odboru odločevale, so ta sklep prezrle in najele drugo godbo. Kako se to vjema z njihovo naprednostjo? Druš. KSKJ. nas najemajo največ; za njimi pride JPZS., nobenega krajcarja pa ne dobimo od druš. SNPJ., dasi sem član tudi te organizacije, ako to sploh kaj pomeni.
Prosim, ne smatrajte teh vr stic za napad, niti ne, da pla-
kov do veseličnega prostora.
Frank Tamše.
SHEBOYGAN, WIS. — Piknik kluba it. 235 v nedeljo 26. julija na Airportu ob koncu Union Ara. AUGUST CLEVELAND, O. — Piknik Iriuba it. 27 JSZ. in povskega zbora "Zar-j ja" v nedeljo 2. avgusta na Pintarjevi farmi.
G1RARD, O. — Piknik kluba it. , . _ 222 JSZ dna S. avgusta na običajnam Cleveland (Newburgh), O.— pikniikem prostoru.
Vsak delavski agitator se prito- CHICAGO, ill. — Moon-light
žuje nad slabimi časi, in istoia*-; Piknik ••«• p**- «bora "Sava" v sobo.
to 15. avgusta na Keglovem vrtu ▼ Willow Springsu.
MILWAUKEE, WIS. — "Basinet"
Ali imamo res slabe čase?
nicami bodo oddani tudi trije jkam.radi te^a» ker nie eni Pre-dobitki v gotovini. Prva na- ziraj° toda to pišem iz princi-grada bo zlatnik za $5, druga1 Pa* hočemo biti to, kar pra-za $3 in tretja za $2. Urgirá-'vimo da smo> tedaJ Je to treba mo sodruge v vseh naselbinah,1 P°Kazati v praksi, da vstopnice marljivo prodaja-	John Paulich.
jo.	-
Slovenski in drugi jugoslovanski delavci iz vseh naselbin so vabljeni, da se tega skupnega izleta udeleže. Izlet bo izraz naše solidarnosti v boju za	---, —
dosego naših pravic, boljšega čina Pa taka, stokajo ljudje v življenja in nove družbe, v ka- Pa®jih dneh, ko si srečni teri bo delavec gospodar in Privoščijo plačane počitnice in
Piknik druš. št. 1 JPZ Sloga
Milwaukee, Wis. — Buu, vro-
vladar. — Poročevalec.
odhajajo v hladna letovišča, — mi revni trpini pa počitnic itak ne potrebujemo, ker jih že imamo čez leto dni s plačo 60
linije in naprednost
Milwaukee, Wis.— Naročen minut na uro I sem skoro na vse slovenske li- j Pa pozabimo na naše grenke ste, v katerih zasledujem živ- čase vsaj za en dan, ako ne ljenj e v naselbinah in aktivno- dlje, ter posetimo piknik Sloge sti rojakov. Zelo so mi ugajala št. 1 dne 26. julija v Gazvodo-poročila vašega zastopnika An- vem parku, da se razvedrimo tona Vičiča, ki je bil na agita- v prijazni družbi znancev in ciji v tej naselbini in drugod v prijateljev. Nekaj oseb bo pa Wisconsinu. Na potovanju do- posebno veselih odhajalo dobi mnogo izkušenj in ima vzrok mov, namreč vsi oni, ki so last-konstatirati, da ni vse zlato kar niki tistih srečnrh številk, ki se sveti. Srečen je človek s tolikšnim obzorjem, kakor ga ima ta vaš zastopnik. To vem iz lastne izkušnje. Med drugim je v svojem poročilu omenil stanje unij v Milwaukeeju in Wis-consinu in da unijski duh med
ko tudi tajnik kluba št. 28, ki
bi rad napredek Idelavski stva- ______________ ____
ri, ali delavci pripovedujejo le piknik uiub« it. 37 jsz. t nedeljo O slabih Časih.	16. avg. pri Fr. Novaku za 12. jase-
Ne trdim, da ni brezposelno- rom- Na «po«^« govorniki in mnogo
sti Priznavam in vem da je, "££ROiT. mich. - Piknik klub. med blovenci v Llevelandu ve-: jt. 114 v nedeljo 16. avgusta na lik odstotek brezposelnih, da Travnikarjavi farmi, se dogajajo samomori vsled be- PARKHILL, Pa. — Valik piknik de, da so ljudje zboleli v mize-	fci^JSZ. v »adaijo 23.
v riji in nimajo sredstev za zdrav-, p^MlaT* ^ 1 Pro*toru nm ljenje, in da so mnogi poskusili|	SEPTEMBER.
j STRABANE, PA. — Pradavanja v kluba iL 118 JSZ. v nedeljo 6. »apt. v dvorani dr. it. 138 SNPJ.
WAUKEGAN, ILL. — V nedeljo 6. septembra valik islat slovanskega in drugega jugoslovanskega delavstva pod pokroviteljstvom soc. khibov in druitev Prosvetne matica, spsdsjocila v wisconsinsko-illinoisko Konferenco JSZ.
BRIDGEPORT, O. — Konferenca JSZ v nedeljo 20. sept, v druitveni dvorani.
SYGAN, PA. — Konferenčno *ba-rovanje in piknik klubov im druitev Prosvetna matica nedeljo 27. sept. v dvorani in na vrtu druitvs it. 6 SNPJ.
OKTOBER. CHICAGO, ILI--Dramska predstava Iduba it. 1 v nadalje 28. akte-bra v dvorani ČSPS.
vse, da dobe zaslužek.
Toda če imajo prireditev-npr. socialisti, navadno poročajo, da je bil dober le moralni, ne pa gmotni uspeh. Za vzrok navedejo slabe čase.
