LETO XIV
PETEK, 18. MAJ 1984
ŠT. 5
Proizvodni in prodajni rezultati
Proizvodni rezultati v prvih treh mesecih letošnjega leta kažejo na boljši začetek kot je bil to običaj v zadnjih letih.
Fizični obseg proizvodnje je večji od lanskoletne proizvodnje (8 %) in večji od planiranih vrednosti (1,6%).
Lanskoletni obseg proizvodnje v prvem četrtletju je presežen v proizvodnji gradbenih plošč, v proizvodnji pohištva, v kovinskem obratu v TO Tomaž Godec, v proizvodnji vrat v TO Rečica, naj večje pa je povečanje v TO Mojstrana, kjer je bila v zadnjih mesecih lanskega leta aktivirana nova investicija. Obseg proizvodnje je za 28 % večji od lanskoletne proizvodnje, vendar planirana proizvodnja še ni dosežena, ker tudi število zaposlenih še ni doseglo planiranega obsega. Le v TO Podnart je letošnja proizvodnja manjša kot lani (1 %) in manjša od planiranih količin (14,6 %).
Boljša proizvodnja je omogočila tudi povečan obseg prodaje. Pri prodajnih rezultatih je razveseljiv podatek, da so se sorazmerno nizke zaloge ob koncu lanskega leta v prvem tromesečju še znižale. Visoka je le zaloga podbojev B (17.476 komadov) in slepih podbojev (10.591 komadov).
Obseg prodaje v TO trgovina je bil po posameznih mesecih precej različen od lanskoletne dinamike. Prodaja v januarju in februarju je bila manjša od lanskoletne, v marcu pa večja, tako da je za prvo trimesečje obseg prodaje nižji kot lani, bistveno pa se je povečal v aprilu.
Poleg ugodnih proizvodnih rezultatov so razveseljiva tudi izvozna gibanja. Lanskoletni velik delež izvoza v celotni realizaciji se je v letošnjem letu še povečal.
Fizični obseg izvoza je v prvem četrtletju za 18 % večji od lanskoletnega (največje povečanje v TO Rečica za
81.6	% in v TO Podnart za 100 %). Izvoz je zelo zmanjšan le v TO Mojstrana zaradi spremenjenega proizvodnega programa (TIP-TAP stolice kot glavni izvozni izdelek niso bile v proizvodnji).
Povečan fizični obseg proizvodnje je omogočil večjo vrednostno realizacijo, vendar povečanje je manjše od planiranega zaradi spremenjene politike dinarskega tečaja do tujih valut v prvih mesecih letošnjega leta. V lanskem letu je bila glavna ekonomska stimulacija izvoza drseči tečaj dinarja, prve tri mesece letošnjega leta pa je bil tečaj dinarja »zamrznjen«.
Delež izvoza v celotnem prihodku je v DO LIP 41,2 %, v TO Tomaž Godec 32,1 %, v TO Rečica 30,2 %, v TO Mojstrana le 1,5 % in v TO Podnart 35,4 %.
Poleg dobrih proizvodnih in prodajnih rezultatov so v prvem četrtletju sorazmerno ugodni tudi podatki o zmanjšanem bolniškem staležu. Bolniška odsotnost je največja v zimskih mesecih, zato je odsotnost zaradi bolezni v letošnjih prvih treh mesecih letošnjega leta večja od celoletnih povprečij, v primerjavi prvih četrtletij pa je letošnja bolniška odsotnost za 25,6 % manjša od lanske. Največje zmanjšanje je v TO Tomaž Godec
31.7	%, v TO Rečica 25,2 %, v TO Podnart 16,9 %, v DSSS 28,3 %, v TO trgovina je bila bolniška odsotnost za 45,2 % večja, prav tako se je povečala v TO Mojstrana za 25,9 % (ob 18,8 % povečanju zaposlenosti).
Povprečni OD v prvih treh mesecih je bil 22.939 din, kar je za 48,8 % več kot v istem obdobju lani, oziroma 21,2 % več kot lanskoletni povprečni neto OD.
Slivnik
Masivna
sobna
vrata — nov izvozni program
V letošnjem letu smo v obratu pohištva TO Tomaž Godec pričeli s proizvodnjo masivnih sobnih vratnih kril. Tako smo skupaj s TO Rečica, ki izdeluje podboje za ta krila dopolnili ponudbo notranjih vrat LIP Bled v izvozu.
Povpraševanje po masivnih sobnih vratih se v svetu iz leta v leto povečuje. Tako se uspešno prodajajo različne izvedbe masivnih vrat; s polnili, v kombinaciji s steklom, furnirane ali v celoti masivne. Naravni izgled in masivnost dajeta uporab-(Nadaljevanje na 2. strani)
Predhodno pripravljeni deli vratnih kril pred stiskanjem
Masivna
sobna
vrata — nov izvozni program
(Nadaljevanje s 1. strani)
niku občutek topline, varnost in pristnosti. Zaradi nedokončane površinske obdelave ima uporabnik možnost, da si sam izbere izgled in površinsko obdelavo vrat ter tako ugodi svojim željam in okusu.
V TO Tomaž Godec smo se zavzeto lotili zahtevne naloge. Z izkušnjami, ki smo si jih nabrali pri proizvodnji garažnih vrat v preteklosti in masivnega sobnega pohištva smo v mesecu aprilu izdelali prvo serijo masivnih sobnih vrat za izvoz.
Trenutno program masivnih sobnih vrat obsega krila dveh širin 73,5 cm in 86 cm s tremi polnili ter z enim polnilom in steklom. Program podbojev pa zajema podboje več širin.
O proizvodnji masivnih sobnih vrat smo se dalj časa pogovarjali. Kljub
temu pa v celoti ni bilo možno brezhibno pripraviti proizvodnje. Takoj v prvi seriji smo naleteli na nekaj zapletov, ki pa se v prihodnje ne smejo pono-
viti. Največje težave nam predstavlja priprava lesa ustrezne kvalitete; to pa predvsem zaradi majhnih zalog lesa in zasedenosti kapacitet v sušilnicah.
Tehnologija izdelave vrat je podobna tehnologiji izdelave masivnega pohištva. Tako nam zaseda že tako prezasedene kapacitete pri širinskem
spajanju. Za sestavo kril še nimamo ustreznih priprav, vendar upamo, da bomo do naslednje serije to težavo vsaj delno rešili z izdelavo le-teh. Tehnolo-
Volitve v samoupravne organe delovne organizacije
in temeljnih organizacij ter DSSS smo opravili 27.3.1984. V posamezne samoupravne organe so bili izvoljeni:
Samoupravni organ	TO Tomaž Godec	TO Rečica	TO Mojstrana	TO Podnart	TO trgovina	DSSS
Delavski svet TO oz. DSSS	Bučar Ivica Cvetek Janez Dobravec Anton Dobravec Stanko Erčulj Janez Gogala Vera Hodnik Stanko Kitič Zdravko Medja Zdravko Ristič Albina Vojvoda Lovro Zalokar Mirko Žvokelj Branka	Bregant Tomaž Cundrič Marija s. Cupar Zvone Černe Mitja Dežman Anton m. Jakopič Mihaela Mrak Darko Sodja Janez Svetina Franc Ulčar Stojan Žvan Franc Žvan Martin	Grilc Alojz Kosič Nikolaj Kunšič Marica Makovec Jože Milonik Janez Petrič Janez Šmid Stanko	Glavendekič Nedeljko Intihar Joža Kordež Matevž Kovačevič Gospa Langus Branko Ličar Alojz Ljubojevič Biljana Rakovec Branka Stanišič Petrislav	Zbor delavcev	Arh Rado Banko Štefan Čuden Vinko Koren Tončka Kunstelj Tončka Maček Franc Mohorič Anica Pretnar Marjana Prevc Darinka Smukavec Miro Šifrer Ana
Odbor SDK TO	Bolčina Pavel Čoralič Esad Jensterle Dragica Polajnar Andrej Ravnik Janko Rozman Valentin Smukavec Andrej	Bajc Bogo Golc Anton Jarkovič Tomaž Kocjančič Ciril Soklič Franc	Brane Iva Kobentar Vinko Lumpert Valentin Orejaš Mojca Robič Peter	Eržen Rudolf Hadič Šefik Pajič Radivoje Perič Danica Vidakovič Stjepan	Marčič Branko Poljanec Metka Prešeren Milena Terpinc Bojan	Beravs Jana Godec Ivica Papier Zvone Stražišar Malči Šefman Martina
Delavski svet DO	Bregant Slavko Korošec Alojz Malej Metod Malej Pavel Medja Anton Murovec Anton	Arh Silvo Colja Franc Čop Antonija Lap Franc	Ravhekar Tomaž Svetina Mitja	Goričan Anton Kordež Matevž	Gričar Marija	Golja Alojz Anton Iskra
Svet za finančne zadeve	Bijol Franc Sedlar Pavel	Repe Amalija Trpin Marinka	Černe Milena	Prevec Ivanka	Gričar Marija	Peterman Marija Praprotnik Anica
Odbor SDK DO	Langus Franc	Pazlar Simon	Lumpert Valentin	Sitar Franc	Terpinc Bojan	Plemelj Franc
Disciplinska komisija DO	Arh Franc Odar Jože Odar Stanko	Golja Roman Koren Jože Lukan Andrej	Černe Milena Lojevec Miro Škantar Janez	Čufar Franc Golič Nada Urbanč Pavla	Jagatič Katarina Papp Evgen Šorli Otorino	Kristan Anton Šalamun Mitja Urankar Marija
Izvršilni organi DS DO:						
Odbor za gospodarjenje	Bučar Franc Stare Janez	Troj ar Andrej Železnikar Anton	Matjaž Jože	Čufar Franc	Prešeren Janez	Mozetič Miran
Odbor za org., kadre in stanov.	Stare Anton Veber Anica	Sodja Janez Svetina Franc	Jeglič Stanko	Langus Branko	Por Metka	Blaževič Jordan
Odbor za splošne zadeve, družb, st. in obveščanje	Hožič Ivan Mencinger Alojz	Globočnik Franc Urh Brane	Kopavnik Jože	Perič Danica	Cesar Marinka	Kraigher Ciril
ški problem nam je predstavljala tudi izdelava mrež. V ta namen smo kupili rezkar, ki nam bo v veliko pomoč pri izdelavi mrež za vrata s steklom. Uporabljali ga bomo že pri naslednji seriji. Pri izdelavi izvrtin za nasadila in ključavnico pa nam je priskočila na pomoč TO Rečica, kjer smo lahko vratna krila dokončno izdelali in skladiščili do prodaje. Taka pomoč bo najbrž potrebna tudi v prihodnje, saj je vprašljiva nabava še enega stroja ali linije za izdelavo izvrtin in montažo ob zadostnih kapacitetah v TO Rečica.
V prvi seriji smo izdelali 600 vrat, ki smo jih v mesecu aprilu odpremili kupcem v ZRN. Plan proizvodnje za leto 1984 predvideva proizvodnjo 1500 masivnih sobnih vrat, vendar že sedaj kaže, da so možnosti prodaje večje. Do konca tega leta bi lahko presegli planirane količine, toda pičle zaloge kvalitetnega lesa ne dajejo zagotovila za izpolnitev večjih izvoznih zahtev kot smo jih planirali.
Proizvodnja vratnih kril bo v prihodnje dohodkovno še bolj zanimiva z vključitvijo numerično vodenega rezkalnika v proizvodnjo in boljšim sodelovanjem vseh odgovornih služb od prodaje, PRB, preko priprave proizvodnje do same proizvodnje. To pa pri prvi seriji ni bilo na zavidljivi ravni.
E. J.
Ustanovili
aktiva
komunistov
Na pobudo predsedstva občinskega komiteja ZK Radovljica so v marcu ustanovili v občini aktiv komunistov zdravstvene dejavnosti. Vanj so vključeni vsi člani ZK iz štirih osnovnih organizacij ZK zdravstvenih tozdov, kolikor jih je v občini. Aktiv komunistov so na začetku leta ustanovili tudi prosvetni delavci. Aktivi bodo usklajevali stališča komunistov iz raznih osnovnih organizacij za skupne naloge in akcije na svojem delovnem področju.
Sklepi samoupravnih organov
Delavski svet DO (25.4.1984)
1.	Po poročilu predsednika volilne komisije je DS ugotovil, da so bile volitve izvedene zakonito in uspešno, saj je glasovalo 951 volilnih upravičencev ali 87,15% od 1090 vpisanih v volilni imenik.
2.	Za predsednika DS je izvolil Antona Iskro, za namestnika pa Pavla Maleja.
3.	Imenoval je člane izvršilnih organov: odbora za gospodarjenje, odbora za organizacijo, kadre in stanovanja, odbora za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje, uredniškega odbora Glasila, komisije za VZD.
