Volitve '90 - programi - Volitve '90 - programi - Volitve '90 Volitve '90 - programi - Volitve '90 - programi - Volitve '90 ZDRUŽENA OPOZl SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEŽA SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZA SLOVENIJE SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI KMEČKA ZVEZA SLOVENIJE ZELENI SLOVENIJE KANDIDATI DEMOSA ZA ZBORE ZDRUŽENEGA DELA,KIJIHBOMO VOLILI12. APRILA V DELOVNIH ORGANIZACIJAHIN PODJETJIH V ŠIŠKI zbor združenega dela republike slovenije St. vol. enote imeinpri- IMEK ANDREJ PRESEČNIK MITJA STRITIH MARKO JAKLlC MARJAN HVASTIJA DARKO JARC FRANCERCE IZIDOR REJC ANTON DOMNIX NATAŠA PEGAN MIRAN STRAMŠEK ' ¦'¦¦ TADEJMARKIČ r s-*r- BORIVOJ TERČELJ ' , MIRJAMSKRK JANEZ ŽGAJNAR VLASTA SAGADIN *-,^, METKAZEVNIK ANGELCA ŽEROVNIK BRANKA LOVREČIC FRANČEK RUDOLF IRENA KEBER JANEZ REMŠKAR SAŠA 2UŽEK PRIMOŽRODE FRANC IMPERLE DUŠAN KAVČIČ MARJAN DESENKO MARJETA MAHNE . ANDREJ STER RUDITAVČAR MIRKO KRAJEC JANEZ ISKRA PETER SMUK VLADO PUC ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE LJUB-LJANA - ŠlSKA strojna industrija 2 STANISLAV ORTAR kemični izdelki, papir 3 JUREJESENKO zdravstveno varstvo 11 IGA VELIKONJA znanost, vzgoja :;* in izobraževanje 12 MAG. JOŽE SREKL samostojno delo v kmetijstvu in gozdarstvu 16 DAMJANZORE ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE MESTA LJUB-LJANE vol. enota ime in priimek industrija in rudarstvo 1 Janez BELIČ, dipl. ing. Jože PODBOJ, dipl. ing. Vlasta SAH-GLAVAC, gimn. maturant kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo 2 Janez BULC, vet. tehnik gradbeništvo 3 Miroslav KAJZELJ, dipl. arh. Jernej STELE, dipl. ing. promet in rveze 4 Jože OŠLAJ, strojnik trgovina 5 Brigita BERTOLE, ekonomist gostinstvo in turizem 6 Marjana JEVSENAK obrt in osebne storitve 7 JožkoAHEC stanovanjska in komunalna dejav-nost 8 Miran STRAMŠEK, dipl. ing. finance 9 Janez LAJOVIC, dipl. ing. arh. izobraževanje in telesna kultura 10 Tomaž ŠEGULA, prof. izobraževanje in telesna kultura (univerza v Lj.) 11 dr. Vinko SKALAR, univ. prof. znanstveno raziskovalna dejavnost 12 Anton ZALAR, dipl. ing. kultura, umetnost in informiranje 13 Branka LOVREČIČ, dipl. psih. Marjana JAKLIČ-KLANŠEK zdravstveno varstvo 14 Božo KRALJ, zdravnik Janez ZAJEC, zdravnik speci-alist socialno varstvo 15 Marja STROJIN, dipl. psih. družbene organizacije, skupnosti in ustrezni samostojni poklici 16 Aleš HOJS, dipl. ing. obrt in drage oblike samostojnega osebnega dela 18 Matija VOLK, samost. obrtnik Občanke in občani Šiške! Udeležeimo se velikega predvolilnega shoda Demosa, ki bo v četrtek, 5. aprila 1990 ob 17. uri na Prešernovem trgu. Dokažimo, da se zavedamo prelomnega pomena aprilskih volitev! Članice in člani, somišljeniki Demosa! V čimvečjem številu in takoj se prijavite pri Demosovem volilnem štabu v občini (Gospodinjska 4, tel. 552-644, tudi 572-415, 572-356), da vas bomo predložili občinski volilni komisiji za seznam predstavnikov kandidatov, ki bodo na dan volitev lahko sodelovali pri vseh volilnih opravilih. Sodelujte, da bomo skupaj zagotovili pošten potek voli-tev! Predloge za predstavnike moramo komisiji sporočiti do 5. aprila. DEMOS - LJUBLJANA ŠIŠKA Spoštovane volilke, spoštovani volilci! Aprilske volitve so priložnost, da podpremo prizadevanja za demokratično urejeno družbo, za pravno državo, za suve-reno državo slovenskega naroda, v kateri si bomo Slovenci in vsi prebivalci Slovenije zagotovili duhovno in gmotno blagi-njo v skladu z naravnimi danostmi naše domovine in z našimi zmožnostmi. NAJ NA DAN VOLITEV NIHČE NE OSTANE DOMA! Glasujmo za kandidate Demosa in opozicionalnih strank - Slovenske demokratične zveze, Socialdemokratske zveze Slovenije, Slovenskih krščanskih demokratov, Sloven-ske kmečke zveze, Zelenih Slovenije in Slovenske obrtniške stranke, ki se je pred