Ko se je od tu poslovil kaplan Gnidovec, so ljudje jokali. Na poslovilni prireditvi, zdnir žena s koncertom, so napravili osem sto dolarjev čistega, kakor so poročali. Ako bi imel prireditev tukajšnji soc. klub,
Martin Baretincic & Son
POGREBNI ZAVOD
324 Broad Street
Tal. 1478. JOHNSTOWN, PA
VINKO ARBANAS
1320 W. IStk St.. CbUage, IN. Tslafea Casal 4848. SLOVENSKO HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC
Svaia evetliea sa plaee, »vadb
GLUHOST Zmagana
pevrajsn v slu^sjth fetakete asstals vtlsd ka-tarja. fla, lums v «Isvi.
naš narod tod le malo posega. I . ..	^ unsties udsrrev.,ens-
-	,	1 «	|ploslJ, hib« v uftesnt mreni, odtsksnjs Itd.
Izvaja, da so unije v splošnem tiso«s ljudi s sisbim »luho« »n «umom v postale konservativne, in da je	•
r	. .	. , . .__. hodijo v esrksv In v rledIHs. ker ss poslu-
temu knva največ brezbrižnost iuj«jo
delavcev za strokovno organi- Wilson Common-Sense Esr Drums
11	kstsrs so v rsbl I« 18 Ist pri stotlsole
zacijo.	ljudeh krllem sveta. 8o selo prtprsvnl. pri-
Vzlic konservativnosti unij, '«tajajo uleeu In «o popolnoma tsvm vidne-
, . .	.	___br*m *'«. baterij ali dodatnih delov. I-
o kateri piše A. Vičič, moramo mmio nlIko
priznati, da je boljša celo taka PROSTA KNJIGA ■ n«"dl" •»«-unija kakršna je, kot pa nobe- Um, OBlh, k, „„»i«,, r.bijo"u taHrmwi na. Premogarji zdaj to lahko ■ ° •■«•Jdiuija. hi je bti *iuh i«
.»j	let, toda sdaj sllftl.	,
potrdijo.	I WILSON EAR DRUM CO., Inc.
Nisem eden onih, ki se bi mo-sa« Todd Building •. Leairriiu, K j.
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
KAVARNO
MERKUR
3581 W. 26th St., CHICAGO, 1LL.
(V Milini «rada SNPJ fe Preieteree.)
FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER. lastnik.
OGLAŠEVALCE V PROLETARCU
vam priporočamo v naklonjenost. Ako ?am l^hko pos^ficjo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli,
.......................... ...............rrrrrrrrrrrr jjjji
ker oglašajo v Proletarca
Reports Comments
7<frocAna taktika 1 Sicer ixna Joie v tem ie ¿gresena uuuuva velike izku4nje, Koliko zmag
Milwaukee, WU.—Zopet nas je že pridobil za svoja društva,
je Jože Kopušar pozabaval • od kar vodi boj brez da bi u-svojim policijskim opazova- pošteval ustavo in pravila J. P. njem.	Z- Sloga?
To pot je svoj "report" pre- Joie piše dalje: Vidmar me-
pisal najbrž iz kakega policij- 4tra* 8 7-	.^taveI - _ -	-
skega romana, ker protidoka-	vOlMltlOllS AltlOIlg and shot down by the company to be fed in a bug house,
zov na moj odgovor, v kate- «"ucijami, presirasui nas tuai	^^	lininmen. But the miners are
rem sem mu dokazal laži. ni	Ul« Plincr»	'determined to continue the .....
imel; da se obvaruje pred jav- -Torej ^' 1 These few word, describing bjUtle for better conditio,» for became verv nostjo, se je poalutii svoje sta,	i « **JjPjg «»• the human suffering in mining themselves and their loved
re taktike—Obračati pozornost oat>oru, je ie v oseoi jozeia aectiong are a reaujt of my svojih somišljenikov v drugo Jer grožnja, ki je naperjena v j recent ^ where j came in smer. Taki triki pa ne velja- 7- iIenu P™« Jožetu, je po djrect conU(A with the coal jo ve6, ker jih ie predobro po- nJe«ovem ^rdilu naperjena miner8 l expect ^ re,urn tQ znamo. Dokler ne dokaže, da proti vsemu članstvu	'these "hellholes" for more
je pisal resnico o pomenu reso- ^edaJu ml J®»e'e z"*no' detailed information. I will lucije dr. it. 7 bo imel že v na- ,nhaj	try to paint a vivid picture of
From Johnstown
The Question of our Young
i tickled pink,". uttu »in Peoples Oub in Geveland
«aid once, and w I im bound to say today, for 1 have been pleasantly
umeaiJ»n««ry 1981 with the help of the and pencil aet. Many thank., Com-, older members of branch No 27 J&F
their fellowmen were tortured These poor willing workers are	1 «J*11 treaaure that little gitt, We came into contact with the Yinsei*
ZJrtLSLTa! 5 5* ior th! on	MM to
^ ^ M ¿r f 1 raeant1f0, mUCh	* Mr onranization. We
^i*	W?uldn 1	wanted to be active a* they were and
When the men were pushed out of the
ones. The
West
lucije
prej vlogo resnicoljuba.	'opazkah I
Joža dalje piše, kako veliko, Dalje ¿e omenjaf da ko bo delo je storil, ker je resolucijo «rinkal n080ve" članom J P. Z. dr. št. 7 položil na mizo—face gloga miali mene prepustiti up—(pravilno bi moral zapisa- ¿lanom dr . 7. Torej je Joti—face down)—da so jo člani že izgubil upanje, da bi prido-spoznall in poslali v totemkam- bn omenjeno druš. na 8voje li-bro na led. Ha — ha —, zares manice in tako opravil delo, velika duhovitost, kakršna mo- katerega si je izvolil! re nastati le v Jožetovi glavi. | Celo njeif0Ve 0prode, ki so
•	l______- . . * ,---------- wwiwu w ob active aa they were and
soup houses they Deen warmly welcomed.	become circle No 2 of th;
radical. They	.	'	¡Yipsel«. Some of the older members
were inspired by some Com- \n m 1:ar? We	tell you of branch No. 27 thought it better
'munists although hunger in	t °UI y™ng merabe™ ior " to remain with their branch.
