Pefcr Rešefar reieiari. Edini pcgcj za vstop v vlado. Ko sem bil zadnjič v Be-ogradu, sem vprašal modrosrajfi-i nika Hodjero, pod kakim pogcjem bi šel v vlado. Odgovoril mi j-e, da samo pod enim edinim pogojem, ako ga kdo v vlado pokliče. Zastonjske vožnje so prišle v navado pod JNS režimom. Tud:. sedaj bi nekateri radi tako delali, pa vlada ne pust.i. Tako je za shod dne 18. IX. 1935 naroči) neki pris-taš Hodjere zastonjske vlake za Beograd. Sedaj pa jih se-. veda mora Putnik .plačati in iskati sam krit-. je pri tej novi etranki. Zastonjsko vožnjo je sedanja vlada dovolila eamo obsojencem y, našički nferi;, ko ,so jib v zapor peljali. 37,000.000 Din podkupnine je izplačala Našička v času JNS režima in se tako rešila plačilu davkov. Sodaj bo vlada vse storila, da dobi davke in poleg tega še teh 37,000.000 Din za državno blagajno. V Abesiniji gre naprej. Rnkrat gredo Italijani naprej, pot&m gredo Abesinci naprej, ta-: ko da gre vedno nekdo naprej. Abesinska pošta. V glavnem mestu Addig Abeba razglašajo vsaki dan novice a froate< Te vesti prejemajo s fronte preko Loradona, fcei- gre hitreje, kakor z domačimi pripravami. Kdo bo predsednik? Med mačkovci je naetal eipor, Mo bo predsedn:.k odbora za postavitev spomenika Matiji Gubcu, z razbelje.no železno krono kronanemu kmetu-kralju. Ker je trenutno to glavni program Mačkove politike, pa se nikakor ne morejo zediniti, pred.lagam, da naj se veem kandidatom da razbeljena ždezna krona na glavo, kdo bo dalje Edržal, tisti naj ,pa bo predsednik. Iz angleških volHev. Ko so bile pred kratkim na Angleškem volitve, se je dogodil sledoči slučaj: Tann ne s.me voliti, kdor je eieto brez premoženja, In bil je človek, ki je imel Bamo enega o-sla in ta je tik zadnji dan pred volitvami poginil. In sedaj gcspodarja niso puetili volitii. Ta ee je. ipritožil in v pritožbi navedel sledeče: Vidim, da nimam volilne pravice jaz, ampak moj pokojni osel! Zakaj je vojska v Abesiniji? Na Hrvaškem «ta &a pogovarjala dva kmeta-m-aekovca, zakaj je vojska v Abesiniji, pa j.e dejal eden: Znafi zašto? Za hrvateko pitanje, bre! * Kaj so sankcije? Sankcije izvajajo razne države a tem, da ne uvaiajo blaga v Italijo, Italija pa s tem, da je uvoz prepovedala. Jaz ae ne spoznam danes še na to, pa drugč več. Poslcdnfe Ącsfi. Novice iz drugih držav. Nove sankcije proti Italiji odgodene. Nove kazemke odredbe proti Italiji predvidevajo prepoved uvoza petroleja, benoina in premoga. Sankcijeki odbor v Ženevi bi naj bil potrdil te odrcdbe dne 29. t. m., a jih je preprečil francoski mini&trski- predsednik Laval, ki je sporočil, da ta dan ne more v Ženevo. Radi Lavala so nadaljno sankcije, ki b;. povzročile izstop Italije iz Društva narodov, odgodene za nekaj dni, O nssledniku predssdnika čehcslcvaške republike Masaryka, katerega je v zadnjem ča6u zadela kap in hoče odstopiti, se v&Jiko piše. Nasledil bi ga naj zunanji minis-ter d:. Beneš in zunanji niinirster bi naj postal dr. Osuskv, ki je že 15 let p&slanik v Parzu. O revoluciji kociunistov po nskaisrih mestih Brezilije |e poročslo časopisj9, Brazilijan.ska vlada je razglasila v svet, da v glavncm mestu ni priš!o do nemirov in jc vlada goepodar položnja. Ilalijani na južnem bojišču v največjih težavah, Italijani so zgubili na jugu v pokrajini Ogaden vse ozemlje, ki so ga zaisedli ia je nj-ihov položaj slabši nego je bi.l ob začetku vojne. Abe,3inska ofenziva na jugu ob reki Fafan napreduje. Abesinci eo zavzeli mesto Gabredare, ki leži 15 milj južno od trdnjave Gorahaj. Pri me-tu Hamargebu &o abesinske čete obkolile 2000 Italijanov. Razvil se je boj, v katei-em J9 obleža!o 1200 Italijanov, 500 pa s-o ujeli. Abosinci so zaplen.ili 2 tanka, 43 etrojnic in mnogo stielva. Na eevernem bojišču in sicer sevarno o-J uieota Makale s-o unioili Abesinci 3 italijanske bataljone, katere <?o presenetili pri kcBilu. Domače novice. Pcžar, V noči je izbi-uhnl požar v Stražgojncih pri Cirkovcah in je uničil domačijo poscstniku Jerneju Hab.janiču. Trgovino bodo v nedeljo uns 1. decembra v Ptuju zaiprte. Prireditve