nedavnim pridružila Demosu. Izrazimo plebiscitarno podporo združeni opoziciji, ki hoče resnično spremeniti naše razmere in uresničiti družbo, v ka-teri bodo avtonomni državljani brez strahu uveljavljali in usklajevali svoje legitimne interese in mnenja, skupnost sa-mostojnih, svobodnih ljudi v avtonomni slovenski državi! Dozorel je skrajni čas, da vzamemo svojo usodo v svoje roke! Dokažimo sebi in svetu, da smo tega zmožni, da si znamo in hočemo ustvariti prihodnost po svoji meri in želji! Ne pustimo, da bi o nas odločali drugi! DEMOS - LJUBLJANA ŠIŠKA LISTA KANDIDATOV ZELENIH SLOVENIJE ZA DRUŽBE-NOPOLITIČNI ZBOR REPUBLlSKE SKUPSClNE za prvo volilno enoto (občine Ljubljana Centcr, Bežigrad, Šiška) 1. dr. Lco Šešerko, univ. prof. 2. dr. Manca Košir, univ. prof. 3. Božidar Voljč, zdravnik 4. Srcčo Kirn, dipl. politolog 5. Sonja Dolinar, dipl. prav. 6. Alenka Bizjak, prav. 7. Mojca Šrinjar, pred. učit. kandidat MESTA LJUBLJANE ZA ZBOR OBČIN rep. skup. Miha JAZBINŠEK, dipl. arh. LISTA KANDIDATOV ZELENIH SLOVENIJE ZA DRUŽBE-NOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE za četrto votilno enoto (občina Ljubljana-Siška) 1. Jancz Jamnik, dipl. prav. 2. dr. Leo Šcšcrko, univ. prof. . > 3. Albin Čižman 4. dr. Scrgcj Matvejev ~ 5. dr. Tonc Strojin . 6. dr. Pcter Tancig ; Kandidatc drugih Dcmosovih članic si lahko ogledate v izrcdni štcvilki Javnc tribune, ki jc izšla 16. marca, danes pa objavljamo šc kandidatni listi Zclenih Slovenije. EVROPA ZDAJ! ZKS stranka demokratične prenove ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE OBČINSKI KOMITE LJUBLJANA - ŠIŠKA Predsedstvo Datum: 26. 3. 1990 KANDIDATI ZKS - STRANKE DEMOKRATIČNE PRE-NOVE ŠIŠKA, ki se bodo 22. aprila 1990 potegovali za mesto delegata v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine 1. Volilna enota štev. 6: KS Dr. Petra Držaja - JOSIP ROJC 2. Volilna enota štev. 10: KS Komandant Stane III. - LUDVIKA KRANJEC 3. Volilna enota štev. 7: KS Zgornja Šiška - KLAVDIJA DAVI-DOVIČ 4. Volilna enota štev. 17: KS Gunclje - Male Vižmarje - VOJO ČUDIČ 5. Volilna enota štev. 12: KS Dravlje - SONJA DREMELJ, ANDREJ LUKAN 6. Volilna enota štev. 4: KS Ljubo Šercer - BOGDAN VRANČIČ 7. Volilna enota štev. 15: KS Podutik - VLADISLAV KROŠELJ 8. Volilna enota štev. 8: KS Komandant Stane I. - MAJDA TOMINC 9. Volilna enota štev. 9: KS Komandant Stane II. - STANE CURK 10. Volilna enota štev. 11: KS Koseze - FRANC ČUK 11. Volilna enota štev. 5: KS Litostroj - ANTON ZUPANČIČ 12. Volilna enota štev. 18: KS Stanežiče Medno - MIROSLAV KOVAČEC 13. Volilna enota štev. 16: KS Šentvid - Dušan KUMER 14. Volilna enota štev. 18: KS Edvard Kardelj - Matjaž LAH 15. Volilna enota štev. 3: KS Na jami - MIRKO MIHELlC ISocialistična zveza KRAJEVNA ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNE ZVEZE MEDVODE Za dobro življenje v mestih in na podeželju Program Državljanske zelene liste za Ljubljano Okrog 50 občanov nas je v skoraj vseh volilnih okrožjih za volitve v družbenopolitični zbor Skupščine Slovenije predložilo Državljansko zeleno listo. Smo samostojni kandidati. Nihče med nami ne skriva svojih političnih opredelitev, toda v Državljanski zelni listi nastopamo kot državljani, ki postavljamo varstvo okoija nad politične razlike in ideološke tančice. Najzahtevncjše kar stoji pred ljudmi je, kako naj prizdevanja za boljše življenje spremenimo v dobre družbeno-razvojne odločitve. Doslej so se ta prizadevanja v glavnem uresničevala na škodo narave, ki smo jo neprestano ropali in jo vsestransko onesnaževali. Šele ko nas je na to opozorilo umiranje gozdov, ogroženost nekaterih živalskih vrst, onesnaženost voda, ipd., še poscbcj pa vseslabše zdravje ljudi, smo o tem začeli resneje razmišljati. Na zmotnost dosedanjega razvoja, ki grozi z ekološko katastrofo in zbuja strah ter negotovost, odgovarjamo prizadeto, vendar