Virginia miners ™ • aitnougn nunger it> are Wide awake and planning for the so we did.
were once in theUnited Z 8uffl,Clent/eafon for inspirat- future affairs <0 be given under the I Lack of interest ha. made several were once in tne United Mine lonaj radlCallsm. Give these »«»P>ce. of our club and its branches, of the members leave. Now only
Workers union, -but some years men food and they wiU be A suggestion has been made to a small number attend our meetings
ago their state organization conteht. They will become	5°,r, * nCtur* on LYienna and ingtetA ot workin* *nd progress
was destroyed when its elected meek as „	. . Dr'..Van hMn ,rom *ng, we are inactive. I wish the older
officials were arbitrarily forced as
coming fall. Dr
a lamb and contented Pit^h.	^ n".™»"
herd of cattle in a new will be the lecturer. Interesting take m'ore interest in
the suffering in the states of|ollt hv John L Lewis For " "	victual nTvi™"™' iniere8t|ln* iff® nft,r* intere,t in our Engliah
W^af Vi^iiio y, 7 i ljeW1f; rA0r spnng pasture. But these same	f'ctu"4 ®f v»«nna's progress under Division and help put life into the
West Virginia Pennsylvania yeani th6y haVe been without a men ^ a voti booth on	** Socjaiiat government will be members.
and Maryland. My recent trip union and neglected by the election day will scratch	ft0™ y Comrade Van »ti It was said that we would do better
UMW Of A, NOW a new light their heads whether to vote XlT^Te getting ready for a mer^w?reWil^LClt
has started to shine. ^They are the Republican or Democratic	Cambria Cou^To^KtK^ o^Tju^
Fakt je in ostane: ko bi bil1 Joža kot gl. predsednik brez "delokroga" (izvoljen od polno omočenih delegatov) na njegovi konvenciji toliko resnicoljuben, da bi razjasnil omenjeno resolucijo tako kakor v resnici ja, bi jo članstvo že sprejelo.
Dalje piše: Vidmarja je Strašno ujezilo, ker je članstvo resolucijo dr. št. 7 odložilo do prihodnje seje.
Naj bo Jožetu pojasnjeno, da je meni oeebno popolnoma vseeno ako društva sprejmejo omenjeno resolucijo ali ne, kajti razumeti je treba, da list "Obzor" ne bo nikdar pisan v smislu resolucij, sprejetih na 7. redni konvenciji J. P. Z. Sloga, dokler ga bo urejeval
hodili od stanovanja do stanovanja agitirat proti meni, niso dosegli svojega namena.
Kakor je razvidno iz Jožeto-vih opazk, si želi tudi poduka.
Z veseljem mu ustrežem. Ako,	. ^
_ .. j	,	at their company stores where
želi, da mu bo njegovo Clan-	# oi\n i c* t»
T	i ; i * ^ • prices range from 20% to 66%
stvo pripelo vsaj eno medaljo L	.	.
disclosed the following scenes.
A majority of the miners live in isolated company villages
far.UP in the mountains. Small |can ha8 afready spread through	foT' yeaVs " but' we'hoVe'the at ^ ParkhiU picnic ¿»«ndiTsiei'	becameTnact^'e .VwTdid n"ot secure
unpainted shacks, on stilts, Maryland and Pennsylvania,	future will'hrini/ i chan^P . &ute,,, Party wil1 be	the v™™"* members. One of the
without ceilings, broken stepsiThe revolt of the West Virginia	cnange. praaeiit, and if powble, we wiU try to	comrade, .poke these words: -it
and leaky roofs is their home.|miners is of irreat significance	The Communi8ti have been AmSELT il"fu°L club Tong ^	^ name Slovene th,kt count« or
- 7 . I miners IS 01 great Slgnmcance	knocking mayor Murphy in _»n Johnstown. The newly	any other nationality, but it is «ome-
mi •	»	------------—------------, .	•	—f«v ii«V| ■	v* »uv uivt C1ICS OI1U U Lilt* i
organizing a new union. Their ticket. This has been going on wfhlc*» 10 P^ on August 28, «lavs. But the Young people grouo
at the ParkhiU picnic grounds. Sneak, became inactive w» Hi a , ers from the State's
za zasluge v tem boju, mu svetujem, naj se poslužuje ustave in pravil J. P. Z. Sloga ter stvarnih argumentov v svojih kritikah, ker resnično mu povem slave.
Joe Vidmar.
These houses are jammed next to one another like boxes. Water must be carried from a distant well.
In many of these so-called
ust re ie rrT~ Ako ca™ps' the minersmust trade were on Strike for less than the
nonrunion wage scale, the conservative press were higher than in the outlying vil- amazed at Lewis' action and
is fighting this group and has signed agreements with the coal Operaters where miners
organired club of Nanty-Glo will aid thing higher and greater. Something
UK In anAiu^^..	- mm ,	___ _	,.	, .	,	b
we are all working and striving« for,
to the labor world. John L.	mayor	--------------
Lewis president of the UMWA every •Pf"hand « newspaper Us in sponsoring this affair.
i« fiorhfincr thi. orrmin «nH huu comments. I venture to say! W« ^ been thinking about giv- and that is Socialism!"
that if we had a communist	lecture itt Slovene, ».sometime ! We hold our meetings every Friday
mayor in Detroit, he would do duri"f f*U or winter. This was except the firat Friday of the month.
less for the hungry and needy [u™! Zlr ♦ dy laat ZMttr* but You we a11 invited 10 attend our
Ulere ^ere 100 many affairs going meetings. Just now we can discuss
£ven than Murphy has done and is doing.