in dopisi. Št. Fetei pri Mariboiu. Ustauovila se je ferajevna organi-zacija JRZ za vso bivšo obči- no Št. Peter. V odboru in zaupniškem zboru so najadličnejši možje iz žmpnije. V nedeljo dne 15. decembra se vrši po rani službi božji v gostilniških prostorih g. Sandeta poliiičen shod, na katerem govori med drugimi tudi naš bivši poslanec g. Franjo Žebot. Na ehod ee že sedaj vabi vse poštene in značajne Šentpeterčane. Krlževci pri Ljut<wnem. Dne 21. novembra je obiskal krigevsko župnijo izreden gost: ban dra\TS.ke banovine g. dr. Marko Nallačen. Križevčani emo bili veseli visokega gosta, zato smo mu priredili zvečer 6b 6. uri podoknico in bakljado v dvoa-išču župni&ča. Bakljade so m udel&žile vse gasilsie čete in veliko &tev:lo domačih župljanov. Na čelu je korakala ljutomers-ka god-ba pod vodstvom g. Zacherla, za godbo sta nosila posestnika Vavpotič Matija iz Lukavec in Sklekovec Franc iz Grab premikaj.oči se slavolok s sliko kmeta orača z ženjicami i.n doma&o župno oerkvijo v 6redini in z napisom: Muro,poljci Vas prisrčno in udano pozdravljajo. Domači pevci eo zapeli 2 pesmici; na to je g. bana pozdravil Alo-jz Štuhec, posestnik iz Sta.revasi kot predsednik krajevne organizacije JRZ, za nji.m pa Alojz Jelen iz Lukavec v imenu gasilskih čet. G. ban dr. Marko Natlače.n se je v prisrčnem govoru zahvalil Križevčancm in omenil posebno Uste, ki so bili t&ptani zaradi zelenih kravat! Pravica je zmagala. Ljudje &o navdušeno vz.klkali: Zivijo! G. ban je prenočil v župnišču in drugi dan ob 8. uri je odpotoval preko Kapele v Gornjo Radgono. Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. Shod JRZ se bo vršil v nedeljo dne 1. decembra ob 8. uri zjutraj v gost-ilni g. Pušuik. Xa shodu gov-ori bivši oblastni iposlanec M. Deže.lak in drugi govorniki. Fram. V nedeijo dne 1. decenibra bt> o-bčni zbor Izobraževalnega društva. Sv. Trojica v SIov. goricah. V nedeljo, 1. decembra, popoldne ob 3. uri, predstavljamo gledališko igro »Veriga«. Vsi povabljeni! veličanje duš. Na nj'egovo 271etno tukajšnje delovanje nas bo vedno spominjala prenovlje^ na žuipna in vse podružnične cerkve, nove: klapi, sv«čniki, apovednica, kipi Srca Jezusa1 n Marije, božji grob in nebo ter pokopalieče, pred vsem pa leta 1924 dobljeni novi zvonovi ter po misijonih in duhovnih vajah, Marijini in Anini družbi ter Apostolstvu mož in fantov prenovljena srca hvaležnih župljanov. Dolgo in mu-čno je bilo njegovo trpljenje. Pa ker ga je vdano prenašal, upamo, da že vživa v neliesih obljubljeno plač;lo: »Ko pride glavar pastirjev, boš prejel nevenljivo ki-ono večne slave!« Pcgreb monsig. Rotnerja. 1(Dopis iz Škal.) Precej dolgo je niolčal naš veliki zvon radi ovire v zvoniku. V petek dns 2i. t. m., ob Ireh popoldne, pa se je zoipet cglasil in zbudil ^plošno pozornost. Naznanjal je žalo?tno vest, da je po dolgi mučni balezni izdihnil svojo plemenito du&o naš dobri dušni past.r, župnik \n dekan monsignor Rotiiei- Janez. V pondeljek nato pa s svojimi tovariši kar vtihniti n.i mogel, ko je blagega gcsporla na zadnji pot.i epremljal-o nad 50 dubovnih sobratov in velikanska množ .ca vernikov z g. sreskim načelnikcm, sodni-m pred9to.juikcm in drugimi javn.imi osebnostmi ter ru.dn.r-.kini ravnateIjem iri nje-jcovim požrtvovalnim zdravnikom. G. kanonik dr. Mirt je kot naddekan vodil pogrebne obi-ede, opravil ev. daritev in ee o:l blagega rajnika ob odprtem gi-obu v imenu prevzv. nadipastirja v ganljivih beisedah poslovil. Pač vse se je soiz.lo c-!i turobnih glasovih rudniške godbe in domačega pevskega zbora ob-prelepih poslovilnih besedah šolske mladine, bivših ministrantov, Marijine družbe, družbe žen sv. Ane in moža-gasilca v imeliu mcž. V cerkvenem nagovoru pa nam ,je z ganljivim: besedami 1 iubljenega dušnega pastirja z zalia.iajoč.im ?on pm primerjal njegov zadnji tovaiiš in dclgoletni prijatelj monsig. Vi-eže iz Maribora. Ogreval je srca s svojo duhovniško ljube-zni.jo, svetil s svojim vseskozi lepim zgledom in oživljal k vspodbudnemu življenju s svojo go,rečnost.jo za čast božjo in