4.	Natančneje je opredelil način obravnavanja in sprejema sistemizacije in ocene del in nalog, zato je sprejel tolmačenje 49. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitvi sredstev za OD:
»Rezultate vrednotenja zahtevnosti dela izdela strokovna komisija v DO, ki jo imenuje DS DO. Opis del in nalog posreduje v javno obravnavo skupaj s predlogom ocene DS tiste TO, na katero se opis del in nalog nanaša. Komisija za VZD posreduje predlog ocene skupaj z opisom del in nalog v javno obravnavo v ostale TO.
Če po poteku javne obravnave na predlog ocene ni nobene pripombe oz. nobenega predloga, komisija za VZD posreduje tak predlog v sprejem na zbore delavcev tiste TO, na katero se predlog nanaša.
Če so bile med javno obravnavo na predlog ocene dane pripombe oz. predlogi, potem komisija za VZD pripombe oz. predloge uskladi in tak predlog posreduje DS DO, ki ga da nato v sprejem na zbore delavcev tiste TO, na katero se predlog nanaša.
DS DO mora na svoji prvi seji sprejeti ugotovitveni sklep glede sprejetja in veljavnosti sklepa.
5.	Po poročilu o izvedbi referenduma je DS ugotovil, da so bile spremembe oz. dopolnitve 42. in 171. člena sam. sporazuma o združitvi TO v DO LIP Bled, in dopolnitve sam. sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitvi sredstev za OD v DO LIP (18. do 24. člena, 81. in 85. člena) sprejete.
6.	Obravnaval je 3-mesečni obračun in ugotovil, da je delitev opravljena v skladu z zakonskimi določili in s sprejetim planom.
7.	Sprejel je predlog prodajne politike v letu 1984.
8.	Na osnovi predloga vodje izvoza je sprejel sklep, da soglaša z odpisom 108,33 FF ter 108,15 FF zaradi napačnega izračuna kubature opažnih plošč v izvoznih fakturah.
9.	Sprejel je ugotovitveni sklep o veljavnosti ocen novo-sistemiziranih del in nalog ter sprememb ocen del in nalog v TO Tomaž Godec (kovinski obrat), v TO Rečica (lakirnica, krila) in v DSSS (SOPPA).
10.	Na predlog komisije za VZD je dal odgovore na pritožbe vrednotenja zahtevnosti del in nalog v nabavnem sektorju, knjigovodje izdelkov v obratu žaga TO Rečica, knjigovodje gotovih izdelkov v obratu vrata TO Rečica, pomočnika upravljalca stiskalnice v obratu plošče TO T. G. in avtomehanika I v OVI TO T. G.
11.	Sprejel je tolmačenje o dodatku za nadurno delo: 73. člen sam. sporazuma oz. 62. oz. 55. oz. 40. člen pravilnikov o osnovah in merilih za razporejanje ČD in razdelitvi sredstev za OD oz. v TO in DSSS se glasi:
»Za delo, daljše od polnega delovnega časa, pripada delavcu dodatek, Ki znaša 50 % neto vrednosti obračunske postavke delovne naloge, na katero je razporejen, ne glede na to, ali se delavcu osebni dohodek odmerja po času ali po delovnem učinku.«
Sklep velja od 1.4.1984 dalje.
12.	Sprejel je dopolnjen SEZNAM sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu.
13.	Sprejel je samoupravna sporazuma
—	o združevanju sredstev zaradi sanacije izgub v proizvodnji gum gumarske industrije Kruševac, TOZD Obilič^vo, v letu 1984
—	o združevanju sredstev za modernizacijo proizvodnje TGA Boris Kidrič Kidričevo
13.	Sprejel je višino regresa za letni dopust: 8.300 din (do 170 točk), 7.100 din (od 171 do 240 točk) in 6.400 din (od 241 točk dalje).
14.	Sprejel je povišanje nadomestila za topli obrok:
Nadomestilo za topli obrok v vseh TO in DSSS se zviša na
50.00	din, za zaposlene v poslovalnici Zagreb pa na
60.00	din. Nadomestilo v višini 60,00 din velja tudi za tiste delavce, ki so službeno odsotni izven DO do 8 ur dnevno in v času malice niso v DO ter niso upravičeni do dnevnice.
Sklep velja od 1.4.1984 dalje.
15.	Sprejel je sklep o izplačilu nagrad članom uredniškega odbora za 4-letno delo pri izdajanju Glasila in prejmejo:
F. Mencinger 9.600 din, J. Stare 3.700 din, B. Urh 6.100 din, A. Trojar, 9.100 din, F. Globočnik 4.100 din,
J.	Ravnik 800 din, A. Noč 3.900 din, M. Kelbl 3.100 din, C. Kraigher 9.300 din, P. Debelak 2.000 din, N. Frelih
14.000	din, B. Sodja 2.000 din, M. Urankar 2.000 din, S. Tomažin 2.000 din.
Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (11.4.1984)
1.	DS ugotavlja, da so bile volitve v redu opravljene, da so bili delegati v samoupravne organe TO in DO pravilno izvoljeni in se njihov mandat verificira.
2.	Za predsednika DS je izvolil Janeza Erčulja, za namestnika predsednika pa Stanka Hodnika.
v____________________________________________________________
3.	V odbor za delovna razmerja TO so bili imenovani Polak Anton — predsednik, Medja Janez NR — namestnik predsednika, Zupanc Anton — član, Pretnar Sonja — član. Stare Vinko — član. Cvetek Lojzka — član, Pikon Franc — član,
4.	Imenoval je komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
5.	Potrdil je predlog kadrovske spremembe in dopolnitve enote civilne zaščite oz. prve medicinske pomoči.
6.	Poročilo o izidu referenduma o sprejemu sprememb in dopolnitev
—	Pravilnika o delovnih razmerjih TO
—	Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v TO
—	Statuta TO
—	Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TO je potrdil.
7.	Poročilo o izidu referenduma za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov SOZD GLG Bled:
—	Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD GLG
—	Statuta SOZD GLG je potrdil.
8.	V 8-dnevno javno obravnavo je posredoval
1.	Sistematizacija dela:
— vodja sušenja	2200 ur
2.	Prestruktuiranje dela na skladišču žaganega lesa in izdelkov:
sprememba opisov in združitev del:
—	skladiščnik plošč in ISO-SPANA in
—	glavni skladiščnik v novo delo:
—	vodja skladišča žaganega lesa in izdelkov 2200 ur in
sprememba opisa naloge:
—	prevzem in oddaja žaganega lesa II in pohištva
3.	S sistematizacijo dela vodja skl. žaganega lesa in izdelkov se ukineta deli:
—	skladiščnik plošč in ISO-SPANA in
—	glavni skladiščnik
9.	Seketorju za organizacijo poslovanja, plan in analize je posredoval v obravnavo in proučitev predlog, da se v opis del in nalog »sušilničarja« vnese še izpit za voznika viliočar-ja.
10.	Sprejel je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje doma Joža Ažman.
Za podpis SaS je poblastil predsednika DS TO Janeza Erčulja.
11.	Sprejel je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pridobitev prostorov nove ATC Boh. Bistrica, pod pogojem da se ponovno preveri možnost izgradnje ATC v sedanji stavbi Krajevne skupnosti ter da se z izgradnjo telefonske centrale prične v letu 1985, da se bodo sredstva racionalno trošila.
V primeru, da se v letu 1985 z izgradnjo ATC ne prične, se od samoupravnega sporazuma odstopa.
Za podpis SaS je pooblastil predsednika DS TO, Janeza Erčulja.
12.	DS TO je potrdil izdelavo dolžinskega spajalnega stroja v vrednosti 15.020.905,00 din za potrebe obrata primarne predelave lesa, ki se izdela v kovinskem obratu v kooperaciji s firmo DIMTER.
13.	Potrdil je nabavo osnovnega sredstva za potrebe obrata pohištva in sicer:
—	rezkar STEGHERR, skupno z orodjem v vrednosti
1.661.513,00	din.
14.	DO »JAVOR« Pivka je ponudil odprodajo celotne linije VF spajalnega stroja PAY-GIBBS v vrednosti
4.235,000,00 din.
Odprodaja se izvrši pod pogojem predhodne rešitve popravljanja elementov.
15.	Sprejel je sklep o odpisu oziroma razhodovanju polnojarmenika Esterer, tip SS-71, tovarniška št. 8115, leto izdelave 1969, inventurna št. 3536.
Uporabne dele se prenese v skladišče rezervnih delov, v vrednosti 300.000,00 din.
16.	Marenk Marija se na podlagi določil 105. člena Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke v TO ter na podlagi zdravniškega potrdila prerazporedi iz opravljanja del in nalog »krpanje elementov« v obratu opažnih plošč na dela in naloge »pomočnik VKŽ Torwege«, prav tako v obratu opažnih plošč.
Prerazporeditev je za nedoločen čas in velja od 11.4. 1984 dalje.
17.	Odpadki (smeti), ki nastajajo v obratu plošče, predvsem v prostoru, kjer se nahaja sekirostroj, nadalje podobni odpadki v oddelku krojilnica se od 15. 4. 1984 dalje prodajajo po ceni 1,00 din za vrečo. Prodaja se vrši po seznamu, ki ga na podlagi želja zaposlenih delavcev v naši TO sestavi obratovodja plošč. Odpadki se plačujejo ob prevzemu, le-ta pa je lahko izključno samo v dopoldanskem času.
Prednost pri nabavi teh odpadkov imajo zaposleni v naši TO in v kolikor ni interesentov se lahko prodajajo tujim strankam, prav tako po vrstnem redu, kot se prijavijo.
18.	Odpadki, ki nastajajo pri situ (obrat pohištvo — ob kotlovnici) se prav tako prodajajo od 15. 4. 1984 dalje po ceni 10,00 din za vrečo. Seznam vodi obratovodja pohištva. Prednost pri nakupu imajo delavci naše TO. Odpadki se ne smejo odpeljati prej, dokler niso plačani in v vsakem slučaju samo v dopoldanskem času.
Sklepi samoupravnih organov
19.	Odpadki v obratu plošče in krojilnica se nakladajo v stare rabljene vreče, katere preskrbijo izmenovodje obrata plošče, odpadke pri situ pa lahko posaezniki dobijo samo v primeru, da prinesejo sami vreče. Vreč od lesne moke se ne sme uporabljati.
20.	Dosedanja praksa odvoza teh odpadkov se od 15.
4.	1984 prepove.
21.	Pritožba oz. zahtevek delavk iz obrata pohištvo-la-kirnica, po ponovni odmeri letnega dopusta po kriteriju »napor in vpliv okolice« za dela in naloge »brušenje laka« in »nanašanje laka« se odstopi v reševanje SOPPA oziroma komisiji za vrednotenje zahtevnosti dela.
22.	Ugodno je rešil prošnjo GD Boh. Bistrica ter se jim odobri brezplačno 40 m2 servis opažnih plošč.
23.	Ugodno je rešil prošnjo Vzgojno varstvene organizacije Radovljica za odobritev odpadnega materiala.
24.	Ugodno je rešil prošnjo WO Kranj za odobritev odpadnega materiala, katerega bodo uporabili pri delu z otroki.
25.	Dijakom CSUI — Gimnazije Jesenice se za prispevek za srečelov ob prireditvi maturantskega plesa odobri — 1 kom nočna omarica »Anna«.
26.	Ugodno je reši prošnjo razredne skupnosti 4. b. Vzgojiteljske šole Idrija ter se jim kot dobitek za srečelov odobri — 1 kom nočna omarica »Anna«.
27.	Ugodno je rešil prošnjo 00 ZSMS Koprivnik — Gor-juše ter se prispeva določena materialna sredstva za obnovitev oziroma ureditev primernih prostorov za njihovo delovanje, vendar na podlagi predhodne specifikacije potrebnih materialov.
28.	Pristopil je k sodelovanju pri obnovi zgradbe bivše sirarne v Stari Fužini za potrebe Planšarskega muzeja, s tem da Komite za družbeno dejavnost in občo upravo predloži dodatni program vseh stroškov obnove ter njihove razdelitve.
29.	Ugodno je rešil prošnjo Romana Sodje ter mu izdal soglasje za opravljanje male obrti, vendar pod pogojem, da njegovo delo v OVI zaradi tega ne bo trpelo.
Drugi del prošnje glede odobritve kredita za adaptacijo prostora, kjer naj bi to obrt opravljal, člani DS niso mogli ugodno rešiti.
30.	Ugodno je rešil prošnjo Jakoba Repeta ter mu odobril obračun stroškov prevoza na delo in z dela, za kilometre v skladu z drugim odstavkom 98. člena Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke v TO TOMAŽ GODEC, ter v skladu z normativom potrošnje goriva tudi bencinske bone.
Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (25.4.1984)
1.	Periodični obračun I — III 1984 je potrdil z ugotovitvijo, da je delitev celotnega prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi predpisi.