Murphy has spent
Mayor
lage stores. Their wages are only $2 per day for this un-human labor where death may get them any minute. This is
r da fali mu"ne prinesejo ,<>ur Pre3?,nt ^ capitalist "de-r	'mocracy". How many Siill re-
member the pledge we learned
__at school ? "We pledge allegi-
r» i J ene« to our flag, and to the
I. rogorelec V toloradu ¡republic for which it stands.
One nation indivisible with
Chas Pogorelec, ki je uprav- |ibe and gtice for ftll
_______________n»k Prole arca in tajnik JSZ., je These wordg sound nice but are
Rado staut, pa četudi deset- odpotoval 10. julija v Colora- wjthout meanj tod krat podpiše pogodbo, katero do, kjer je obiskal naselbine
določa resolucija dr. št. 7. Jaz sem bil vedno proti vsa-
ostanem, kajti prepričan sem, da se bodo razmere izboljšale šele ko bomo delavci širom Ar merike ORGANIZIRANI V MOČNI POLITIČNI STRANKI!
The miners' jobs are far from
on in this vicinity. We mean to carry the Socialist Campaign Picnic and Uie thing out the next season.	how we can organire and get more
ful t^ Ubrary * Paving very use- members at thi« picnic. , We can all
carried" headlines which read - over seventeen million dollars not many b^tl/^ T ^ave ,are J*?6 * -tep forward to Socialism. So carnea neaannes wnicn reaa .	tkj0 ««■-. ii •	are educational as help, one and all, and we'll show what
"Lewis sells out West Virginia to help needy families. This is well as interesting. We are deter- we can do.	:
miners again." The Fairmont more than New York has spent »"ned to add more books to the shelf Times recalled the days when and nearly four times as much e	^ ^
negro slaves were sold on the as Chicago. Detroit is the only ly by
block and shipped down the city in the country that has only now and then. We urKe all th! river the same as is happening taken care of relief directly by members to be present whenever to the miners now	the city administration. Many possible. Your friends are also wel-
' John Lokar Jr., Cleveland, O. jobs were provided through the n^ncsd. we^o^^	-
^__mayor's unemployment commit-	,hold f0"r meetings every invite the Slovenes and their friends
7	« > - I0UrUl lhur^ay of the morvih through to their sixrth annual picnic to be
Let us see to it held Sunday July 19 on the Nine Mile Road between Rayon and De-quindre Rds.
You have probably heard a lot about this picnic, but seeing is believ-
Olg* V«har, Cleveland, O.
Detroit Young Americans' Sixth Annual Picnic
The Young Americans of Detroit
rents were reduced and the summer months.
Mayor Murphy and Relief	other relief measures that we'll have some new candidates
Wnrli in IWrmt	were inaugurated.	'«t the July meeting.
■worn m ueiroii ( Murphy is a strong advocate (tei;80tjI^01 ufe0;^ to study ««me in-
Denver Colorado, Springs in	a«"»""«« J—»u.„ Hunger, hardships, hatred for old age Pe~ and ^ come ^r^nX^erf oTll°. ing so comfe "^'and' ^conv^:
Pueblo ob nov ratku pa se ogla-	steady and on pay day these	discouragement and the old employment insurance. He wherj, so that we may again have ! The entertainment committee has
—......—------—- i- f^Hi v n«aplhinAh nrpniftffflr	workers receive hardly any mo-	fashioned hard times are in- favors a change in the taxation something to discuss when we meet completed its plans for a lot of fun
kemu časopisu, kateri piše pro- 81 tU a iv nase i o i na npr e -	payments for rent,	creasing rapidly. Factories are system. Ford and some of the ^ month. I have some good ( ones, m'aking and assure everyone an en-
U locialiatičnim načelom, pa Jev v julnemU^raau.	food, doctor,explosives for min-	laying off men in troups. These other capital^ manufactures AtSie l^meet^/i ^ '	<ime' ^ .^11 be a treat In It-
naj bo to "Obzor" ali kateri ^	----{ ^ takes most of their men, if over forty years of age have evaded all the taxes They	loT^Z it '^LZ ^th the LIT A
drugi list. Pri temjmsljenju Mémorandum JUgOSlOVan- midget paroli. Many of these are through, regardless of edu- are outside of the city limits, better, about the difference between and numbers sewed on. Come out
men are in debt with the com- cation or trade experience. They have evaded their respon- the two. Then the mighty Mussolini and watch them play a pame of ba.se-pany month after month. Some They will never be hired again, sibilities for their unemployed was on trial. We believe that the ball on that date. . very seldom see real money.'When men are laid off. they men residing in Detroit, there- angarchist ^^ JJJJa" Jor a ^ 1Ta	Tind ^
They usually get «scrip money' are being deprived of what part fore mayor Murphy stated his bn>UKht on L^LnJ'ot 21 ^ndX'^n^tme^iir Sixfh
or in plain words company mo- time income they were getting	thii nreenn* law	.. " .. . ----
ney, which is discounted per-.and the hardship falls on the
ske narodne obrane
j
Clevelandski odbor Jugoslovanske narodne obrane je dne 3. julija razposlal časopisju in
Resolucijo dr. št. 7 sem pod- drugim interesiranirn krogom ; ^	.f ^ is used QuU whole fami, incIudini? the
piral iz ljubezni do J. P. Z. memorandum, kateri ^ side of the company domain, .«.n i« »h. Sloga, v nadi, da se ji povrne sprejet na protestnem shodu |	___
mir in red, ki je vladal v njej 28. sept. 1930. Podpisani so, ves čas od njene ustanovitve ter Rudolf Perdan, Louis F. Tru- IJ"*® 1 . tudi ob času ko je bil Jože še ger, Anton Terbovec, Janko N. noura Per aay* socialist, pa tudi takrat, ko je Rogelj, Ivan Zupan, F\ Mihalje-človek še lahko oddal cent za vič in Joško Penko.
cekin!