s treznostjo in razu-mom. 1. Slovenija je dosegla točko, ko mora opraviti temeljit razvojni zaokret. Spremeniti moramo gospodarski in upravljalski sistem tcr celotno organizi-ranost družbc tako, da bodo ckološki cilji razvoja še v tem desetletju postali temcljna razvojna misel. Oblikovati hočemo takšno novo razvojno strategijo in sistem upravljanja, ki bo navajal vse k naravi in ljudem prijaznemu delovanju. Ekologija, varovanje okolja in modro ravnanje z njim mora postati ckonomski interes. Vendar smo prepričani, da kritično stanje sloven-skcga okolja zahteva tudi takojšnjc posege. Predlagamo naslednje ukrepe: uveljavitev zakonskega načela »plača kdor onesnažuje«; obdavčenjc ekološko spornih in davčno razbrcmenitev okolju prijaznih izdelkov in proizvodenj; uveljavitev polne ccne energentov in cncrgij ter oblikovanje možnosti za opustitev jedrske energetike; uveljavitev mednarodnih normativov in standardov ter ekološko presojo vplivov pose-gov v prostor; uvedbo obveznega zavarovanja okolju nevarnih proizvodenj ter uveljavitev in pravno ureditev odškodnin prizadetim zaradi posledic oncsnaženja. Obenem moramo zagotoviti tudi neodvisen in stalcn skupščinski nadzor nad izvajanjem politike varstva okolja, strokovno in upravljalsko močan upravni organ ter celovit javen ekološko informacijski sistem. Imamo vizije, vendar nismo njihovi sužnji. Vsak konkreten, posamičen korak, ki jc resnično izvedljiv, odtehta velike obljube. Zato podpiramo oblikovanje splošnih družbenih pogojev za uspešno izvedbo čimvečjega štcvila takšnih korakov: demokracijo, razvojno usmerjano tržno gospodar-stvo, samoorganiziranje občanov z decentralizacijo odločanja in večjo avto-nomijo lokalnih skupnosti, nenasilno razreševanje družbenih konfliktov, zaščito vseh vrst manjšin in odgovorno ter javno nadzorovano državo. 2. Tudi Ljubljana se je v preteklem obdobju preveč enosmerno industri-alizirala, kar je povzročilo pretirano rast mesta in vplivalo na podoben razvoj ostalih bližnjih mest. Rezultati so slabše življenje in vse večja ogroženost okolja tako v mestu kot na podeželju. Naš odgovor je postopna in načrtna deindustrializcija. Usposobiti se moramo za razvoj, ki temelji na znanju, okolju prijaznih tehnologijah, čistih proizvodnjah in proizvodih. Nasproti dosedanji ekstcnzivni prostorski rasti naših mest postavljamo zahtevo po umirjeni rasti in kakovostnem razvoju. Obnova mestnih jeder, opustitev neustreznih proizvodenj, nadomestitev dotrajanih stavb in komu-nalne oprenie, ureditev prometa in zelenih površin - tudi to zagotavlja prostorsko, gospodarsko in socialno prenovo mest. PROGRAM Smo krajevna organizacija Socialistične zveze Slovenije. Programe občinske, mestne in republiške organizacije smo gradili na civilizacijskih pridobitvah trga in političnega pluralizma. V ospredje postavljamo državljanove in narodove interese, zato bomo uveljavljali: skladcn gospodarski razvoj, pravno in socialno državo, varovanje človekovih in državljanskih pravic in svoboščin, parlamen-tarno demokracijo, dosledno delitev cnotne oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno. V krajevni skupnosti Medvode bomo socialisti storili vse, da bo: Reforma komunalnega sistema - občina Medvode - občina vrnjena občanom - nova občina opredeljena v novi ustavi republike Slovenije, - vgrajen odnos država - lokalna skupnost - državljan, - Medvoška kotlina, kot naravna skupnost ljudi, postala občina - lokalna skupnost z visoko stopnjo samoupravc in avtonomije, - reahziran republiški projekt »eksperimentalna občina«, v katerega so Mcd-vode (kot skupnost krajevnih skupnosti) na pobudo sveta krajevne skupnosti vključene, - pri takšnih odločitvah politični voluntarizem zamenjala znanost in stroka, ter na tej podlagi referendumska odločitev ljudi. Ekologija Zavzeli se bomo za ekološko sanacijo Medvod. Ekologija