2.	Predlog sistemizacije del in nalog »vodja sušenja« in prestruktuiranje del na skladišču gotovih izdelkov je potrdil z naslednjimi spremembami in dopolnitvami:
—	Opis del in nalog »vodenje sušenja« se dopolni:
IB — raven odločanja
se doda: ter o manipulaciji žaganega lesa Odgovornost: se doda — za zaloge žaganega lesa
—	Opis del in nalog »vodenje skladišča ž. I. in izdelkov«
prva alinea naloge se spremeni in dopolni: vodenje, organiziranje, koordiniranje in kontroliranje del na skladišču gotovih izdelkov, nabavljenega žaganega lesa in žaganega lesa II
—	opis del in nalog »prevzem in oddaja ž. I. II in pohištva«
prva alinea naloge se dopolni:
ter po potrebi tudi vseh ostalih izdelkov
2 B — odgovornost za delo drugih: se doda: dva posredno (podrejena delavca.
Predlog se posreduje v obravnavo in sprejem zborom samoupravnih delovnih skupin.
3.	Samoupravni sporazum o načinu združevanja in uporabi sredstev za financiranje KS je potrdil.
Za podpis SS je pooblastil predsednika DS TO Janeza Erčulja.
4.	Krajevna skupnost Boh. Bistrica naj DS TO posreduje vsakoletno analizo dohodkov in stroškov vzdrževanja doma Joža Ažmana.
5.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv in o razpolaganju z združenimi sredstvi rezerv se posreduje v obravnavo zborom samoupravnih delovnih skupin s priporočilom, da se le-ta potrdi.
6.	Za izvajanje kontinuirane inventure je imenoval naslednje člane in namestnike članov:
—	Komisija za popis potrošnega materiala:
Ravnik Janko	_ č|an
Polajnar Andrej	— namestnik člana
—	Komisija za popis žag. lesa I in II, sekancev in žama-nja:
Žitnik Janez — član
Stare Anton — namestnik člana
—	Komisija za popis hlodovine:
Bijol Franc — član
Odar Vinko — namestnik člana
—	Komisija za popis plošč, pohištva, oblog in lesne moke:
Jensterle Dušan — član Mikelj Anton — namestnik člana
—	Komisija za popis skladišča rezervnih delov: Vojvoda Lovro — član
Bolčina Pavel — namestnik člana
—	Komisija za popis v skladišču polizdelkov v pohištvu:
Medja Janez — član
Ravnik Ivan — namestnik člana
—	Komisija za popis v kovinskem obratu:
Mencinger Franci — član
Bregant Slavko — namestnik člana
—	Komisija za popis drobnega inventarja v uporabi: Hodnik Stanko — član
Ravnik Marjan — namestnik člana
—	Komisija za popis gasilske opreme:
Črnko Jože — član
Bernjak Emil — namestnik člana
Člani ter namestniki članov za izvajanje kontinuirane inventure se imenujejo za dobo enega leta oziroma za izvršitev inventure leta 1984.
Sprejet je bil še s k I e p, naj kontinuirana inventura čimpreje prevzame popis osnovnih sredstev.
7.	Potrdil je nabavo osnovnega sredstva
—	dostavni kamion ZASTAVA 630 N
v vrednosti 856.825,00 din, za potrebe oddelka priprave proizvodnje ter
—	1 kom ročni paletni voziček, tip RN 2000 izdelek tovarna PRIMAT Maribor, v vrednosti 23.344,00 din za potrebe obrata pohištvo.
8.	Sprejel je sklep o odprodaji KAMIONETA, tip 2200 - D.
Kamionet se odproda na licitaciji, po izklicni ceni
95.000,00 din.
9.	Zaradi montaže nove stiskalnice v obratu opažnih plošč ter nekaterih del pfi ureditvi ventilacije oz. odsesava-nja v obratu pohištvo se sprejme s k I e p, da bo za zaposlene v obratu opažne plošče in pohištvo od 16. 7. do 20. 7. 1984 kolektivni dopust.
V zvezi s tem se rok za oddajo prijavnic za letovanje v počitniškem domu v Seči ter počitniških prikolicah na morju podaljša do vključno 7. 5. 1984 ter bodo imeli delavci iz obrata opažnih plošč in pohištvo, v času kolektivnega dopusta prednost pri razporeditvi v domu oziroma v prikolicah.
10.	Z ozirom na število zaposlenih, ki delajo na dvoizmenskem delu se podpre vloga Krajevne skupnosti Koprivnik — Gorjuše glede uvedbe avtobusnega prevoza delavcev na popoldansko izmeno ter predlaga ALPETOURU Škofja Loka, da v okviru danih možnosti organizira prevoz delavcev tudi na popoldansko izmeno.
11.	V zvezi s ponovno obravnavo prošnje AMD Boh. Bistrica za odobritev menjave dela inštruktorju Perše Stanku v primeru, ko bi bilo to potrebno zaradi opravljanja vozniških izpitov na Jesenicah se potrdi sklep XVII. zasedanja DS TO z dne 28. 2. 1984, da se tov. Peršetu v okviru možnosti omogoča menjava dela v oddelku za investicije in vzdrževanje.
Delavski svet TO Rečica (25. 4. 1984)
1.	DS je bil seznanjen z rezultati volitev v samoupravne organe TO, ki so bile izvedene 27. 3. 1984.
2.	Za predsednika delavskega sveta TO Rečica je bil izvoljen Stojan Ulčar, za njegovega namestnika pa Martin Žvan.
3.	V odbor za delovna razmerja so bili imenovani:
Alojz Burja — predsednik, Metka Lebar član, Boris
Franc član, Silvo Arh član, Milka Žemva član.
4.	DS je imenoval odbor za SLO in DS v sestavi, kot je bil predlagan.
Na podlagi poročila komisije za izvedbo referenduma, ki je bil dne 27. 3. 1984 DS ugotavlja, da so bile spremembe oz. dopolnitve vseh treh samoupravnih aktov sprejete, ker je za sprejem glasovalo več kot polovica volilnih upravičencev in sicer:
—	za sprejem sprememb in dopolnitev 15. do 19. člena, 70., 78. in 104. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD ter delitvi sredstev za OD je od skupno 330 zaposlenih glasovalo ZA: 196 ali 59,39%;
—	za sprejem sprememb in dopolnitev 121. čl. pravilnika o delovnih razmerjih je od skupno 330 zaposlenih glasovalo ZA: 179 asli 54,24 %;
—	za sprejem sprememb in dopolnitev 8. točke 50. člena, 54. a den, 11. alineja 70. čl. Statuta TO je od skupno 330 zaposlenih glasovalo ZA: 172 ali 52,12%.
Od skupno 330 zaposlenih se je referenduma udeležilo 274 ali 83,03 %.
6.	Ugotovljeno je bilo, da referendum za sprejem:
—	sprememb in dopolnitev SS o združitvi v SOZD GLG Bled ni bil sprejet, ker je zanj glasovalo manj kot polovica volilnih upravičencev in sicer: od skupno 330 zaposlenih je glasovalo ZA: 144 zaposlenih ali 42,73 % ter
—	sprememb in dopolnitev statuta SOZD GLG Bled prav tako ni uspel, ker je zanj od skupno 330 zaposlenih glasovalo ZA: 130 ali 39,39 %, to je manj kot polovica volilnih upravičencev, zato bomo morali referendum po šestih mesecih ponoviti.
7.	Na podlagi poročila inventurne komisije za popis hlodovine je bil sprejet sklep, da se inventurni manjko v vrednosti 618.994,80 din knjiži na izredni izdatek ter je po normativih blaga opravičljiv.
Delo
občinske
sindikalne
organizacije
(1982—1984)
V minulem mandatu je občinska organizacija Zveze sindikatov Radovljica s svojimi organi posvečala osrednjo pozornost vključevanju delegatov v delovanje skupščinskega sistema, planiranju in spremljanju rezultatov poslovanja, prizadevanjem za uresničevanje stabilizacije gospodarstva, delitvi po delu in rezultatih dela, množični inventivni dejavnosti, socialni politiki, zaposlovanju in stanovanjski izgradnji.
Medtem, ko se je že obneslo vključevanje v delo zbora združenega dela, so dosti manj vzpodbudni rezultati vključevanja v delo skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. To je v veliki meri pogojeno na eni strani z ustanavljanjem skupne strokovne službe SIS, koordiniranim sklicem sej in ustreznim pripravljanjem gradiv s povzetki in na drugi strani z ustrezno porazdelitvijo zadolžitev med člane občinskega sveta oziroma predsedstva.
Aktivno vključevanje v sprejemanje in spremljanje srednjeročnega plana in resolucije o družbenoekonomskem razvoju in organiziranje razprav o rezultatu poslovanja ob periodičnih in zaključnih računih, so že nekaj let stalna praksa in so pokazali dobre učinke.
Med drugim so s pripombami v letu 83. dosegli, da so izvozne obveznosti konkretno vnešene v resolucijo 84., dosežena pa je tudi diferenciacija v odnosu na dosedanje rezultate izvoza.
OSZS in njegovi organi so se od vsega začetka vključevali v prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo. Lani je sodeloval pri izdelavi Načrta o uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Radovljica, na podlagi tega dokumenta pa so pripravili tudi Operativni program dela za izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Osnovne aktivnosti so doseganje z družbenimi plani in resolucijami zastavljenih ciljev, uresničevanje delitve po delu in rezultatih dela, uresničevanje delegatskega sistema in samoupravnih odnosov, zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih, zmanjševanje režije ter krepitev zavesti in odgovornosti.
Na področju delitve po delu in rezultatih dela je občinski svet stalno spremljal uresničevanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka.
Katalog tipičnih del in nalog občine Radovljica, ki so ga izdelali v letu 1983, je za vse OZD v občini izreden pripomoček za vsklajevanje rasti osebnih dohodkov med posameznimi OZD. Seveda ni manjkalo tudi reševanja konkretnih vprašanj in problemov v zvezi z delitvijo po delu in rezultatih dela v posameznih sredinah.
Na področju množične inventivne dejavnosti so po tekale aktivnosti v sodelovanju z raziskovalno skupnostjo, podeljene so bile nagrade inovatorjem, v bodoče pa je pričakovati spremenjen pristop, ki naj bi imel za posledico večji razmah inventivne dejavnosti.
Zaradi padanja življenjskega standarda, nižjih osebnih dohodkov'ob hkrati visoki rasti cen, se vedno pogosteje pojavljajo problemi v zvezi z zagotavljanjem socialne varnosti. Uvedene pomoči v okviru interesnih skupnosti so doslej zadoščale, vendar je v prihodnje pričakovati večji pritisk na različne oblike pomoči.
V	bodoče bo zato občinska organizacija ZS tem vprašanjem posvečala še več pozornosti, zlasti na področju izgradnje in stanovanjske politike.
V	letu 1983 ustanovljena skupna pravna posvetovalnica pri občinskih svetih ZS Slovenije na Gorenjskem zagotavlja pravno pomoč delavcem in osnovnim organizacijam sindikata. Ob sredah nudi delavcem pravne nasvete, sestavlja vloge, prevzema zastopanje pred samoupravnimi organi in sodišči in drugo.
Ob koncu mandata so podali svoja poročila o delu tudi organi občinskega sveta. Ugotovimo lahko, da so bili nekateri zelo aktivni, drugi manj in si je treba v tekočem mandatu prizadevati, za dosledno izvajanje sprejetih programov.
Za zaključek bi bilo pričakovati oceno dela občinskega sveta in njegovih organov. Videli smo, da so vodili številne in raznovrstne aktivnosti, ki so do maksimuma obremenjevale zaposlene funkcionarje. Premiki v našem delu, na podlagi vodenih aktivnosti, pa niso najbolj zadovoljivi, pa tudi sindikalno članstvo je vse manj aktivno. Ko ocenjujemo minulo delo se moramo venomer spraševati, če smo v svojih okoljih naredili vse, kar znamo in kar bi lahko in ne nazadnje, kar bi morali narediti.
Na volilni seji OS ZSS Radovljica so za predsednika v naslednjem mandatu ponovno izvolili Vladimirja SILIČA, za podpredsednika sta bila izvoljena Miro KAPUS — Gozdno gospodarstvo Bled in Albin MRAK — Su-kno Zapuže. Za sekretarja je bil izvoljen Mirko RIMAHA-ZI. Oba podpredsednika bosta svojo delo opravljala neprofesionalno.
NOSITE KRESNIČKO!
Milica bo v začetnem obdobju pešce brez teh obeskov le opozarjala in svetovala, le v izjemnih primerih pa sankcionirala, kar pa ne bo praksa v kasnejšem obdobju, zato priporočamo, da si svetlobne obeske nabavite čimprej.
Z vsakodnevnim opozarjanjem v šoli in doma, bomo otroka navadili na uporabo kresničke. Zavedati se moramo, da previdnosti, pozornosti in obzirnosti ni nikoli preveč, če smo udeleženci v prometu kot pešci ali kot vozniki.
Sklepi samoupravnih organov
8.	Obravnaval je analizo izvajanja načrta ukrepov za manjšo porabo in varčevanje z gorivi za obdobje prvih treh mesecev letošnjega leta ter ugotovil, da so rezultati ugodni. Še nadalje naj se izvajajo sprejeti ukrepi.