Da imamo danes razkol in prepir v Slogi, se moramo v večji meri zahvaliti tudi Jožetu katerega namen je bil vedno razdirati kar »o drugi poata • vili. Torej ruaki boljieviki z Vidmarjem na čelu niso vzrok, kakor naglaša Jože.
Strašno ga skrbi, če ima večina članstva pravico do odlo-čevanja. Prav rad mu razložim to zanj tako visoko vprašanje.
Seveda ima večina članstva pravico odločevati, toda odloki
Memorandum je izdan v an-
When the union was strong the miners worked only 8 Now they are forced to stay under ground from ten to twelve hours without any extra pay. At quitting
gleškem jeziku, lično tiskan ter!11™; they go to their homes or vezan v formi za take tiskovi-is,hack coal black, tired and
ne. Vsebuje mnogo podatkov o Slovencih in drugih Jugoslovanih v okupiranem Primorju in o fašističnih nasilnih metodah, katerih se poslužujejo v zatiranju narodnostnih manjšin.
Poroka pri Bartlovih
~Cic«ro, II*. — Poročila se je Ber^ nice Bartel, héerka M rs. in Mr. Bar-telna, z Geo. Tavčarjem. Georgf je
morajo biti V smislu ustave gin pokojnega Gaiparja Tavčarja, ki in pravil, katera je tudi spre- je bil *nan mnogim čikaikim Sloven-jela večina članstva! Odloki, cem. Oče neveste je iz vrst pionirjev
ki se spreminjajo v «nU.u£ žetovih tolmačenj, ne da bi se izvršili kakor predpisuje ustava in pravila, so brez pomena v okvirju J. P. Z. Sloga.
convin.—P.
Oglaiajt* priredb« drult«v in dragih organizacij ? "Prolatarce .
small tots in the cradle.
Just recently the two soup
Spring, that if the present law opponents often point to Mussolini	Annual Picnic
makers and capitalists did not when they try to show that Socialists	Harman Rugal Detroit, Mich
legislate laws to benefit the c*"not be trusted.	-
1 do not choose to talk about our
rCATZ SembT^ rtoieit whiie	School Named in Honor of
to force it upon tnem Dy me we were not watchjng
houses in Detroit were closed, people themselves. He has; The Fourth of July was celebrated	Victor L BeP*Pr The men immediately became given free speech to the Detroit here as it ahould be in the true
revolutionary. It is only natural
people, letting anyone hold American spirit They were shooting,
Milwaukee. — The Third Street School has been renamed Victor L.
iv-vuiiuiuiuu,». ii io v1.1c*i k ■ ® * .	parading waving flags chewimr irum •^c1001 ^ oeen renamed Victor L. for a man to fight for his soup political gatherings on the city _an<J co'llectinR fan! for the Relief Berger school by the Milwaukee Board when the hunger pangs are hall steps right below bis Fund> for ^ unemploye<1> Thig Iast of Education, in ita^ftnal meeting of i roused. About 800 men marched from these closed "soup kitchens to tKe\city hall. Police
reserves were ^called out but please, but Murphy deserves they were sent back by mayor credit for his efforts. Murphy. When the common A Comrade of sub-branch council began its session, five No. 114 JSF. hundred of these hungry
admitted
men into the hall
Meeting and Social
disgusted. When a family gets in debt with the company it is very difficult for them to leave.
A number of the villages can be aproached only up the track owned by the company. Many of the roads are guarded by ¡were
the company gunmen. The while the reSt remained outside, miners are practically locked Everything was orderly. The The regular meeting of the English up in these bleak and dreary final decision was that the soup Division of branch No . 114 JSF villages. The lives of notorious kitchens be re-opened until the
gunmen in penitentiaries are a 15, of July. This temporary Young AmeriCans picnic at Siz Mile real man's life compare to these relief is to last only a little over R0ad. After its adjournment we will miners. The company guards a week. Later on,- these men go to the Upper Straights Lake where are always on hand to keep are to be sent to Eloise. It is dancing and swiming will take place, the miners in their camps and pitiful This "bug house" was ^^¿pi and visitors and strangers out. A formerly known - as Detroit's the ^^ crowd in oUting. word or slip means death. "Hell Hole". It is amazing A goo<1 tJme wni be enjoyed.
window. That's fair enough ! 4s the ideal independence propagated school year. The plan to These Communists can knock by Mr. Hoover and his engineering	*hooh<Jn honor °MV>Wt
mayor Murphy as much as they tiaif-
Anna P. Krasna.
Simple Worker met a Shirker, Going to the fair.
M. LaFollette, Emanuel L. Philipp, and Victor L. Berger has been fought by the American legion and other patriotic groups on the ground that Berger had proved himself "unpatriotic" in the late war. The final
Said Simple Worker to the Shirker: vote was 7 to 6 in favor of the re-
"What nice clothes you wear." naming proposals. Said the Shirker to Simple Worker,
Come, cough up your penny. Said Simple Worker to the Shirker: "Workers haven't any."
Daniel Kissam Young.
An executive is one who occasionally interferes with a smooth-nnning machine to make himself believe he is necceseary.
Many of them know
how how low we have degenerated.
Obloclu Sec'y.
Sodrugi in
sodružice!
Zda], ko so delavci sami spoznali,
da so jih kapitalistični politiki republikanske in demokratske stranke varali, imate priliko, da agitirate za jačanje svoje stranke toliko uspešnejše.
Ustanovite klube JSZ. povsod kjer lih še ni in pojačajte obstoječe.

TO LEARN ABOUT PRESENT SOCIAL PROBLEMS
READ
By HARRY W. LAIDLER
104 pages.......... price 5c
Socialism WHAT IT IS AND HOW TO GET IT
By OSCAR AMERINGER
32 pages.......... price 0«
The A B C of Socialism
By FRED HENDERSON
16 pages........... price -|Oc
One Billion Wild Horses
By STUART CHASE
24 pages.......... price ()c
Literature agents!
iS.nW for Ik. quantity pric...