ne pozna meja — zahtevali in podprli bomo ukrepe (zakoni, normativi), ki bodo tudi v Medvo-dah pospešili vzpostavitev ekološkega ravnovesja, čist zrak, čiste vode, zdrava in pitna voda, varovanje plodne kmetijske zemlje, smotrno in varno ravnanje z odpadki. Obstoječa industrija bo prisiljena zaradi standardov in normativov opuščati ekološko vprašljive tehnologije in jih nadomeščati z novimi, okolju nenevarnimi. Obrt Pomagali bomo ustvariti pogoje za razvoj obrti, uslug, drobnega gospodar-stva, kot skrajno deficitarnega področja. Še posebej bomo vztrajali na razvoju inovativnosti in podjetništva. Trgovina Vztrajali bomo na realizaciji izgradnje trgovskega centra ter opredclitvi vse-bine v soglasju želja in interesov krajanov ter možnosti in ekonomskega interesa investitorjev oziroma lastnikov. Z izgradnjo trgovskega centra se bo začela uresnič^ti dolgoletna želja postopne realizacije zazidalnega načrta centera Medvod, kot urbano urejenega, kulturnega, prijaznega kraja. Šport, rekreacija Podprli bomo nadaljevanje aktivnosti za realizacijo izgradnje (z vključevanjem privatnega kapitala) športne dvorane, ki bo omogočila nadaljnji razvoj kvalitete v športnih panogah, ki so v Medvodah priljubljene. Kabelska televizija *'• ^,- •¦¦------- -,?- 3 .* Zavzeli se bomo za nadaljnjo vsebinsko razvojno stopnjo kabelske televizije (CATV) v Medvodah v funkciji učinkovitega informacijskega sistema in novih vsebin z nujno potrebno opremo studija in pravne opredelitve statusa. Komunalna vprašanja Zahtevali bomo prioritetno urejanje nujnih komunalnih vperašanj: - kanalizacijsko omrežje na Svetju, - ureditev križišča na klancu (odcep Zbilje), - ureditev pokritih postajališč mestnega prometa, - ureditev pločnikov v centru Medvod, - rešitev nujnih parkirnih prostorov. To so vprašanja, ki jih socialisti vidimo kot prednostne in prioritetne, na katerih bomo vztrajali in jih v okviru sveta krajevne skupnosti skupščine občine in mesta Ljubljane prek izvoljenih odbornikov oziroma delegatov uveljavljali. Organizirali bomo tudi akcije javnega pritiska v korist učinkovitega razreševanja teh problemov. V tem kratkem programu gre za nujne vitalne intcrese kraja, ki so potrebni organizirane politične in strokovno upravne razrešitve, to pa ne pomeni, da nas področja kulturc, urbanizma, kmetijstva in druga ne zanimajo. Krajevni odbor V socialitične zveze krajevne skupnosti Medvode: predsednik: MARKO AŽMAN Nasproti dosedanjcmu prostorskemu propadanju podežclja postavljamo nov odnos do teh predelov. Ohranjanje obdelovalnih, gozdnih, travnatih površin in hribovitih območij bo omogočilo njihovo krajinsko, gospodarsko in socialno oživitev in ustrezen razvoj, ki ne bo ogrožcn s prostorsko žiritvijo mest. 3. Za izboljšanje bivalnih pogojev v ljubljanski ko'' .; pa moramo čim-prej: - sanirati, prestrukturirati ali opustiti vse okolju nevarnc proizvodnje, posebej in najprej tiste nad rezervati podtalnicc, - zgraditi z zahtevami varstva okolja usklajcno ccstno in žclczniško omrežje - slovenski cestni križ, ljubljanskc obvozmcc, sistcm obvoznih in hitrih železnic pa naj prevzamc čimvcčji dcl ccstncga transporta, - sanirati TE-TOL Moste. Zahtevamo takojšnjo zagotovitcv kakovost-nega premoga in proučitev možnosti za čimprcjšnji prchod na plin in izpeljavo toplifikacije strnjenih nasclij. Za industrijska in zascbna kurišča pa zagotovitev kakovostnih energentov, predvscm plina in na posamcznih ožjih področjih altcrnativnih virov, - zgraditi industrijskc čistilnc naprave in kanalizacijski sistcm za priklju-čitev na sanitarnc, ccntralnc čistilnc napravc. S tcm sc bo izboljšala kakovost vodototkov - Savc, Sorc, Ljubljanicc in Kamniške bistricc - in posrcdno tudi podtalnih voda, - zgraditi sistem varnega dcponiranja in prcdclavc vsch vrst odpadkov, predvsem ncvarnih in poscbnih, - sanirati oz. razscliti