9.	Sklep s prejšnjega zasedanja, da naj se uredijo omarice za orodje se spremeni v toliko, da se popravijo le garderobne omarice in sicer poravnati vrata ter urediti zapirala, kjer so le-ta pokvarjena, da jih bo možno zaklepati. Zadolžen odd. za vzdrževanje in investicije.
10.	Obravnaval je poročilo o rezultatih gospodarjenja za obdobje I-III/84 ter ugotovil, da so rezultati zadovoljivi ter da je delitev celotnega prihodka opravljena v skladu z zakonskimi predpisi, našimi samoupravnimi akti ter sprejetim planom za leto 1984.
11.	Seznanjen je bil s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za odpravo posledic škode v gozdovih ter ga posreduje v sprejem zborom delavcev TO s priporočilom, da ga sprejmejo.
12.	Potrdil je enkratno izplačilo odškodnine v višini 10.271,— din Janezu Skaliči za inv. predlog »zlaganje folding pokončnih oblog na topi spoj za strojem Lehbrink« v SM ter enkratno odškodnino v višini 3.496,— din Stojanu Ulčarju za predlog spremenjenega spoja pokončnika SM podboja z oblogami.
13.	Žemva Emiliji se izda soglasje za opravljanje male obrti (izdelovanje pajacev iz storžev in blaga).
14.	Kotnik Francu se odobri premik pričetka delovnega časa na 6.30 uro s tem, da manjkajoči čas mesečno doprinese z delom ob sobotah ali dežurstvom.
15.	Obravnaval je zahtevo za varstvo pravic Rudija Eržena ter jo kot neutemeljeno zavrnil. Obenem pa priporoča odboru za delovna razmerja, da poskuša najti njemu ustreznejše delovne naloge, ki bodo ustrezale njegovi izobrazbi in delovnim sposobnostim.
16.	Seznanjen je bil s finančnim načrtom sklada skupnih rezerv v občini Radovljica za leto 1984 in nanj ni imel pripomb.
17.	Imenoval je člane in njihove namestnike za popis blaga v skladiščih, kot so bili predlagani.
18.	V 15-dnevno javno obravnavo se posreduje dopolnjen opis delovne naloge »evidenca zalog v skladišču gotovih izdelkov«.
19.	Potrdil je nabavo dvojne obrezovalke v skupni vrednosti 732.628.—din, katera se potrebuje pri proizvodnji SM za izdelavo prečnikov.
20.	Na predlog tehnološke priprave dela je potrdil iskustvena normativa za spajanje in sestavo furnirja kot sta bila predložena z veljavnostjo od 3. 5. 1984 dalje.
21.	Z delavci obrata žaga se skliče sestanek glede pospešenega dela v obratu zaradi večjega dovoza hlodovine.
Delavski svet TO Mojstrana (10.4.1984)
1.	Predsednik IO OOS tov. Pintar je podal poročilo o izidu volitev ter poročilo o izidu glasovanja na referendumu. Volitve in referendum sta bila izvedena 27. 3.1984.
2.	Dana je bila razrešitev dosedanjim članom delavskega sveta, za novega predsednika delavskega sveta je bil izvoljen tov. GRILC ALOJZ, za namestnika pa tov. MAKOVEC JOŽE.
3.	Delavski svet je potrdil program dela delavskega sveta TO Mojstrana.
Ker člana delavskega sveta LIP Bled nista člana DS TO Mojstrana, je bil sprejet sklep, da bi bila prisotna na sejah DS TO Mojstrana. S tem bi bila seznanjena s sprejetimi sklepi, oz. bi poročala o sprejetih sklepih na delavskem svetu DO.
4.	Imenoval je naslednja izvršilna organa
Odbor za delovna razmerja TO Mojstrana:
Debevec Adrijana, Janša Rudi, Kopavnik Alojz, Košir Jože, Milonik Frančiška.
Komite za SLO in DS
Troha Ante — sekretar ZK, predsednik, Noč Anton — direktor TO, namestnik, Grilc Alojz — predsednik DS, član, Ravhekar Tomaž — načelnik CZ, član, Mežnar Janez — poveljnik CZ, član, Lumpert Valentin — načelnik NZ, član, Pintar Janko — predsednik IO OOS, član, Jeglič Zoran — predsednik ZSMS, član.
5.	Potrdil je prošnjo Planinske zveze Slovenije. Delavcu, ki bo sodeloval pri delu GRS se opraviči odsotnost z dela oz. se mu prizna, kot da je redno opravljal svoje delo. Za tako odsotnost se GRS izstavi zahtevek za refundacijo nadomestila bruto osebnega dohodka oz. povračila dohodka.
6.	Delavski svet ni potrdil normativa »skobljanje obl. letvic — morali 64/48«. Ta normativ se ponovno izdela.
Potrdil je normativa »širinski narez moralov — podoj« in »letvičenje desk za sušilnico«.
Normativ »krpanje in zamaskanje furn. pokončnikov«, pa je delavski svet potrdil le začasno, doker se ne izdela in potrdi novega.
7.	Direktor TO je podal informacijo o naročenih novih strojih ter investicijskih delih.
8.	Delavski svet je obravnaval ocenitev novosistemizira-nih del in nalog ter popravljenih ocen na podlagi spremenjenih opisov del in nalog, ter jih posredoval v 15-dnevno javno obravnavo. Vse pripombe naj bodo v pismeni obliki naslovljene na komisijo za VZD.
9.	Delavski svet je obravnaval poročilo o odpravi pomanjkljivosti v TO Mojstrana, ter sklenil, da je treba vse prekrške sproti prijavljati in obravnavati na disciplinski komisiji.
Prav tako se uredijo medsebojni odnosi med nekaterimi sodelavci, kar je nujno potrebno za nadaljne dobro poslovanje.
Delavski svet TO Podnart (10.4.1984)
1.	Predsednik volilne komisije in predsednik komisije za izvedbo referenduma sta DS poročala o izidu volitèv in referenduma, kjer je ugotovljeno, da so bile volitve delegatov v samoupravne organe uspešne, prav tako so bile sprejete spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitvi sredstev za OD in statuta TO;
2.	Za predsednika DS je izvoljen Langus Branko, za namestnika pa Kordež Matevž;
3.	V odbor za delovna razmerja je DS izvolil Varl Katarino, Černe Marjeto, Miklavčič Ivanko, Vidakovič Stjepana in Prevec Ivanko;
—	v odbor za SLO in DS je izvolil Ravnik Jureta, Čufar Franca, Langus Brankota, Kunčič Tomaža, Varl Gorazda, Sitar Franca, Goričan Antona in Perič Danico;
—	v odbor za gospodarjenje je imenoval Čufar Franca;
—	v odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje je imenoval Perič Danico;
—	v odbor za organizacijo, kadre in stanovanja je imenoval Langus Branka;
—	v uredniški odbor je imenoval Ravnik Jureta;
4.	Sprejel je sklep, da se pri Zavarovalnici Triglav najame kredit v vrednosti 600.000 din za nabavo sredstev iz varstva pri delu in za podpisnika imenoval direktorja DO, Bajt Franca in računovodja DO, Lipnik Joža;
5.	Na predlog odbora za delovna razmerja in zdravniške komisije se Zupan Marijo zaradi zdravstvenega stanja prerazporedi iz enega opravila na drugo, ki je nižje vrednoteno in se ji prizna razlika med obračunsko postavko po njeni dosedanji razporeditvi in obračunsko postavko za delo, ki ga opravlja.
Delavski svet TO Podnart (25.4.1984)
1.	Obravnaval je obračun I—lil. Iz podatkov je razvidno, da je proizvodnja dosežena s 85,40 % glede na plan, produktivnost pa 87,31 %. Dosežene količine so razen pri oblogah večje kot v enakem obdobju lanskega leta in manjše, razen pri policah, kot je predvideno s planom za leto 1984. Največji izpad je pri proizvodnji oblog, kar gre na račun pomanjkanja suhega žaganega lesa. Tudi finančni rezultat zaostaja za planiranim zaradi manjše proizvodnje oblog in zaradi neugodnega tečaja dinarja pri izvozu polic. Kljub naštetim objektivnim težavam so bili delegati mnenja, da bi z boljšim delom in z boljšim odnosom do materialnih sredstev dosegli boljše rezultate. DS je dal obračun v obravnavo in sprejem zborom delovnih ljudi;
2.	Obravnaval je samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezervnega sklada za odpravo posledic škode, ki je nastala v gozdovih zaradi viharja letos pozimi. Celotna DO nakaže po tem sporazumu GG Bled 41.000.000 din, od tega naša TO 2.000.000 din. Ker gre za združevanje sredstev brez obveznosti vračila je DS dal samoupravni sporazum v sprejem zborom delovnih ljudi;
3.	Imenoval je člane in namestnike inventurnih komisij za posamezne vrste materialov in sicer:
—	za popis hlodovine, žag. I. in izdelkov: ČUFAR FRANC in za namestnika LUSKOVEC ALOJZ
—	za popis drobnega inv., potr. m., gasilske opreme: KUNČIČ TOMAŽ in za namestnika KLEINDIENST FRANC
—	za popis mater, za vzdrž., goriva in maziva: KORDEŽ MATEVŽ in za namestnika ERŽEN RUDOLF
4.	Obravnaval j pritožbo Šlibar Janeza, ki se je pritožil zoper sklep disciplinske komisije. Zahtevi za varstvo pravic delavca se ne ugodi in se kot neutemeljena zavrne.
Delavski svet DSSS(25.4.1984)
1.	Obravnaval je poročilo o volitvah v samoupravne organe DSSS in ugotovil, da so bile uspešne, saj je glasovalo 85 delavcev ali 95,51 %.
2.	Za predsednika DS DSSS je bil izvoljen Vinko Čuden, za namestnika pa Štefan Banko.
3.	V izvršilni organ DS — odbor za delovna razmerja je imenoval: Jelko Kunej, Marijo Stare, Simono Ravnik, Miha Komana in Mira Pintarja.
4.	Na osnovi poročila o izvedbi referenduma je ugotovil, da je le-ta uspel, saj je za sprejem pravilnika o osnovah in merilih glasovalo 81 delavcev ali 91,01 %, za spremembe pravilnika o delovnih razmerjih je glasovalo 81 volilnih upravičencev ali 91,01 %, za spremembe statuta pa je glasovalo 80 volilnih upravičencev ali 89,89 %.
5.	Obravnaval je periodični obračun l-lll ter ugotovil, da so rezultati zadovoljivi ter da je delitev celotnega prihodka opravljena v skladu z zakonskimi predpisi, našimi samoupravnimi akti in s sprejetim planom 1984.
6.	V sprejem sam. delovnim skupinam v DSSS je posredoval usklajene opise nalog ter sistemizacije v izvoznem oddelku in AOP.
7.	Ugotovil je, da so sam. delovne skupine sprejele predlog o povišanju prispevka za kolektivno nezgodno zavarovanje iz 20,00 din na 50,00 din. Sklep o povišanju velja od 1.5.1984 dalje.
8.	Ugodno je rešil vlogo Kolesarskega kluba Bled in odobril uporabo osebnega avtomobila za 3.000 km v letni sezoni, s tem da uporablja lastne bencinske bone in bencin.
Naše gospodarjenje v prvem tromesečju
CELOTNI PRIHODEK
Kljub temu, da s poslovanjem v prvem četrtletju nismo bili zadovoljni, je doseženi celotni prihodek vendarle bistveno ugodnejši kot prejšnje leto. Celotni prihodek je sicer sorazmerno nižji od letnega povprečja, kar pa je že vsakoletni pojav in je zato bolj odločilno, kolikšen je zaostanek do povprečja leta in do plana. Vsekakor je najslabši rezultat dosegla TO Podnart, kjer zaradi remonta žage v januarju niso imeli dovolj žaganega lesa za proizvodnjo pa tudi poznejše mesece proizvodnja ni tekla po planu. Največji porast celotnega prihodka je dosegla TO Mojstrana, kjer se že pozna vpliv zaključene investicije zaradi večjih proizvodnih kapacitet ter boljših delovnih pogojev. Povprečni boljši rezultat kot v prvem četrtletju preteklega leta je dosežen tudi zaradi letošnjih bistveno ugodnejših prodajnih možnosti, saj je povpraševanje normalno, v preteklem letu v začetku leta pa je bilo povpraševanje slabše.
Posebno pomembno je, da je dosežen zelo ugoden start pri izvozu, saj je bistveno večji kot prvo četrtletje preteklega leta pa tudi do povprečja letnega plana dosti ne zaostaja. Sicer splošno slab rezultat v TO Podnart je pri izvozu boljši, saj je proizvodnja za izvoz tekla dokaj normalno pa tudi fiksna izvozna pogodba je TO bolj angažirala. Slabši je izvoz v TO Mojstrana zaradi izpada izvoza stolic, za kar sicer povpraševanje je, vendar pa cenovno ni sprejemljivo.
