O URESNIČEVANJU ODNOSOV
MED SAMOUPRAVNO
DRUŽBO IN VERSKIMI SKUPNOSTMI
Predsedstvo Mestne konference SZDL je septembra na predlog svojega koordinadjskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi obravnavalo nekatera vprašanja uresničevanja politike Socialistične zveze v odnosu do verskih skupnosti v Ljubljani.
Predsedstvo ugotavlja, da odnosi med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi v Ljubljani temeljijo na vzajemnem spoštovanju ustavnih določil, ki opredeljujejo med drugim svoboščine in pravice Ijudi, kamor sodi tudi svobodno delova-nje verskih skupnosti v mejah verskih dejavnosti ter svoboda veroizpovedi.
Pri tem predsedstvo izhaja iz spoznanja, da religija sama po sebi ni nikakršna ovira za enakopravno vključevanje človeka v socialistično življenje družbe.
Mestna konferenca SZDL v Ljubljani je že nekajkrat raz-pravljala o nadaljnjih smereh razvoja političnega sistema so-cialističnega samoupravljanja v mestu, spodbujena z znano študijo Edvarda Kardelja ter se je odfočno zavzela tudi za kar največjo aktivno udeležbo vseh delovnih ljudi Ljubljane za uresničevanje skupnih razvojnih načrtov ter dosledno poglab-ljanje demokratičnih, samoupravnih odnosov na vseh ravneh dogovarjanja, sporazumevanja in delegatskega odločanja. Pri tem ni nikoli prišlo do izraza ločevanje ljudi glede na njihovo svetovno-nazorsko prepričanje, nasprotno — vedno smo pou-darjali, enako kot v socialistični revoluciji in NOB, da je vse, kar gradimo in na kar smo upravičeno ponosni tudi v mestu, de-janje vseh dobronamernih Ijudi, ne oziraje se na njihovo sve-tovnonazorsko prepričanje.
Predsedstvo ugotavlja, da se tako opredeljena in princi-pialno vodena politika izraža tudi v odnosih do verskih skupno-sti v Ljubljani. To zahteva, da se vedno in odločno zopersta-vimo morebitnim namenom, da bi silili Ijudi v opredeljevanje do samoupravnega socializma na podlagi svetovnonazorskega prepričanja. »Če je verski interes zadeva osebne syobode člo-veka, ne pa sredstvo politične diferenciacije v družbi, potem ne obstoji nikakršna potreba, da se ta interes politizira in da kot takšen postane orožje v boju za politično oblast. Zato se tnora naša družba še naprej vztrajno bojevati proti vsem poskusom vnašanja političnih spopadov in diferenciacij na podlagi vere, posebno še, kadar so takšni poskusi neposredno povezani s po-Iitično akcijo kontrarevolucionarnih sil ( citat E. Kardelj ). Da bi se tudi v prihodnje izogibali morebitnim nesporazumom, se je potrebno dosledno držati ustave ter vseh programskih do-kumentov SZDL in seveda zakona o pravnem položaju verskih skupnosti.
Dejstvo je, da so občasne težave vezane predvsem na za-hteve glede gradenj in adaptacij kultnih objektov. Predsed-stvo meni, da se je potrebno o tem samoupravno dogovoriti s pomočjo vseh demokratičnih oblik dogovarjanja ter sporazu-mevanja v krajevni skupnosti ob priliki razgrnitve urbanistič-nega načrta. Enaki principi pridobitve ustrezne dokumentacije veljajo za vse gradnje v Ljubljani kot republiki nasploh.
Predsedstvo meni, dagre v teh primerih za odstopanja, ki ne morejo ogroziti sicer solidnih odnosov med samoupravno družbo ter verskimi skupnostmi v Ljubljani, torej za nespora-zume, ki niso prisotni zgolj v razmerju do verskih skupnosti, pač pa v enaki meri motijo naš siceršnji družbenopolitični na-predek in jim kot takim velja vsa naša skrb.
V Ljubljani moramo pospešiti akcijo imenovanja koordina-cijskih odborov za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri tistih občinskih konferencah SZDL, kjer še ne delujejo. Tako dejavnost je treba v večji meri prene-sti tudi v krajevne skupnosti. Določene pozitivne izkušnje, ki jih ima pri tem mestni koordinacijski odbor ter odbora v Šiški in Bežigrad, nas k temu le spodbujata. Njihova prisotnost tako pri razpravljanju, ko je šlo za gradnje novih kultnih objektov oziroma adaptacije, sodelovanje pri pripravi predloga o po-grebnih svečanostih, ki ga zahteva tudi nova ureditev Žal z upepeljevalnico, pri razpravljanju o programski zasnovi revije katoliških izobražencev 2000 ter uresničevanju zakona o prav-nem položaju verskih skupnosti v SR Sloveniji, s poudarkom na Ljubljani in podobno, so zadostna podlaga ter ižkušnja za delo podobnih odborov tam, kjer jih doslej še niso ustanovili, navkljub še nekaj let starim dogovorom v SZDL in ZKS.
Tako kot predsedstvo po eni strani odločno zavrača takšno morebitno delovanje verskih skupnosti, ki bi vodilo preko meje z ustavo in zakonom določenim delovanjem in ki lahko v končni posledici vodi v klerikalizem, tako odločno zavrača tudi vse poskuse sektašenja, ki so v popolnem nasprotju z ustavntmi določili, vsemi dokumenti SZDL, programom ZK ter zakonom o pravnem položaju verskih skupnosti v SR Sloveniji. Prostor za usklajevanje vseh morebitnih nesporazumoy mora biti v mestu in občinah še v toliko večji meri SZDL ter njeni koordi-nacijski odbori, kajti le v smislu odkritega soočenja mnenj ter interesov je mogoče oblikovati takšne rešitve, ki pomenijo dosledno uresničevanje politike organiziranih socialističnih si! do verskih skupnosti in njihovega delovanja.