farmo Ihan in nekatcrc večje kmctijskc obratc, - z ohranjanjem in zaščito plodne zcmljc tcr njcno sanacijo tam, kjcr je onesnažcna, ob kakovostnih razvojnih programih kmctijstva, zagotoviti čimvcčjo samooskrbo in zdravo hrano, - izdclati dolgoročni konccpi zagoiavljana, varovanja in izkoriščanja pit-nih voda za cclotno ljubljansko kotlino. Vscm, tudi starcjšim in otrokom moramo omogočili svobodno gibanjc in zdravo življcnjc. Zagotovitcv čistcga zraka in zdravc pitnc vodc je prvi, nujcn korak. Za SVOBODO ustvarjalnosti Za ODGOVORNOST do narave in soljudi Jože URH • • dipl. politolog, 1955 JanezTOMSlČ dipl. inž. geologije, 1946 Svetozar POLIČ • " mag. kcmijc, 1944 Stanko BRUMEC prof. bioiogije, 1945 Karel LIPIČ dipl. inž. gozdarstva, 1954 Stanislav VIDOVIČ ¦ • >* V dipl. politolog, 1963 ,;¦ k ;¦.-..,.¦•-• %'V « liberalna stranka Pokojninski in zdravstveni sklad - monopol ali konkurenca Po obdobju rclativncga socialncga miru smo sc pred nekaj lcti pričeli zavcdati dejanske situacije v kateri sc nahajamo. V želji po spremem-bah smo pričeli hitcti na vseh po-dročjih - gospodarskcm, politič-ncm, socialnera in z razbijanjem vscga obstoječcga in iskanjcm no-vega - najvcčkrat prcncšencga od bolj razvitih sosedov. To pa scveda ni posel, ki se ga lotiš s težkim kladivom, saj se zelo hitro zgodi, da sc cclotna zgradba nadgradnje lahko prične rušiti. Kakršenkoli sistem želimo imcti pa vclja eno pravilo - vsa njegova notranja in zunanja razmcrja morajo biti oziroma morajo vsaj tcžiti k traj-ncmu ravnotežju. Pravzaprav je sedaj nastopil čas za pričctek spreminjanja delovanja skladov družbe vseh vrst - pokoj-ninskcga, zdravstvenega in drugih. Program ZSMS - Liberalne stranke predvideva načela na osnovi katerih bi lahko spremenili način delovanja in upravljanja. Vendar potrebujejo ta načela še dodatno pojasnilo in konkretizacijo. Oba navedena sklada sta bila (in sta še) monopola, preko katerih se je uresničevala poli-tika vodstva države. V bistvu pa sta pokojninski in zdravstveni sklad fi-nančna sklada, ki jih ljudje polnimo z denarjem v naši najbolj aktivni dobi in črpamo iz njih v vcčini šele v lctih, ko nam pričnejo življenjske moči že pcšati. V tcoriji obstajajo dokaj točna matcmalična prcdvidc-vanja prilivov in odlivov teh skladov glcdc na starost in aktivnost prebi-valstva določcne države ali njcgo-vcga dela. Osnovni trije principi te svojstvene oblikc življcnjskega zava-rovanja so - rizičnost, likvidnost, rentabilnost. To pomcni, da kdor-koli upravlja s tcmi skladi, mora skrbcti, da so v dancm trcnutku sredstva na razpolago v potrebni vi-šini. Taka ureditcv pa ne poraeni, da morata biti ta dva sklada mono-polna in strogo centralizirana. Nasprotno, bliže sklada vplačni-kom in bolj sta odvisna od uspeha njihovcga dela, tem večji je intercs ljudi za upravljanje s temi sredstvi. Zato se bomo zavzemali za tako zakonodajo, ki bo omogočala usta-novitcv predvsem pokojninskih skladov v podjctjih. Le te bodo za-posleni in lastniki polnili bolj ali-manj, vsekakor pa ne pod ncko družbeno verificirano spodnjo mejo. Sklad bo lahko posojal denar po-djctju ali ga bo vlagal v banko ali nakupoval dobre vrednostne pa-pirjc, skratka, vloge zaposlenih bo moral povečati s pametnim nalaga-njem sredstev sklada. Istočasno bo sklad oziroma njegovi upravljalci za-varoval pri zavarovalnici ali posebni državni agenciji svoja sredstva proti Stanovanjska reforma ZSMS - liberalna stranka Pri stanovanjih gre vse narobe. Dražja so kot v zahodni Evropi, premalo jih je, stroški vzdrževanja so previsoki. Stanovanja v blokih so premajhna in prenatrpana, zasebne hiše pa prevelike in premalo izkoriščene. Vse te težave so se nabirale dolgih 45 let socializma, let preganjanja zasebnikov in podku-povanja socialnega miru, kolektivne euforije, uničevanja poselitvenega pro-stora in prelivanja denarja. Ta