Podatki o doseženem celotnem prihodku so:
	doseženo 31.3. 1984	1984	1984
		1983	
			plan
Tomaž Godec	302.928	154	91
Rečica	349.021	178	99
Mojstrana	62.584	274	98
Podnart	42.874	111	72
Trgovina	96.352	140	68
DSSS	29.659	152	89
LIP skupaj	883.418	163	90
Primerjava izvoza je sledeča:
	dosežen izvoz 31. 3.1984	1984 1983	1984 plan	% od celot, prih. 1983 1984	
Tomaž Godec	155.580	121	72	65,3	51,4
Rečica	102.730	294	92	17,8	29,4
Mojstrana	2.172	141	24	6,8	3,5
Podnart	20.876	2092	135	2,6	48,7
LIP skupaj	281.358	169	80	30,6	31,8
Na povečanje izvoza v celotnem prihodku je seveda vplival tudi ugodnejši devizni tečaj v letošnjem četrtletju, saj se je tečaj spreminjal v preteklem letu šele pozneje po četrtletju. Primerjava izvoza po devizni vrednosti je sledeča (po SIV tečaju):
	doseženo 31.3. 1984	1984 1983	1984 plan
Tomaž Godec	186.345	101,2	98,1
Rečica	100.883	209,1	102,7
Mojstrana	585	15,0	7,3
Podnart	12.086	185,7	88,8
LIP Skupaj	299.899	123,5	96,8
Celotni prihodek, ki je obračunan po plačani realizaciji, se od fakturirane prodaje razlikuje za razliko večje ali manjše neplačane realizacije med začetkom leta 1984 in stanjem 31. 3. 1984. V skupnem znesku je neplačana realizacija večja kot v začetku leta, kar je tudi vplivalo na delno poslabšanje poslovnega rezultata. Primerjava je sledeča (v tisoč din):
	stanje neplačane realizacije	
	1.1. 1984	31. 3.1984
Tomaž Godec	50.493	100.340
Rečica	36.284	44.070
Mojstrana	17.290	11.693
Podnart	17.197	8.901
Trgovina	384	850
DSSS	-	18
LIP skupaj	121.648	165.872
V celotnem prihodku so se precej povečali ostali dohodki, posebno pri TO Tomaž Godec. Povečanje se največ nanaša na obračunane zamudne in menične obresti in sicer (v tisoč din):
31.3.1983	31.3.1984
Tomaž Godec	2.587	39.487
Rečica	1.409	14.051
Mojstrana	18	973
Podnart	78	470
Trgovina	347	539
DSSS	40	178
LIP skupaj	4.479	55.698
PORABLJENA SREDSTVA
Porabljena sredstva so stroški za porabljene materiale za izdelavo prodanih proizvodov in storitev (DIS stroški) ter posredni materialni stroški (FIS stroški), ki so nastali v obračunskem obdobju. Za poslovni rezultat je odločilno, s kakšnimi stroški obremenjujemo doseženo prodajo in seveda, kako so se gibale prodajne cene naših izdelkov v razmerju do gibanja nabavnih cen materialov in drugih fiksnih stroškov. V prvem tromesečju 1984 so se v razmerju do leta 1983 stroški proizvodnje bolj povečali kot pa prodajne cene naših izdelkov, kar je razvidno iz sledeče primerjave:
	% DIS stroškov do dosežene prodaje 1983 1984		% FIS stroškov do dosežene prodaje 1983 1984	
Tomaž Godec	46,2	47,6	22,0	26,1
Rečica	61,4	69,8	13,8	13,1
Mojstrana	57,6	52,9	16,9	19,3
Podnart	58,6	42,4	15,5	24,7
Trgovina	—	—	1,7	2,1
DSSS	—	—	41,4	37,9
LIP skupaj	51,9	55,7	18,9	20,2
Večji delež DIS stroškov je posebno močan pri TO Rečici, kjer je v prvem četrtletju posebno pri izvozu doseženo razmeroma nizko kritje zaradi mirovanja deviznega tečaja, ob istočasnem povečanju cen materialov, največ na osnovi sporazumov o skupnem prihodku ali dohodku. Nižji je delež DIS stroškov v TO Mojstrana in Podnart, vendar v TO Podnart zaradi večje plačane realizacije od fakturirane in je zato rezultat ugodnejši kot je resnično iz proizvodnje in prodaje tega obdobja, v TO Mojstrani pa delno tudi iz razlike plačane realizacije, delno pa je v tej TO doseženo ugodnejše razmerje med prodajno in nabavno ceno.
Fiksni stroški (FIS) so razen pri TO Rečici pri vseh TO vplivali na povečanje stroškov proizvodnje v razmerju do leta 1983. Večji stroški so predvsem pri porabljenih gorivih in električni energiji-
Večji porast FIS stroškov v TO Mojstrana pa je dosežen zaradi aktiviranja nove investicije, kar vpliva na povečanje obračunane amortizacije in tudi na večjo porabo električne energije in vzdrževalnih stroŠKov. Pri TO Podnart povečani delež FIS stroškov nastaja predvsem zaradi izredno visokega porasta stroškov tekočega vzdrževanja in porabljenih tekočih goriv.
Poslovni rezultat za akumulacijo, ki je kljub porastu deleža DIS in FIS stroškov v doseženi prodaji ugodnejši kot v letu 1983, je dosežen zaradi drugih dohodkov, predvsem zaradi pozitivnih obresti in to največ pri TO »Tomaž Godec«, delno pa tudi pri TO Rečica.
DOHODEK
Dohodek je razlika, ki jo dobimo, ko iz celotnega prihodka pokrijemo porabljena sredstva. Dohodek imenujemo tudi novoustvarjena vrednost, saj je to tisti del celotnega prihodka, ki ga temeljne organizacije ustvarjajo s svojim delom. Uspešnost poslovanja se predvsem ugotavlja s primerjanjem doseženega dohodka med posameznimi obdobji in v primerjavi z drugimi. Primerjava z drugimi za prvo četrtletje 1984 še ni možna, saj še nimamo podatkov o poslovanju drugih, lahko pa primerjamo znotraj delovne organizacije in z enakim obdobjem preteklega leta.
Dohodek je v razmerju do preteklega leta največ povečala TO Mojstrana, ki je s tem tudi dohitela ostale TO in celo nad povprečjem delovne organizacije. Najmanjše povečanje dohodka je doseženo v TO Trgovina, kar je posledica zamrznjene marže. Primerjava doseženega dohodka izkazuje:
	doseženi dohodek	31. 3. 1984 31. 3. 1983	31. 3. 1984 plan
Tomaž Godec	108.292	170	78
Rečica	69.414	143	78
Mojstrana	18.036	314	97
Podnart	16.055	160	92
Trgovina	6.318	112	79
DSSS	18.497	161	90
LIP skupaj	236.612	163	81
Primerjava doseženega dohodka na delavca in v primerjavi do poslovnih sredstev je sledeča:
	dohodek na delavca	31. 3. 1984 31. 3. 1983	% dohodka do povprečnih poslov, sred.
			1984 1983
Tomaž Godec	235.930	174	9,5
Rečica	219.664	141	9,2 8,98,6 9,0-
Mojstrana	240.480	251	4,412,78,9 6,1-
Podnart	214.066	160	7,0	
Trgovina	263.250	116	
DSSS	210.193	163	
LIP skupaj	228.170	162	9,8	8,9
OBVEZNOSTI IZ DOHODKA
Obveznosti iz dohodka so manj obremenjevale dohodek kot v enakem obdobju preteklega leta. Delno je to posledica zmanjšanja nekaterih obveznosti, delno pa zaradi počasnejše rasti osebnih dohodkov od rasti dohodka in so tako obveznosti, ki jim je osnova za obračun izplačani osebni dohodek, seveda manj obremenjevale dohodek kot leto prej. Od obveznosti pa so se v vseh TO največ povečale obresti od kreditov zaradi povečanih obrestnih stopenj, prispevek za mestno zemljišče, prispevek za pokojninsko zavarovanje in stroški plačilnega prometa. Pri TO Rečica se je visoko povečal tudi prispevek za gozdno reprodukcijo zaradi večjih dobav hlodovine kot v letu 1983. Med obveznosti iz dohodka spadajo tudi stroški delovne skupnosti, ki pa so v celoti manj obremenjevale dohodek kot leto prej, razen pri TO Mojstrani, kjer pa je porast teh stroškov visok zaradi solidarnostnega pokrivanja od drugih TO v letu 1983, v letu 1984 pa je obremenitev normalna.
Primerjava % obveznosti iz dohodka je naslednja:
	znesek obveznosti iz dohodka	1984 1983	% obvezn. iz 1984	dohodka 1983
Tomaž Godec	38.899	161	35,9	38,0
Rečica	26.443	148	38,1	37,0
Mojstrana	5.124	255	28,4	35,0
Podnart	4.827	119	30,1	40,4
Trgovina	2.822	93	44,7	53,5
DSSS	2.863	124	15,5	20,0
LIP skupaj	80.978	151	34,2	36,9
Iz dohodka smo v prvem četrtletju 1984 pokrili tudi pospešeno amortizacijo, kar pa ne moremo smatrati kot obveznost iz dohodka, saj amortizacija ostane v temeljni organizaciji za vlaganja v osnovna sredstva.
Cisti dohodek
Ostanek dohodka po pokritju obveznosti iz dohodka je čisti dohodek. Čisti dohodek je predvsem namenjen za osebne dohodke in skupno porabo ter za akumulacijo, to je za rezervni in poslovni sklad. V akumulacijo pa se všteva tudi pospešena amortizacija, čeprav se pokriva že iz dohodka. Z doseženim čistim dohodkom so vse TO v celoti pokrile obračunane osebne dohodke po merilih uspešnosti poslovanja na osnovi pravilnika o delitvi čistega dohodka in sprejetega letnega plana. Delež čistega dohodka za osebne dohodke je v skladu z merili družbenega dogovora o usmeritvi razporeditve dohodka, saj rast osebnih dohodkov v razmerju do prvega četrtletja 1983 zaostaja za rastjo dohodka (rast osebnih dohQdkov znaša 45 %, rast dohodka pa 63 %). Delež ČD za OD v prvem četrtletju 1984 pa je le za 10 % večji kot povprečno za leto 1983, dohodek pa za 5 %. Obračunani OD dosegajo 84 % plana, doseženi dohodek pa 81 %.
Doseženi čisti dohodek znaša:
	doseženi čisti dohodek	1984	1984
		1983	plan
Tomaž Godec	54.191	137	68
Rečica	31.035	102	65
Mojstrana	9.691	260	92
Podnart	8.997	151	98
Trgovina	3.092	118	67
DSSS	13.748	149	88
LIP skupaj	120.754	132	72
Iz čistega dohodka je pokrit del skupne porabe za stanovanjsko gradnjo v višini 10 % od izplačanih osebnih dohodkov in za drugo skupno porabo 22.000 din na zaposlenega letno. Za rezervni sklad smo dolžni razporediti 4 % dohodka, po sprejetem sporazumu pa še za potrebe Krajevnih skupnosti po 600,— din na zaposlenega letno, v Boh. Bistrici pa še 0,2 % od dohodka. Preostali znesek čistega dohodka je namenjen za poslovni sklad, ki pa ga v prvem četrtletju skoraj ni.
Čisti dohodek je razporejen za razne namene v odstotkih:
osebni
dohodki
skupna
poraba
akumulacija
1984	1983	1984	1983	1984	1983
Tomaž Godec	62,8	76,0	8,5	10,9	28,7	13,1
Rečica	56,1	62,7	9,6	9,4	34,3	27,9
Mojstrana	55,4	86,6	6,4	7,3	38,2	6,1
Podnart	63,6	72,3	7,1	12,1	29,3	15,6
Trgovine	70,7	61,2	10,4	9,0	18,9	29,8
DSSS	70,3	82,8	11,5	17,2	18,2	—
LIP skupaj	61,3	72,0	8,9	11,0	29,8	17,0
PREGLED BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V DO LIP BLED
za mesec marec 1984 in primerjava z marcem 1983
1983	DSSS	TO Tomaž Godec	TOZD Rečica	TOZD Mojstrana	TOZD Podnart	TOZD Trgovina	DO UP Bled
bolovanje do 30 dni	2,37	7,41	6,44	6,92	5,23	0,38	6,34
bolovanje nad 30 dni	1,84	4,06	3,34	1,70	2,24	—	3,29
Skupaj:	4,21	11,47	9,78	8,62	7,47	0,38	9,63
Porodniška odsotnost	—	1,40	—	1,57	1,25	-	0,83
1984							
bolovanje do 30 dni	3,17	5,45	5,47	4,51	5,05	1,25	5,08
bolovanje nad 30 dni	1,63	3,11	1,67	2,50	2,56	—	2,40
Skupaj:	4,80	8,56	7,14	7,01	7,61	1,25	7,48
Porodniška odsotnost	1,13	2,02	2,63	1,74	1,25	—	2,01
Priznanja ob dnevu OF in prazniku
dela
Četudi letošnja praznovanja dneva OF niso bila tako blesteča kot prešnja leta, ko še nismo imeli gospodarskih težav, je bilo v vseh krajevnih organizacijah SZDL čutiti v teh dneh praznično vzdušje. Obeležili so ga s krajšimi svečanostmi po šolah in kulturnih društvih s podelitvijo krajevnih priznanj SZDL in bronastih znakov OF.