SOCIALIST PARTY of AMERICA
2653 Washington Blvd.
Chicago, III.
Qm him mm ...... ~ ht tmht» th• crmtting.
- - ^
04646794

A Jugoslav Weekly
Devoted to the In ter eat of the Worker a.
Official Organ of Jugoslav Federation, 6. p.
.if
r t r
rr OUR A!M: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH

NO, 1244.
P«»UUh«d W—kly at >#3» W. Mili St.
CHICAGO, ILL., JULY 16, 1931.
ToUyhi»«: RochwH 1M4
VOL. XXVI.
The Miners in Revolt
The mass revolts in the coal fields of Kentucky, Pennsylvania, Ohio and West Virginia offer a great opportunity for the members of the Socialist party* to get into close touch with the workers in one of America's most exploited industries. They also give further proof, as Louis, Stanley's articles in successive iasues of The New Leader are showing, of the futility of capitalist management of America's natural resources. Socialists everywhere can and should take advantage of the opportunity here offered for propaganda and for contact with the striking miners.
The breakdown in the Lewis-controlled United Mine Workers of America has added to the confusion and violence that usually occur during mine strikes and has driven many workers into the CommunisUcontrolled National Miners Union, though few of the miners are Communists. It is our duty not to desert these miners. We must support them, both in spirit and with concrete contribution of clothing and money. Contributions for the Pennsylvania miners should be sent to the Miners' Relief Fund of the Socialist Party, 613 Lyceum Building, Pittsburgh, Pa.
The most hopeful movement among the mineis at present is the West Virginia Workers' Union. This union is run neither by bureaucrats or fanatics. It has issued a strike call on July 6, in order to force recognition and a decent wage from the bosses. Aid is needed here also and can be sent through the Emergency Committee for Strikers' Relief, 112 East 19th street, New York City.
Let us show the workers of America that Socialists fight shoulder to shoulder with them in their fight against the greed of their bosses. Support the revolt of the coal miners!
— The New Leader.
How Long Will It Take to Encircle Poverty?
Man has encircled the world in nine days.
So long as the world is encircled by poverty, what of it?	*
The world was encircled by poverty at the beginning of the nine days.
It was still encircled by poverty at the end of the nine days.
Ingenuity and bra/cry had been enlisted to make a machine go around the world.
No ingenuity and bravery had been enlisted to encircle poverty and stop it from encircling the world.
The newspapers gave their columns and their pages to the spectacular mechanical stunt.
They ignored the human suffering.
The world is full of goods. There is more than enough for all.
Yet men, women and children Starve.
This is the important problem. While it remains unsolved, flying around the world, in nine days, startling achievement though it be, is comparatively insignificant.
A people that can make machines to fly around the world, and machines to produce a vast surplus of goods, can easily solve the problem of poverty if it wants to. —
—Milwaukee Leader.
Dealing With Starving Men
Authorities in the coal region have nothing but their old technique of injunctions and murder for dealing with starving, desperate men. What is happening is the inevitable. The amazing docility of American workers is not immortal. Men will not and ought not to oblige the comforta'ble by Starving quietly. What the coal miners are doing other workers will do next winter. All that the governmental agents of an owning class can think of is a little charity, much repression, and hope that things will turn for better 1 It is a policy or lack of policy as stupid as it is cruel. — Norman Thomas.
They Are Constructive
The Commonwealth Magazine lists the Socialist* among "destructive critics of the prevailing social system in this country."
It is mistaken. The Socialists are constructive. They are the moat constructive citisens alive.
The prevailing social system would not b« livable at all if it were not for the Socialist i.ifedictne that has been injected into it. Parts of Socialism have been introduced from time to time, due to some extent, to conditions and largely to the urging of the Socialists. Capitalism is being gradually but slowly changed to Socialism before the eyes of the critics of the latter, and they don't know it
The unemployment problem can be solved only by further changes toward Socialism.
Many non-Socialists now advocate the Socialist remedy for the liquor problem. It is safe to predict that when the eighteenth amendment is at last struck otft of the constitution, many of the states will turn to the state dispensary system. They probably wont know that it is what the Socialist have always advocated, bat »halt won't matter.
ARCHLIGHT l Lotrich ,
Jliih..........iiil
Our Doings Here and There
By JOHN RAK
_	Good news from comrade
Minim...........illlllllh........iillll Anton Vidid reached our office
last week. He tells us that
Wlut to do w»th the surplus wheat,	they cast their votes for the l>emo-|with the he, of the Iler8ich
which our frarm Board has bought	crats and Republicans it s gomg to be i. ,. ... m
up to help the farmers? That's the	the same. brothers, a meeting of the Slo-
pertinent question confronting the	• • • venes in Panama, Illinois, was
Farm Board, the government, the	The citisens and taxpayers of Chi- called or organize a branch of In the dance pavilion J. Ko-
farmers and the population at large,	cago have a lesson to learn 0ur Federation. He further-1 t'hevar and His Merry-Makers
Reports are current that the Western irem Chanuje, Kansas; a town of motioned that ProleUreC will entertain both young and farmers are selling their wheat at 38 10,277 population, ror, in Chanute	L	._,____;|___, ^	* a
will be given 50c free in chips. The committee has also arranged for an athletic program. Both boys and girls baseball teams will play, and other interesting sports will be seen.