klopčič so že poskušali reševati. Prvič temeljiteje v Kavčičevem času. Zaradi občutljivosti teme pa se je vedno vse razvodenelo, ko so funkcionarji izračunali koliko bi morali plačati za svoje, takorekoč, brezplačno stanova-nje, in ko so ugotovili, da svojim podanikom ne bodo mogli več obljubljati gradov v oblakih. V ta trdi oreh, ki je izjemno vroča politična tema, smo lahko ugriznili šele v ZSMS - Liberalni stranki. Ker smo večinoma mlajši, še nimamo družbe-nih stanovanj in nič nam ni bilo podarjeno. Do vsega bomo morali priti sami. Zato smo pripravili obsežno stanovanjsko reformo s katero bomo skušali normalizirati ponudbo stanovanj. Problem gradnje novih stanovanj nameravamo rešiti z demonopolizacijo treh področij: komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, gradnje blokov in financiranja gradnje s strani stanovanjsko komunalne banke. Trg na teh treh področjih bo pocenil gradnjo vsaj za tretjino, omilil težave kreditojemalcev in pospešil gradnjo. Pri obstoječem stanovanjskem skladu pa nameravarao storiti štiri stvari: s spodbudno davčno politiko povečati oddajanje privatnih sob in stanovanj, z znižanjem davka na promet nepremičnin odmrzniti promet z nepremičninami in z vrnitvijo družbenih stanovanj njihovim formalnim lastnikom - podjetjem in državi v primeru solidarnostnih stano-vanj. Ob tem je seveda treba preprečiti izseljevanje sedanjih stanovalcev v družbenih stanovanjih s strani nenadnih pravih lastnikov: pri pogojih odkupa stanovanj, pri vrednotenju investicij stanovalcev in v skrajnem primeru tudi pri določanju stanarine. Odpraviti nameravamo tudi monopol stanovanjskega podjetja pri upravljanju s stanovanji. Tudi stanovanjsko gospodarstvo je le gospodarstvo in ne socialna kategorija. Po našem bi s takim gospodarnim ravnanjem s stanovanji, le-teh bilo dovolj in bila bi cenejša. Kaj lepšega torej. Le nekaj ljudi bo zato izgubilo udobne stolčke. To pa je tudi bistvo problema. Za ZSMS - LIBERALNO STRANKO Janez Kopač Cenjeni bralci, liberalci po srcu in opredelitvi Vabimo vas v klub HIPODROM: v torck, dnc 03. 04. 1990 ob 21.00 na srečanje mladih managerjcv, vodstvcnih dclavccv in aktivistov ZSMS - i ibcralne strankc. Prcd-stavili vam bomo naš program, kandidatc in še kaj... Za prijetno vzdušje pa skrbi Pctcr Pan (2x), ansambcl in predvajanjc istoimen-skcga risanega fllma. V sredo, dnc 04. 04. 1990 ob 21.00 na »Starošišenski vcčcr«. Prcdstavili vam borao scdem ctnoloških taborov na področju občinc Šiška, ki smo jih izvcdli v času od lcta 1986 do dancs. Nastopila bo staro Slovcnska skupina »Mlado klasjc« z zanimivim programom. Vabimo tudi vse ljubiteljc tcatra, šc poscbcj tiste, ki sc radi ob gledališki prcdstavi nasmcjejo. Prvič v diskotcki - nastop glcdališča Anc Monro. Prcdvajanjc celovečcrnega filma »Cvctjc v jcscni«. V čctrtck, dnc 05. 04. 1990 ob 21.00 na zadnji tango s ZSMS. Prircjamo šc cno od mnogih zabav. Ta vcčcr vam bomo prcdstavili vcč ljubljanskih glasbcnih skupin: - CONTINENT - MAD DOG - JOHNNY GUITAR - PETER PAN PRIDITE, ZABAVALI SE BOMO SKUPAJ! VSE DNI JE VSTOP V DISKOTEKO HIPODROM PROST Z VABILOM, KI GA LAHKO DOBITE NA OK ZSMS LJUB-LJANA - SlŠKA, GOSPODINJSKA 4 ALI REZERVACIJA NA TEL.: 551-087. nckaterim rizikom in tako očuval v skrajnem primcru vsaj miniraalno vrcdnost sredstcv. Kakšnc bodo prcdnosli: 1. vplačniki, to je vsi zaposlcni bodo dosti bolj ncposrcdno uprav-ljali s skladom in bedcli nad nalož-bami sklada 2. v bolj uspcšnih poslovnih lctih bo lahko podjetje namcnilo več sredstev v sklad, kar bo pomcnilo višje pokojnine za zaposlene v tem obdobju 3. denar bo vsaj delno ostajal v podjctju in bo omogočal vsem, ki so ga vplačali to jc zaposlenim, nov razvoj in vlaganje v takc projekte, ki bodo povečevali sigurnost poslova-nja v bodočnosti 4. ne nazadnje bomo vsaj prvič po dolgem času vedeli kdo plačuje in za koga 