Osrednja svečanost v občini v počastitev OF je bila v domu dr. Janka Benedika v Radovljici 26. aprila. Ob tej priložnosti so prejeli letošnja priznanja občinske konference SZDL Radovljica in srebrni znak OF zaslužni dolgoletni družbenopolitični delavci in aktivisti SZDL Angela Dežman iz Radovljice, Janez Cesar iz Lepene v Bohinju, Stane Gaber z Bleda, Stanko Kajdiž iz Radovljice in Janez Štros iz Stare Fužine. Za pomembno družbeno vlogo v povezovanju krajanov je prejelo priznanje in znak OF tudi Kulturno društvo Brezje.
Na tradicionalnem prvomajskem taboru delavcev in občanov radovljiške občine na Šobcu pa so na dopoldanski slovesnosti podelili Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije zaslužnim sindikalnim delavcem. Prejeli so ga Martin Horvat iz Verige Lesce, Stana Kapus iz Jel-plasta Kamna gorica, Olga Knafelj iz občinskega sveta ZS Radovljica, Anton Maček iz Plamena Kropa, Albin Mrak iz Sukna Zapuže, Matko Pogačnik iz Verige Lesce, Tončka Polak iz PTT Radovljica, Franc Pretnar iz Verige Lesce, Stane Režek iz Plamena Kropa, Zdravko Stale iz UKO Kropa, Marjan Štupnikar iz Kemične tovarne Podnart, Edvard Zaplotnik iz Iskre Otoče in osnovna organizacija sindikata LIP, TOZD Lesna predelava Rečica.
Še montaža poštnega predala na dodatni element D-2 pa bo izdelek pripravljen za embaliranje
/. ff. ///. f- yt- vs. ye?/».........X X/. *//.	^9 es ec
Simbol miru, prijateljstva in svobode
Letos 4. maja smo se spomnili tistega žalostneg nedeljskega popoldneva pred štirimi leti, ko smo zvedeli žalostno novico o Titovi smrti.
Vse svoje življenje je posvetil borbi za svobodo, neodvisnost, mir, bratstvo med ljudmi.
Predsednik Tito si je le redko našel počitek. Marljivo in vneto je delal za našo lepšo prihodnost. Nikdar ne bomo pozabili njegove vodilne vloge v predvojnih in vojnih letih, ko je bil na čelu KPJ in iz borbe izšel kot prekaljen borec, ob pomoči vsega ljudstva je ustvarjal in razvijal naš samoupravni socialistični sistem.
Skupaj s tov. Kardeljem sta izgrajevala takšen političen sistem, ki mu ni enakega v svetu. Delavec lahko odloča o rezultatih dela, o družbenopolitičnem življenju, kulturi in vseh drugih področjih. Tudi socialni problemi se rešujejo, delavcu se izboljšujejo pogoji za življenje in delo.
Neprecenljiva je Titova vloga v svetu neuvrščenih. Pred leti je zasnoval mednarodni program: »Neodvisne dežele ne prosijo nikogar, da bi jim priznal pravico do enakopravnega sodelovanja pri reševanju svetovnih problemov. To pravico so si izbojevale same, to pravico imajo in so tudi trdno odločene, da jo s svojo enotnostjo, organiziranostjo in akcijo tudi izkoristijo. To pomeni, da prevzemajo nase svoj del odgovornosti in obveznosti, kot eden najvplivnejših dejavnikov za nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov, utrjevanje miru, varnosti, neodvisnosti in enakopravnosti, za gospodarski in družbeni napredek sveta.«
Čas, v katerem živimo, zahteva delovnega in resnega človeka, s skupnimi napori bomo premostili krizne situacije in dosegli stabilizacijske cilje. Tito ni maral delomrznežev. Rekel je, da za takšne ni prostora v naši deželi. Ostal nam bo vzornik prihodnjih poti. Dokazal nam je, da se je vredno boriti na svoji zemlji, da smo tu sami gospodar. Ljubezen do domovine je treba ohranjati kot največjo dragocenost.
25. maja praznujemo tudi Dan mladosti — spominjamo se rojstnega dne pokojnega maršala Tita. Kot vsako leto je tudi letos na pot krenila štafeta mladosti. Povezala bo želje, dela in misli mladih po vsej širši domovini.
Mladi so trdno odločeni, da bodo s ponosom branili meje naše domovine, nadaljevali Titovo pot in ohranjali pridobitve samoupravnega socialističnega sistema v naši družbi. Ohranjali bodo enotnost, ki je najbolj pomembna za dosego skupnih ciljev.
Vesna
dlxtk h
Svet v luči atomske vojne
Danes je v svetu vse preveč nasilja. Tudi v svobodnih državah ne živijo brez skrbi, poleg gospodarskih in drugih zagat je gotovo največja jedrska tekma med velesilama. Vsakih osem sekund je lahko usodnih za našo civilizacijo. Tako so izračunali ameriški strokovnjaki, ki proučujejo te stvari.
Če bi bil jaz predsednik Amerike ali Sovjetske zveze, bi uničil vsako raketo in sklenil mir med narodi sveta. Zakaj bi zaradi tekme med velesilama propadale države, ki so nedolžne? To razmišljajo mnogi ljudje po svetu, ki si želijo miru. Tudi demonstracije in druge nas-protovalne prireditve ne pridejo v notranjost pozornosti teh ljudi, ki se ne zavedajo, vsaj tako se vidi, da bodo s tem, kar kažejo, uničili tudi sebe.
Verjetno se ti ljudje ne bodo nikoli spametovali in vse bolj verjetno je, da bo prišlo do propada naše civilizacije. Upam, da ne.
Če bi odstranili obe velesili deset procentov svojega orožja, bi izginili z našega planeta lakota in revščina. Tako verjetno ne bo šlo več dolgo, saj s tolikimi vrednostmi, kakršne vlagamo v izdelavo orožja, ogrožamo tudi življenje naših prebivalcev na zemlji. Vsak človek ve, da igri med tema dvema velesilama tako ogrožata zemljo, da od te naše ljube zemlje lahko ostane le še nekaj oceanov pepela in gore ognja. Nikjer več pa ne bi bilo žive duše. Rešili se bodo morda le tisti ljudje, ki mislijo, da bodo s svojimi raketami in drugimi nevarnimi orožji dali ljudem mir in bogastvo vsem narodom sveta. Ko bodo prilezli iz svojih skrivališč in zaklonišč bodo videli, da so se krepko zmotili. Zavedli se bodo, da bodo med temi velikimi kresovi ognja slej ko prej pomrli od lakote.
Upam, da do tega ne bo prišlo, kar pa je malo verjetno.
Primož
Bil sem šimpanz Biki na potovanju na mesec
Ko sem se rodil, sem dobil ime Riki. Moj oče je bil močan in to sem jaz po njem podedoval. Moja mati Pika me je vzgajala v trdem, ostrem redu in tako sem se naučil premagovati lakoto, žejo in druge stvari, ki so mi bile potrebne. No, ker sem bil pože-rušček, sem pri petih letih dosegel rekordno višino, saj sem meril očetu do brade.
Ime sem dobil po moji najljubši hrani, to je kikiriki. Tej besedi so odščipnili prednji del in tako je iz besede riki nastalo moje ime. Moje ime ni bilo v navadi pri nas, v džungli. To ime so mi uvozili iz sosednje farme zato, ker smo od tam uvažali kikiriki. Pri desetih letih so me pri bojnem pohodu proti kokošim ujeli in ker sem bil vajen trdega življenja, so me poslali v Ameriko, kjer so me izučili za v vesolje. Šolal sem se deset let, saj so me morali pripraviti na različne težave. Da bi ohranil zdravje, so me vsak dan vozili na sprehod in na trening, kjer se mi je priljubil nogomet. Na vsakem treningu sem bil vratar, saj sem s svojimi dolgimi rokami in velikimi šapami z največjo lahkoto obranil tudi strele drugih sobratov, čeprav so bili po moči, če že ne malo pa vsaj približno toliko močni kot jaz. Nekega dne, ko smo ravno napovedali tekmo orangutanom, so me poslali v učilnico, kjer so me seznanili še z zadnjimi napotki pred poletom, saj bi moral poleteti čez dva dneva. To noč sem bil nemiren, da še nikoli tako. Malo me je bilo strah, vendar sem se zanašal na svojo moč in iznajdljivost, tako da je bil strah kmalu premagan.
Končno je po dolgem šolanju napočil čas za moj prvi polet. Zgodaj zjutraj so me
oblekli v tesno obleko in me napotili proti izstrelišču. Vstopil sem v raketo in se privezal na sedež. Čez deset minut so zagrmeli motorji in ko je štarter izgovoril »nič«, sem se odlepil od tal. Po nekaj sekundah sem bil že nekaj sto kilometrov od Zemlje in kmalu sem zagledal svoj rodni kraj, džunglo v Afriki. Ob desetletnem šolanju sem na dom in starše čisto pozabil, ko pa sem domači kontinent zopet zagledal, se mi je zbudilo domotožje. Pomislil sem na prijatelje in ob misli na vse nesreče, ki so se jim medtem lahko pripetile, sem se skoraj razjokal. No, kmalu je bila Zemlja le še krogec, ki sem ga videl iz velike oddaljenosti. Skozi lino sem zagledal raketo, ki je padala nazaj na Zemljo, v njej pa je bila prekrasna šimpanzica, v katero sem se zaljubil na prvi pogled. Do pristanka na Mesecu sem ves čas mislil samo nanjo. Ko sem pristal na Mesecu, sem izstopil in zagledal polno majhnih kraterjev, do koder je segalo oko. Kmalu so mi po radiu sporočili, da je čas za povratek. Vstopil sem v raketo in odletel proti Zemlji. Padel sem v Atlantski ocean in kmalu je prišel pome rušilec mornarice ZDA.
Ko so me pripeljali nazaj k izstrelišču, sem najprej hotel zvedeti za ime svoje ljubice. Zvedel sem, da ji je ime Mika. Ko so me peljali k njej, sem takoj uvidel, da je kot naročena zame. Čez nekaj let sem se z njo poročil in zdaj imam lepo potomstvo.
Matej Cerkovnik
6.	r. OŠ J. Plemlja
Bled
Babica mi je povedala
Babica mi je začela pripovedovati:
Bila sem v rovtih na Jelovici, med vojno je bilo, ko so povsod divjali hudi boji. Sušili smo seno, ko je prišla mimo skupina desetih partizanov. Hitro sem pristavila lonec na ognjišče in jim pripravila gobe. Rekla sem, naj malo počakajo, ostro sem opazovala naokoli. Nenadoma zagledam 50 m stran Nemce, ki so prihajali po poti. V hipu sva s Petrom nametala seno na gobe, partizani pa so skočili v grapo in se skrili. Nemci so stopili k meni in eden izmed njih je vprašal: Kaj bandit? Rekla sem jim da sem peti dan tod, toda ne vidim ničesar. Odšli so naprej proti KupljenkU, bilo jih je okoli 600. Partizanom pa sem takoj skuhala novo kosilo.
Tanja Beravs
3.	4. OŠ Ribno
Obnovitev planšarskega muzeja v Bohinju
Nedolgo tega je Komite za družbene dejavnosti in občo upravo pri skupščini občine Radovljica sklical delovni posvet o obnovi planšarskega muzeja v stavbi stare sirarne v Stari Fužini. Tu je že pred poldrugim desetletjem Gorenjski muzej iz Kranja postavil stalno zbirko planšarstva in sirarstva v Bohinju, ki pa zaradi propadajočih prostorov ne bo mogla dolgo zdržati v takšnem okolju. Posveta so se udeležili razen predstavnikov Gorenjskega muzeja, Kulturne skupnosti Radovljica in upravnega organa tudi predstavniki krajevne skupnosti Stara Fužina, Turističnega društva Bohinj-Jezero, Alpe-toura TOZD Hoteli Bohinj, Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas in Kmetijsko zemljiške skupnosti Radovljica. V razgovorih so se strinjali, da je potrebno čim-prej zagotoviti načrte za obnovo prostorov v sirarni in za stavbo in se dogovoriti o načinu financiranja. Obnovitvena dela in ureditev prostorov bi stala okoli 800 tisočakov. Predlagajo, da bi denar zbrali vzajemno Kulturna skupnost Slovenije in Radovljica, izvršni svet občinske skupščine Radovljica ter krajevna skupnost Stara Fužina in tamkaj šne delovne organizacije in turistično društvo.
Priprave na letne igre SOZDGLG
Za boljšo povezanost in spoznavanje med delavci, zaposlenimi v DO, ki so članice SOZD GLG prireja vsako leto druga delovna organizacija zimske in letne igre SOZD GLG.
Zimske igre so v organizaciji DO LIO - GRADIS Škofja Loka potekale na terenih Starega vrha nad Škofjo Loko.