In the capitalist system profit is prior to and more important than the life and liberty of the workingman.—Eugene V. Debs.
cents a bushel. If the government they have had no taxes for two years 18 now being subscribed unloads their two billion bushels the because the town owns, operates, sells practically every Slovene in price will go even lower and the real and distributes its own gaa, water that city. This is indeed good of the farmers will go bankrupt. If and power. They own the plants the government keeps the wheat until which made emXjh money to the price is improved the ex- pay for all governmental expense, pense of the granaries and general ¿o the people pay no tax ino-wurehouaing is going to be so high ney. If Chanute wi.h ten thounand standstill, that they will have to leave the wheat people can accomplish this, what in payment of ren>I. If they give up ¿nouid Chicago be alue to do with
old. For an enjoyable afternoon and evening, attend this picnic. Admission tickets are news from Southern Illinois,1 35c in advance and 50c at the where for a number of years gate.
our movement lias been at a	^P
Several new members have
joined the singing chorus 'Sava'
The last regular meeting of of branch No. 1 JSF. The choir
the wheat to the millions ot unem- IU d,6uu,uuu people? of coun>e, we	the Engiish Division of branch now consists of about 30 mem-
ployed and hungry that again will uiiuemand ihai Dig business Uoc-sn t	® b d r*hpiirspa pvprv Tn^
take away the market price and want the ci.y to go into the business	No. 1, Chicago, had a fair at- and lenearbes every lues-
bankrupt in addition all the store-1 ^ iuaaiu*cvimug, uuying ajui **>amg.	tendance. Two new members J?*4? nig,lt at the bNl J Hall. A
So what to No sirree. — Only when it's necessary	joined. Following the business program has already been
to save some big teliows neca. other-	eiSion comrade D. J. Lotrich mftde by the committee for the
—■ — suay away Irom municipal	'	" **	...........
Put
house and middlemen, do with the wheat?
wise.
. . .. .. . ...	- .	,	tirave an interesting review of fall concert which will be held
It is reasonable to believe that this owneiahip, they say. Put a county K e <U1 1 tcI»«view oi	v^^k^ oq «f 4W
years crop is going to yield an abund- conUoiieu power and gas plant in current events. He stressed the ^»«ay, November ¿y, at tne oi Wheat again. And that again Cook County. Taxpayers, your votes progress of the Socialist move- Loi b Hall. In the meantime, a complicate the already compli- are strong enough and you will be ment in various countries and moonlight picnic will be given
the problems confronting our by Sava at Kegel's Grove Satur-
will
cated problem tor the linanciers.	ajiC u«H. only to rid yourself of these
There remains only one thing to do.	high taxes, but you will be able to
The government mual take over the	undersell everybody else, thereby
farms and collectivize them as has	getting gas and electricity at a great-
been done in Russia. It means that	ly reduced rate from what you are
the days of government control,	paying today operation and distribution of the basic • • •
,nduS.„c.	«81.VU. I^e held . good picnic' the aluiience were a,so comrad~. or at the office of Proletarec.
wus	v^day at kegei'B Grove.
nearer
Slavija lodge held a good because of this intricate ^ Sunday at Kegel s Grove. The problem. Laughter comes to us when weather wajJ Utreatening for awhile we review the wheat situation. *irst but when deared ^ picrvicJtere the government is urged to buy were happy A g00dly number of wheat to stabilize the price. Now the government is urged to hold the \ already overheld wheat to prevent a
government, such as the Farm day. August 15. Johnny Ko-Board and its surplus wheat, chevaj and his boys will furnish Other speakers gave interest- the music. Secure your tickets ing talks and were followed by in advance for the price of 25c a general discussion. Among from any member of the club
collapse of the wheat market. Where are all of the proponents, the captains
young tolas were there.
J • • •
Another notch for us Socialists. They have named a school in honor
es Justin Saitz and B. Novak accompanied by his wife.
| In this week's issue John Lokar Jr. of Cleveland gives a
Our Sheboygan comrades of report of what he saw while branch No. 235 JSF have ar- u>arin* through the coal fields
ranged for,a picnic to be held /,f ohl0' West Virginia and Sunday, July 26, at the Airport Pennsylvania. Another comrade park. The commitee has plan- 1,1 Detr°it describes the condit-
ned for many interesting feat^ Ions M ihey exlst ln that city* ures to take place and assures Everywhere it is the poor work-
"Liberalism" and "progressiveism" in politics are about as useful a working class movement as any other type of capitalist thought. When we rely on our own class we may make some mistakes; when we accept middle class ideas we will always make them and wander up blind alleys.—New Leader.
Let no man fear the name of Socialist. The movement of the working class for justice by any other name would be just as terrible.— Father William Barry.
Socialists never vote for a chicken in the pot but work to put capitalism in the pot and cook it to death.—New Leader.
We need free bodies and free minds.—free labor and free thought, chainless hands and letterless brains. Free labor will give us wealth. Free thought will give us truth.— Robert G. Ingersoll.
During the World. War we had wheatless days, meatless days, and most of the time brainless days. Now we have too much wheat and millions of starving men in the breadlines. The brainless are still with us and capitalism is their asylum.—New Leader.
of industry, who oppose the govern- oi Victor L. Berger the great Social-
ment's buying and selling any of thi	lst» in Milwaukee, Wis. Victor L.
commodities? They only oppose go-	Merger was one of the most learned
vernment going into business when	Congremmen that ever "¡^the everyQne a ^	^¿^ er that suffers because he has
they have a *ure thing. Now the Houae oi K presentatives.
government can hold the bag. With respect can never be paid him for his the prevailing system we can ask unceasing efforts to better conditions
"Why does the government have the wheat?" And since it has the wheat,
for the workers. More Berger would make this
men like truly a
body is invited.
why not give it to the hungry? There's he*ven on eartil' We laud ^ A**™0*
of the school board.