5. pričakujemo zmanjšanje pri-spcvnc stopnje, ker se bo z dcnar-jem sklada poslovalo bolj racionalno in brez vnašanja zunanjih faktorjev. Kot scm že navedcl na začetku raora biti sistem dorečen in v ravno-težju. Nekaj pa je jasno: vsak od nas lažje pospravlja in ureja v svoji hiši, kot pa v močno oddaljeni in pred vplivi dejanskih lastnikov dobro za-varovani hiši. Rado Lipičar kandidat ZSMS - liberalne stranke za delegata v ZZD skupščine rcpublike Slovenije Iz skupščinskih klopi Na kratko bi radi opozorili ce-njene bralke in bralce na našo dejav-nost na zadnjih dveh sejah Skupš-čine občine Ljubljana-Šiška v druž-benopolitičnem zboru. Na 37. seji družbenopolitičnega zbora smo pod 3. točko dnevnega reda »Predlogi in vprašanja delega-tov« podali sledeče pobude in vpra-šanja: - Možnost zaprtja smetišča v vasi Draga, ki je sicer v škofjeloški ob-čini in meji na šišensko občino. Kakšen vpliv ima smetišče na pod-talnico in reko Soro? - Pobuda, da se razišče koliko je družbenih stanovanj v Šiški iz na-slova SLP (splošno ljudsko posest), solidarnostna stanovanja in komu so stanovanja dodeljena, oz. kdo je imetnik stanovanjske pravice. Po-javlja se namreč, da ostajajo stano-vanja tudi po več let prazna in tako počasi propadajo, ljudje pa čakajo in čakajo na stanovanja. Akcijo »Od-krivamo prazna družbena stanova-nja« vodimo skupaj z VALOM 202 in je zelo uspešna. - Pobuda, da se umakne zastava ZKJ iz skupščinske dvorane - V teh predvolilnih časih, ko se dogaja, da kandidira več strank za vodstvo v skupščinskih dvoranah, bi bilo potrebno zagotoviti vsem strankam v Skupščini enoten polo-žaj, to pomeni, da bi vse stranke lahko imele zastave v dvoranah ali pa se zastava ZKJ umakne iz Skupš-činske dvorane. Do 38. seje smo dobili delne od-govore na temo zaprtia smetišča v Dragi in pa delni odgovor o koriš-čenju družbenih stanovanj. Ko bomo dobili vse odgovore na zastav-ljena vprašanja, vas bomo v skraj-šani obliki tudi obvestili. Naj vas še obvestimo, da so zastavo ZKJ že umaknili iz skupščinske dvorane in jo bodo zopet postavili v dvorano po volitvah, če bo to potrebno! Tudi na 38. seji družbenopolitič-nega zbora smo podali nekaj pobud in vprašanj: - Zakaj še vedno ni zgrajena telo-vadnica za srednjo šolo tehniških strok Franc Leskošek Luka. Ome-njeno šolo obiskuje preko 1000 dija-kov, ki pa še vedno nimajo osnovnih pogojev za telovadbo v zaprtih pro-storih. Iz dokumentov, kateri šo nam dosegljivi, je moč razbrati, da je bilo zagotovljeno, da bo šola kon-čana do leta 1990. Sredstva pa naj bi se dobila iz programa Mestne izo-braževalne skupnosti. - Zakaj Mostec še vedno ni zašči-ten in je še vedno po »starem«? Ali SOb Siška res nima »moči«, da uredi zadevo v Mostecu? - Izvršni svet SOb Lj.-Šiška, naj ob reorganizaciji državne uprave v skladu z novim zakonom upošteva tudi pobudo za Mladinski svet ter jo ustrezno umesti v program dela in proračunske plane. Obrazložitev boste lahko prebrali v članku Mla-dinski svet. Naslednjič nekaj več o odgovorih na zastavljena vpršanja in pobude! OK ZSMS Lj.-Siška sekretar ' * « Jelovčan Matjaž Kako naprej? V tem predvolilncm času lahko pogosto slišimo, kako bodo posamezne stranke urejale naše politično in gospodarsko življenje. Medtem, ko je bodoči družbenopolitični model relativno dobro obdelan, je gospodarski model prcvcč zapostavljcn. Vsi sc zavedamo, da bomo živeli le od dela, od ustvarjenega dohodka. To pa je odvisno tudi od velikosti trga in kupne moči prebivalstva. Ne vemo zagotovo ali bomo jutri že imeli delovna mesta, pri tem pa naj delamo več in boljc. Problemi naših tovarn in podjetij so postali sistemski. Delovna mesta so postala socialna kategorija. Do nedavnega je bilo zaželjeno čim množič-ncjše zaposlovanje, ne glede na ekonomski učinek. Odgovornost je postajala nepregledna. Ohranjala se je delovno intenzivna proizvodnja