Organizacijo letnih iger, katere bodo letos izvedene četrtič, pa je prevzela DO LIP Bled. Letne igre za prehodni pokal SOZD GLG potekajo v naslednjih disciplinah:
mali nogomet (moški), šah (moški), kegljanje (moški in ženske), streljanje (moški in ženske), namizni tenis (moški in ženske), odbojka (moški in ženske).
Ker so lanskoletne igre v organizaciji GG Bled potekale na območju Bleda, smo se odločili, da bomo skušali predstaviti nastopajočim še druge predele Gorenjske. Prav zato smo se odločili za Bohinj.
Na sestanku športnih referentov članic SOZD GLG smo za datum prireditve določili 26. mai 1984.
Svečana otvoritev iger bo ob 8.00 uri pred osnovno šolo dr. Janeza Mencinger v Bohinjski Bistrici, ki je velikodušno ponudila pomoč pri organizaciji iger. V prostorih osnovne šole bodo potekala tekmovanja v namiznem tenisu, šahu, streljanju in odbojki.
Turnir v malem nogometu bo izveden na travnatem igrišču poleg restavracije Danica, kegljanje pa bo na kegljišču hotela Jelovca na Bledu.
Razglasitev rezultatov in kosilo za vse nastopajoče bo predvidoma na prireditvenem prostoru poleg restavracije Danica, v primeru slabega vremena pa na drugem primernem prostoru. Za zabavo in ples bo poskrbel priznani bohinjski ansambel Savica. Vsekakor bodo letne igre SOZD GLG prijetna poživitev za bohinjski kot in krajane Bohinjska Bistrica, ki pogrešajo takšne vrste prireditev v poletnem času.
Ob tej priliki naj omenimo, da so prve letne športne igre SOZD GLG potekale v dvorani »Poden« v Škofji Loki v organizaciji LIO Gradis Škofja Loka. Skupni zmagovalec je bila DO Jelovica iz Škofje Loke pred LIP Bled in Gradisom.
Druga izvedba je potekala v organizaciji Alplesa v Železnikih. Tudi tokrat je prvo mesto pripadlo Jelovici pred ekipo LIP Bled in Alplesom. Lanskoletne igre so potekale na območju Bleda v organizaciji GG Bled. Zmagovalci so bili zopet tekmovalci Jelovice pred »večno« drugimi LIP Bled in ekipo GG Bled.
Ker je v propozicijah zapisano, da prehodni pokal preide v trajno last, če ga ena ekipa osvoji trikrat zapored, je tako prvi prehodni pokal prešel v roke Jelovice iz Škofje Loke. Glede na to, da smo z letošnjo prireditev namesto balinanja uvedli odbojko in to tako v moški kot ženski konkurenci, zna biti tekmovanje še bolj zanimivo kot doslej, boji za dobre uvrstitve pa še hujši.
Rakuš Mirko
KARATE KLUB BOHINJ
se iskreno zahvaljuje
kolektivu TOZD Tomaž Godec Bohinjska Bistrica in tov. Repetu za pomoč in sodelovanje pri odobritvi prevoza s kombijem LIP-a Bled, s katerim smo se udeležili tekmovanja v karateju za šolsko mladino v Črnučah pri Ljubljani v mesecu aprilu.
Bilo je več kot sto udeležencev in naš klub se je kljub ostri konkurenci dobro odrezal. Ni bilo prvič, da nam je vaš kolektiv nesebično pomagal in za kakršnokoli pomoč in sodelovanje v bodoče se vam že vnaprej lepo zahvaljujemo.
Naš klub ne dobiva denarne pomoči, zato se financiramo sami in nam je zato dobro sodelovanje z vami v veliko oporo.
Upokojili so se
v TO
Tomaž Godec
ANTON ZUPAN
je bil rojen kot otrok mnogoštevilne družine na mali hribovski kmetiji na Gorjušah, zato je moral že v rani mladosti poprijeti za delo. Do pričetka druge svetovne vojne je sprva opravljal razna dela doma, nato je bil priložnostno zaposlen kot sekač in kot voznik pri GG Bled.
Zaradi napredne narodne in delovne zavesti je sodeloval v decembrski vstaji, ki je bila organizirana za boj proti nemškim okupatorjem že leta 1941. Zaradi tega sodelovanja je bil izdan, odpeljan v internacijo, od koder je ušel in se kot aktivni borec priključil NOB. Takoj po končani vojni je sodeloval pri gradnjah stavb za potrebe GG Bled na Rovtarici, nato je bil nekaj časa zaposlen v Železarni Jesenice, nato pa še kot priučen tesar pri zidarskem mojstru Ogrinu in Gradbenem podjetju Bohinj.
V naš kolektiv je prišel junija 1964. leta in se zaposlil v obratu opažnih plošč, kjer je opravljal dela pri narezu za plošče. S pričetkom proizvodnje pohištva je bil prerazporejen v ta obrat na dela in naloge pri miznem rezkarju. Opravljal je tudi druga dela, vendar na delovnih mestih ključnega pomena in to do zaslužene upokojitve novembra 1983.
je bila ena redkih sodelavk, ki so v letu 1983 slavile velik delovni jubilej — 35 letnico dela v našem podjetju, saj se je že januarja 1949. leta zaposlila na žagi v Soteski. Tam je ostala do avgusta 1950. leta, ko je prišla na delo v našo TO. Tako kot v Soteski v žagi, je tudi v žagi naše TO opravljala težka dela pri razrezu in vezavi žamanja in to polnih 13 let. Poznano nam je, kakšni so bili za ženske roke takrat na teh delih delovni, vremenski in drugi pogoji. Teža dela, vročina, mraz, veter in prepih so ji bili na teh delih vsakodnevni spremljevalci, velikokrat tudi več kot 8 ur.
S pričetkom proizvodnje opažnih plošč so bile vse delavke iz žage prerazporejene prav zaradi težkih pogojev dela, v ta obrat, kjer je ostala vse do svoje zaslužene upokojitve februarja letos. Oprvljala je dela pri spajanju sredine, zadnjih nekaj let pa dela pri sekirostroju.
Bila je dolgo vrsto let, to je od ustanovitve pa do prenehanja z delom, aktivna članica IGD »TOMAŽ GODEC« in skorajda ni bilo vaj, tekmovanj in drugih gasilskih prireditev, da se jih ne bj udeležila. Za svoje delo je prejela delovno odlikovanje in sicer Red dela s srebrnim vencem.
BERNARDA
PREŽELJ
Tudi ona ima vpisan svoj prihod na delo v našo TO v prvo matično knjigo zaposlenih, saj se je zaposlila že junija leta 1951. Svoje delovno obdobje je pričela v Soteski pri lupljenju celuloze, ga nadaljevala s čiščenjem objektov in naprav pri železnici, nato je pa nekaj časa opravljala še razna dela v Domu na Komni.
V naši TO se je zaposlila kot delavka v zabojarni, pri izdelavi zabojnih delov. Opravljala je različna dela, kjer je pač bilo to potrebno. Zatem je bila ob pričetku proizvodnje opažnih plošč prerazporejena na dela v ta obrat, kjer je ostala do svoje zaslužene upokojitve meseca marca letos. V tem obvdobju je v obratu opažnih plošoč prav tako opravljala različna dela, zadnja leta pa je bila razporejena na delu pri čelilniku. Za dobro opravljeno delo je bila odlikovana z medaljo dela.
Vsi trije so bili pridni in vestni delavci, saj so svoje delo redno in vestno opravljali. Pogrešali jih bomo v naši sredini, zato želimo, da nas kdaj obiščejo. Veseli bomo njihovih obiskov, kakor smo veseli tudi njihovih dolgoletnih delovnih uspehov v naši delovni sredini. Za te delovne uspehe smo jih hvaležni, obenem pa jim želimo v pokoju čimveč zdravja in osebne sreče.
V krajevni skupnosti Ribno
V	četrtek, 26. aprila letos ob 19.30 so delavci DPD »SVOBODA« Rudi Jedretič in člani krajevne konference SZDL Ribno pripravili proslavo ob prazniku OF.
V	Zadružnem domu v Rib-nem so se prebivalci iz vseh štirih vasi dokaj polnoštevilno udeležili proslave. Najprej je mlad harmonikar zaigral našo himno. Predsednik SZDL KS Ribno — tov. Odar Franc je v uvodnem govoru poudaril pomen OF, osvobodilnega gibanja v naših krajih pod Jelovico. Povedal je, da moramo v akcijah sodelovati vsi, ne samo člani samoupravljanja v KS. V teh časih bo potrebno varčno ter marljivo razpolagati s krajevnim samoprispevkom, da bomo izpeljali tri glavne naloge, ki smo si jih zastavili pred nekaj leti. Na proslavi so sodelovali pionirji riben-ske osnovne šole, ki so recitirali partizanske pesmi. Tistega večera pa so gostovale v Ribnem pevke ženskega zbora Vezenine z Bleda, ki so pod vodstvom prof. Završnika zapele borbene ter domovinske pesmi. Posebno srčno zapéta je bila pesem Jugoslavija v slovenskem jeziku. Ob spremljavi harmonike je pesem zvenela še lepše.
Za veder zaključek proslave so poskrbeli pionirji — plesalci folklorne skupine iz Ribnega, ki so nam predstavili domače, izvirne plese.
Deževno vreme je zagodlo mnogim, ki so se vneto pripravljali zadnjega aprilskega dne na prvomajski kres.
Ribenski mladinci in pionirji se prav zato niso odločili za ogenj, toda tistega večera so pripravili prvomajsko proslavo v Zadružnem domu v Ribnem. V prvem delu so nastopili pionirji, ki so s prijetnimi recitacijami popestrili predpraznični večer. V drugem delu pa so se drugič predstavili občinstvu člani
ansambla Klas, ki ga sestavljajo brata Marko in Jože Povšin iz Ribnega, Klemen Lukane in Poljanec Matjaž s Sela in pevka Tatjana Torkar iz Ribnega. Igrali so poskočne domače in zabavne viže za ples prav do ranega jutra.
Vesna
Sprejet program skupščine kulturne skupnosti Radovljica
Konec aprila so s skupščinskim gradivom prejeli v obravnavo vsi delegati delegacij za kulturo tudi predlog programa skupščine Kulturne skupnosti Radovljica. Predvideno je, da bo skupščina v letu 1984 zasedala na štirih sejah — v vsakem četrtletju enkrat. Za nosilne (problemske) teme, ki jih obravnavajo delegati na vsaki seji, letos predlagajo skupščini v obravnavo: o delu Lokalne radijske postaje
Triglav Jesenice, o zbiranju in urejanju zgodovinskega gradiva NOB in o delu Pokrajinskega in okrožnega odbora OF na tem področju, o varstvu naravne in kulturne dediščine v Triglavskem narodnem parku ter o likovni in galerijski dejavnosti na območju občine Radovljica. Program so sprejeli na seji skupščine Kulturne skupnosti Radovljica 8. maja.
Sosedstvo
Zavist tiči v nas kot vrag, a stabilizacija bi bila vesela, če delal kolikor bi mogel vsak, le pridnim naj bo denarnica debela.
A kako naj dela kdo še več, ko sosed je sosedu vražji brat.
Več zaslužka pridnemu to je preveč, a drugi spočit po šihtu gre orat.
Križem po Bolgariji in Turčiji
Nepismeni bankir s Kosova
Zvečer nas je v sobi obiskal neznanec. Bil je to slabo oblečen 50-letnik, upadlega obraza, svetlih las, ki se je predstavil kot Jugoslovan — Šiptar s Kosova. Takoče je govoril srbsko in nas je vprašal, že želimo menjati dinarje ali drugo valuto, zahodno ali vzhodno, za turške lire. Ne da bi ga povabili je sedal na stol in nam začel pripovedovati kdo je. Ime mu je Ismet, v Turčijo pa je prišel pred 18 leti z vso družino. V bližini Uroševca je imel bomo kmetijo, zdaj pa ima že svojo hišo v Istanbulu. Otroci, hči in dva sinova so že poročeni, on pa se ukvarja z menjavo denarja. Čeprav nima niti enega razreda šole in je popolnoma nepismen, mu ti privatni bankirski posli odlično cve-tejo, se je brž pohvalil. Vse računske operacije in tečajne liste valut ima takorekoč v malem prstu. Nikogar ne seli prevariti, toda tudi njega navzlic nepismenosti ne more nihče ukaniti. Iz žepov svojega starega zimskega plašča nam je na mizo položil velike šope bankovcev vseh mogočih valut od dinarjev, dolarjev, DM, šilingov, lir, drahem, frankov, do rubljev, levov, kron in japonskih jenov. Zatrjeval nam je, da precej bolj ugodno menja denar kot katera-
koli banka. V to smo se tudi sami prepričali in se čudili kako mu uspe tako prislužiti toliko, da lahko od menjave živi in vzdržuje družino. Te skrivnosti nam seveda ni hotel odkriti. Dinarje nam je zamenjal 10 % boljše kot je uradna tečajna lista. Ruske rublje nam je ponujal po 4,5 din, čeprav je uradni tečaj 21,40 din.