• • •
So let's
got to be a killing anyway.
get it over with.	^
.1«
A judge in Cook County	will be
asked to authorize 450,000	parcels
Complete transportation arrange-
produced too much. Relief for (.	the unemployed and striking
Pioneer Lodge No. 559 SNPJ, miners has never been so un-Chicago, promises the Slovenes gently needed a3 at the present and their friends another inter- time. With people starving anc esting day at their picnic, Sun- without the necessities to live day July 26, at Stezinar's decent lives, makes it all the ments are being made for the Pioneer Grove. Each year the Pioneers more necessary for a strong picnic on Sunday July 26. Trucks have given away a large num- Socialist movement. A system Of real estate to be sold for delin- w>H convey our patrons to Sterzmars ber of valuable prizes in the of government that cannot take
"r^^rarc^^'r^eventa took »>r i4 care of its peop,e when in need-
crease and division of the 192» tax round trip. One hundred dollara in thelr P1?™«*. This year 50 cash in spite of the fact that it has assessment. They are asking a niore cash prizes will be given away at gate gate prizes will be given to the more wheat than it knows what equal division of the assessment, ln prizes. There will be 15 races with lucky holders of their admission to do with it while people
the past years Chicago politics have 3 prizes in each race. A merry-go- tickets. Other Valuable gifts starve is not fit to exist Join been running wild and grafting and r^undjias^een procured ^ the W|H be given ftway free ^ ^ the g^^^ p^ movement
miniature golf, games and varioui winners participating ln races which fights for the interests of other attractions. Admission 35 cents.! and other contests. Children the workers and the welfare
accompanied by1 their parents of all.
The discipline of war, being a discipline in destiuction of life, is a discipline in callousness. Whatever sympathies exist are seared. —Herbert Spencer.
Americanism jDenying citizenship to teachers who say they wouldn't bear arms; admitting gangsters who do all they can to harm the country.
robbing all the money that came into the treasury. Things got so bad that the people just couldn't stand it any longer. So these taxpayers have re- At gate 50 cents, belled. But we doubt that it will do the taxpayem much good to hold out. Not as long as these taxpayers don't align with a political party whose purpose it is to readjust proportionately the taxes of the County. While
Labor Victorious in Fight Led by Socialists
Enactment of the "labor code" proposed by Senator Thomas M. Duncan, Milwaukee Socialist, is celebrated throughout the state as "labor's greatest victory". The document governs litigation growing out of labor disputes and limits the jurisdiction of courts with reference to issuing injunction.
Jubilation in labor circles because of the passage of this code was somewhat tempered for the Socialists by another development of the final session of the state legislature, when Governor Philip LaFollette appointed an interim committee to study unemployment insurance which did not contain the name of a single Socialist legislator. Socialists have been active leaders for years in the fight to make Wisconsin the first state to adopt unemployment insurance legislation.
A RIDDLE THAT COULD BE SOLVED—"IF»
Wonderful Animal
Muriel had been to the too for the first time, and was giving her grandmother a long account of whst Ae had seen.
"And which animal did you like best, dear?" asked her grandmother when Muriel had finished.
"Oh, the elephant!" was the reply. "It was wonderful to see him pick H> buns with his vacuum cleaner."
MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7.
BOLDNESS PAYS
A little more boldness like that of the W. Va. miners whose hunger march to Charleston got at least some results in relief may force the Hoovers and Mellons and the smaller fry politicians of the states to act in an emergency of sheer starvation. Labor is awaking. The hosiery strike in Stroudsburg, Pa. with its fresh examples of class "justice" and the silk strike at Allentown are other examples of the solidarity and courage that are more likely to block wage cuts than good words from so unexpected a source as President Farrell of the U. S. Steel Co.
The Brains of the Country
Confirming his decision to take a vacation, Mr. Coolidge made another contribution to the world's wisdom which again will, we take it, have a stabilizing and constructive influence." Says Mr. Coolidge:
"The brains of the country need relaxation and refreshment more than ever this season. They owe a duty to themselves, their business and their associates to get more than the usual period of rest . . . This year above most others the brain and the hand need to be replenished by rest."
Let us not bother abouit the "hand". Some eight million pairs of the country's hands have been having much more rest than is good for their appetites. They would rather have bread, clothes and a steady roof than rest. But if the brains of Hhe country "need a rest", we have not seen that they have worked, or if what they have achieved is the best they can do, they do not need a vacation, butt a sabbatical year. The country needs a rest from them, if not for tliem.
Advance.
^	wayi CiT#	Hm9rj an Opportunity to Earn and Buy Food. Then
There Will bo no Surplus of Labor ^nd Food to Worry About
Relief Cavalcade Through Strike Area
The first major delivery of precious food supplies gathered under the auspices of the Miners' Relief Fund of the Socialist Party of Pennsylvania last week in ¿une swept ttl of Pittsburg led by a truck bulging with food and followed by a cavalcade of cars containing, among other passengers, Norman Thomas, nationally known Socialist leader.
A flying trip to the first trio of strike centers thst could be served brought a sharply lined picture of mine war at full blast on a thirty-five mile front. At Imperial, Pa., a local of the Socialist Party is fighting the battle alone, the membership keeping the strike vUl alive la ^flte of lbs fact that they represent but 10% of Ike wiklm fores and bars no national labor organisation to back them.
A brief eurvey of the area showed State Secretary I.imbach the entire male membership of at least nine Socialist locals involved. "RELIEF WILL WIN THE »TRUCE" WSTS A« wards schsad to Norman Thomas by rank and flls miners and organisers throughout the area visited. "We wid fight to tfe* last bitter gasp If only ws hav* food for men and famllUs."
The Miners' Relief Fund is sending aid in the name of the Socialist Party to any locality where there is a itrike, regardless of the organisations involved. Bit if our own comrades, even, are not to be betrayed, his work must bt effectively aided. Every penny retributed will go for food, medicine, or necessary clothing—not one cent for "overhead". 8end contributions to Jam Tait, Treasurer, Miners' Relief Fund, «18 Lyceum Bldg., Pittsburgh, Penna. Donation« $t clothing are also urgently requested.