Drugi dan se nam je pridružil skupaj s Kapetanovi-čem in nas ves dan spremljal po bazarju in muzejih. Najbrž je pričakoval, da nam bo pri morebitnih nakupih lahko takoj menjal dinarje.
Vztrajno nam je priporočal razne spominke, usnjene izdelke in zlatnino tako, da je bilo že Kapetanoviču nerodno. Ves čas je bil zelo korekten, nazadnje pa nas je celo povabil v slaščičarno na baklavo. Na večer pred našim odhodom pa se je prišel poslovit in nam zaželel srečno pot. Tudi ta nepismeni bankir iz Kosova ni skrival svoje privrženosti in simpatije do Jugoslavije. Njegovo naklonjenost nismo čutili zgolj kot stranke, pač pa predvsem kot njegovi rojaki.
Bajram — praznik nad prazniki
Po dolgotrajnem postu — ramazanu, ki se ga večina
pravovernih muslimanov v Turčiji res dosledno drži — nastopi 5 dnevni praznik — bajram od 7. do 12. novembra. Pravijo, da je to praznik nad prazniki, ki mu je podrejeno prav vse življenje v Turčiji.
V pričakovanju tega velikega slavja, ki mu v krščanskih deželah ni primere, se domala vsak Turek posveti bolj kot si lahko predstavljamo. V zadnjih postnih dneh, zlasti pa na predvečer, zajame mesta in vasi prava nakupovalna mrzlica. Carigrajski bazarji, tržnice in ulice so polne raznih prodajalcev prazničnih dobrot in blaga. Poleg živil ljudje najbolj kupujejo posebno aranžirane robčke, rutice, pisane šale in kravate. Vsi pločniki so polni improviziranih stojnic, nekateri pa svoje izdelke razstavijo kar po tleh. Povsod je nepopisen dren. Kupčija cvete da je le kaj. Glasno vpitje trgovcev in barantajočih kupcev se meša s piskajočimi piščalmi, trobentami, bobni in avtomobilskimi hupami. Iz zvočnikov grmijo enolične turške pesmi — kot na kakšnem ogromnem sejmišču. Človek dobi vtis, da je vse živo na ulicah in trgih. Duh na loju pečenih kostanjev, ribah in kdo ve še po čem sili v nos in draži nenavajene-ga tujca, da komaj vzdrži. Pozno v predpraznično noč se nikomur ne mudi k počitku. Vse mošeje so polne moških vernikov, ki zvrščeni v vrstah klečijo in se klanjajo Alahu. Če ni dovolj prostora v mošeji opravljajo svoj obred kar na dvorišču.
V slovo
Vrste upokojenih sodelavcev LIP Bled, TO TOMAŽ GODEC se na žalost hitro redčijo, saj smo v razmeroma zelo kratkem času izgubili kar tri, ki so z nami delali in ustvarjali dolgo vrsto let.
CERKOVNIK
JOŽE
je prišel med nas kmalu po končani zadnji vojni in sicer že februarja 1949. leta in se zaposlil v takratni zabojarni pri izdelavi zabojev, ter tam ostal vse do svoje upokojitve leta 1961. Delo je dobro poznal in ga obvladoval že od rane mladosti, predvsem pa še delo v lesni industriji, saj je le-temu posvetil skoraj celo delovno življenje. Poprijel je za vsako delo, če je bilo potrebno tudi preko delovnega časa. Zaradi dobrega poznavanja del in strokovne sposobnosti je kmalu napredoval za vodjo izmene. Bil je dober vodja izmene, dela je zaradi svojih strokovnih vrlin, dobre in trdne delovne volje, vedno dobro zastavil. Bil je dober sodelavec, predvsem pa dober tovariš in prijatelj. Za vsakogar je imel prijazno besedo, zato smo ga cenili in spoštovali. Bil je prizadeven in delaven član v samoupravnih organih TO in DO, saj je bil nemalokrat njihov član in v vodstvih družbeno-političnih organizacij. S svojo resno, pošteno in preudarno besedo je mnogo pripomogel za njihovo boljše delovanje.
ARH MARIJA
se je v našem kolektivu zaposlila aprila 1951. leta. Navajena dela, saj je pred prihodom med nas opravljala nemalokrat različna in težka dela, se je hitro vključila v naše delovno okolje. Prišla je v kolektiv, ki takrat še ni imel take proizvodnje, kot jo ima danes. Glavno delovno življenje se je odvijalo v žagi, na skladišču žaganega lesa in v zabojarni. Z delom je pričela na skladišču žaganega lesa in tam ostala dolgo vrsto let. Opravljala je raznovrstna dela, ki so bila takrat ročna in ne-mehanizirana, velikokrat bolj primerna za moške roke. Dela so bila izpostavljena vsem slabim vremenskim pogojem, ter zaradi velikih potreb po lesu, mnogokrat tudi daljša od 8 ur. Tako kot drugi, je vse te težave zmogla, saj je dobro poznala skupne cilje in naloge in je za dosego le-teh vložila mnogo truda in požrtvovalnosti. Zatem je bila prerazporejena v obrat za izdelovanje sredic in tam ostala vse do upokojitve oktobra 1971. leta. Bila je dober sodelavec in prijatelj.
Njena življenjska pot zaradi težkih gmotnih razmer, ki so bile zaradi številne družine vsak dan prisotne, ni bila lahka že od rane mladosti. Bila je služkinja, to je gospodinjska pomočnica, kjer je morala opravljati razna dela, ki so ji jih za skromen zaslužek in za več kot 8-urno delo odrejali različni gospodarji. Dolgo vrsto let je opravljala odgovorno delo kuharice v zadovoljstvo vseh, ki jim je stregla.
V naš kolektiv je prišla julija 1953. leta in se zaposlila v zabojarni pri izdelavi zabojnih delov. Ko se je pričelo s proizvodnjo opažnih plošč je bila prerazporejena na dela v ta obrat in tam ostala vse do svoje upokojitve marca 1960. leta. Svoja dela je opravljala z vso delovno voljo, ki je ni imela malo, bila je pridna, vestna in poštena sodelavka. Bila je skromna in tovariška, znalaJe biti tudi družabna, zato smo bili vedno radi v njeni družbi. Za vsakogar je imela lepo, tehtno in preudarno besedo. Težko življenje jo je tako izoblikovalo in taka nam bo ostala tudi v najlepšem spominu.
Vsem trem smo dolžni za njihovo dobro opravljeno delo v našem kolektivu izreči vse priznanje in zahvalo. Zavedamo se, da so pri razvoju našega kolektiva vloženi tudi sadovi njihovega dela.
Zahvale
Ob smrti drage mame
MARIJE JEVŠEK
se vsem sodelavcem v DSSS zahvaljujem za podarjeni venec in izraze sožalja. Posebej pa se zahvaljujem sodelavcem splošnega sektorja za venec in počastitev maminega spomina na mojem domu v Kamencah.
hčerka Marija Potočnik
Ob težki izgubi naše mame
MARIJE MEDIŽEVEC
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Sinovi — Bogo, Lovro, Franc in Janez z družinami
Ob boleči izgubi naše mame in stare mame ANE ŽVAN
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in z nami sočustvovali, ter jo spremljali na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala sosedom za pomoč in duhovniku za lepo opravljen obred.
Iskrena zahvala tudi sodelavcem vzdrževanja TO »TOMAŽ GODEC« in TO Rečica — montaža za podarjeni venec in denar.
Sinova Pavel z družino in Jurij ter ostalo sorodstvo
Ob težki in boleči izgubi najine mame in stare mame MARIJE ARH
izrekava iskreno zahvalo kolektivu LIP Bled za solidarnostno pomoč, ter darovano cvetje in kolektivu TO »TOMAŽ GODEC« za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvalo izrekava tudi govorniku LIP Bled za tople poslovilne besede ob slovesu in pevskemu zboru za zapete žalostinke.
Vsem skupaj prav iskrena hvala.
Žalujoča hčerka Minka in vi.uk Andrej
Ob smrti dragega očeta
JOŽETA GRMA
se zahvaljujemo vsem sodelavcem TO TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica, posebno kovinskega obrata, Gradbenega podjetja in Komunalnega podjetja Bohinj za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sinovi Janez, Slavko in Franc z družinami ter Gabrijel
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in krajanom, ki so pospremili na zadnji poti
JOŽETA CERKOVNIKA - Učeškovega očeta
iz Boh. Bistrice
Posebna zahvala gre vodstvu pogrebnih slovesnosti, delovni organizaciji LIP Bled za solidarnostno pomoč, sodelavcem TO »TOMAŽ GODEC«, godbi na pihala iz Gorij, domačemu pevskemu zboru, govornikoma za tople poslovilne besede, ki sta jih izrekla v imenu družbeno-političnih organizacij KS in LIP Bled ter vsem darovalcem cvetja.
Prav posebno zahvalo izrekamo dr. Jožetu Hribarju za večletno požrtvovalno zdravljenje pokojnika, v katerega je imel neizmerno zaupanje.
Vsi njegovi
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC APRIL 1984
	delavcev	pripravnikov
TOZD TOMAŽ GODEC	480	4
TOZD REČICA	326	2
TOZD MOJSTRANA	80	
TOZD PODNART	79	
TOZD TRGOVINA	26	
DSSS	85	3
Skupaj:	1076	9
ZAPOSLILI SO SE:
—	v TO Tomaž Godec:
STRGAR Darij, 1958 - NK
—	v TO Rečica:
DOLENC Matjaž, 1951 — NK
—	v TO Mojstrana:
PIRC Dušan, 1950 — K natakar
TERAŽ Mirko, 1966 — Ks spec. les. delavec
ODŠLI IZ DO:
—	iz TO Tomaž Godec:
CERKOVNIK Angela, K — upokojitev URBANC Janez, NK — sporazumno ISKRA Davorin, NK — v JLA VIDMAR Marija, PK — upokojitev
—	iz TO Rečice:
SODJA Roman, NK — delo za določen čas ŽMITEK Aleš, K — odhod v JLA
—	iz TO Mojstrana:
KOŠIR Helena, K — sporazumno
—	iz TO Podnart:
MURIĆ Cene, NK — sporazumno
RODILI SO SE:
CEKLIN Valentinu (TO Tomaž Godec) — sin URH Antoniji (TO Rečica) — sin SODJA Francu in Jolandi (TO Rečica) — hči MARKELJ Janezu (TO Rečica) — hči
Uspela prva akcija »mirovna stojnica«
Mladi iz delovne skupine za mirovna gibanja pri občinski organizaciji ZSMS Radovljica so v petek 6. aprila in v soboto 7. aprila pripravili »Mirovno stojnico«. To obliko mirovne manifestacije, ki je povsem uspela, kar potrjuje tudi izjemno številni obisk, so pripravili med prvimi v naši republiki. Razen mladih iz radovljiške občine so v programskem delu sodelovali tudi njihovi vrstniki iz Ajdovščine, Ljubljane in Kranja.
V petek dopoldne so na ploščadi za avtobusno postajo, v središču novega dela mesta, postavili velik vojaški šotor, ki jim ga je posodila taborniška organizacija. V njem so razstavili številne plakate in letake s protivojno in protioborožitveno vsebino ter večje količine propagandnega pisnega in slikovnega gradiva. Mladi, ki so že člani te delovne skupine so postavili tudi več transparentov, ki so že od daleč opozarjali na »mirovno stojnico«. Mimoidočim so delili letake in zbirali podpise somišljenikov, ki želijo aktivno sodelovati v tem gibanju. Celotno gradivo in opremo so izdelali člani skupine lastnoročno in tudi na lastne stroške!
Oba dneva v petek in soboto so pripravili zanimiv kulturni program v katerem so do poznih nočnih ur sodelovale razne mladinske kulturne skupine. Razen dramskih in recitatorskih točk, so nastopili s koncertom pesmi ob spremljavi kitare. Zvečer pa so v šatori prikazovali diafil-me in filme s proti oborožitveno in proti vojno vsebino. V programu so nastopili mladinci in mladinke iz Radovljice, Bleda, Lipnice, Ajdovščine in Ljubljane. To naj bi tudi simbolično potrdilo enotnost misli in akcije mladih, ki so s to prireditvijo želeli pokazati nevzdržnost oboroževalne tekme, atomske oborožitve, nepravičnost in omejevanje človeške svobode.
Četudi je bilo nekaj pomanjkljivosti, kar je za prvič povsem razumljivo, velja izreči priznanje vsem tistim mladim zanesenjakom, ki so pokazali, da današnja mladina ni zgolj pasiven subjekt, marveč resnično odločilna sila, ki se bori za mir in svobodo.
-	MATI, HVALA ZA VSAK TRENUTEK, KI SI GA IN GA POSVEČAŠ SVOJIM OTROKOM!
-	MATI, HVALA ZA ŽIVLJENJE, KI SI NAM GA DALA!
Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Andrej Trojar, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Miro Kelbl in Ciril Kraigher.