s čim več delovne sile. V takšnih okoljih je bila avtomatizacija nezaželjena. Prestruktu-riranje pa skoraj nemogoče. Tehnični kader je odtekal v poslovodne in komercialne službe, kjer je pogosto bolje nagrajcn za manj dela. Pisalna miza, stol in svinčnik je še najpogostejša oprema našega strokovnjaka. Vodilne zahodne firme vložijo v oprcmo dclovnega strokovnjaka do 100.000 DEM. Letno pa dodajo še dodatnih 10.000 DEM za dopolnitev ali zamenjavo opreme. Lahko je razumeti, da je v naših neprimerno skromnejših pogojih manj patentov, manj izumov in manj lastnega znanja. Lastno znanje pa še danes nekaj velja. Nedavno tega so mnogi posamezniki menjavali tovarne in podjetja zaradi boljšega dohodka. Ob takšnem dohodku sta se priučevala na novo delo vsaj dva. Mislim, da so ob tem zgubljala podjetja in družba. V zadnjem času lahko opazujcmo posameznike, ki odnašajo dele programov, tehnologijo in znanjc v lastno obrt. Gospodarstvo je izgubilo z minulo inflacijo še zadnja lastna sredstva. Poslovanje je mogoče le z najemanjem kratkoročnih kredi-tov. Obresti zanje pa dosegajo velikost osebnih dohodkov vseh delavcev. Pričakujem in upam, da bo nov slovenski parlament sprejel kratko in jedernato ustavo. Ostale družbene in gospodarske odnose pa uredil z novimi kratkimi in preglednimi zakoni. Obremenitev gospodarstva se mora zmanj-šati za 60% in ne le za 10% ali 20%. Administriranje v podjetjih in v nadgradnji je potrebno skrčiti na minimum. Sposobne delavce je potrebno prerazporediti na ustrezna delovna mesta in jih primerno nagraditi. Osebni dohodck naj se izplačuje v zaprtih kuvertah. Pomemben kriterij naj bo rezuhat. Skrb za socialne potrebe brezposelnih naj prevzame vlada. Vlada bi organizirala javna dela. Gradili bi lahko prepotrebne ceste, uredili in prido-bili nove kmetijske površine, čistili gozdove, reke, gradili potrebne čistilne naprave velikih onesnaževalcev našega okolja in urejevali naselja. Za perspektivna podjetja bi se morala vlada zadolžiti v tujini, ostala pa podržaviti in prodati domačim ljudem ali našim zdomcem. Poznali bi tako le državno in privatno lastnino. Novi parlament bo moral izpeljati polno politično in gospodarsko samo-stojnost naše republike. Odnose z ostalimi republikami pa urediti s po-godbo. Ker smo gospodarsko neprilagojeni in nerazviti bomo potrebovali še lep čas skupni trg. Mogočc bo to jugoslovanska gospodarska skupnost JGS. V vsakem primeru mora postati prihodnja zveza ohlapna. Omogočati mora tudi ostalim organizacijo samostojne države. Vsaka od novih držav pa naj živi od lastnega dela. Medsebojne napetosti bi preminile. Posamezni narodi bi si uredili življenje po lastm meri. Samostojni bi lahko najcmali tuja posojila in jih tudi vračali. Proces prilagajanja na tuje trge pa bo po mojem, počasnejši kot nekateri napovedu-jejo, saj se mora med tem spremeniti naša miselnost, naša samozadostnost in zaplankanost. Mislim, da ni možno več dodatno izčrpavanje našega naroda, čcprav jc mogočc slutiti, da bi sc s samostojnostjo in v boljših pogojih dodatno sprostila ustvarjalna moč naroda. Vojaški proračun in obseg vojske' je potrebno zmanjšati in takoj ukiniti dodatni 3% davek na promet proizvo-dov. Nihče ne more ostati priviligiran. Ne domišljam si, da je lc po tej poti reševati naštete probleme. Poti je vcč. So pa spolzke in v tem času manj konkretizirane. Če bo ta zapis sprožil novo misel ali idejo, bo namcn dosežen. Nekaj pa lahko naredimo takoj. Organizirajo se lahko seminarji, kjer bi predstavili model tržnega gospodarjenja širšemu okolju. Ukinemo lahko poletni čas, ki nam dela same preglavice, učinka pa ni prav nobenega. Učne programe očistimo nepotrebnih predmetov in šolski sistem vrnimo v čas pred usmerjenim izobraževanjem. Na tehnične fakultete vpeljimo namesto obrambe slovenski jezik. Študentje tehničnih strok naj se naučijo retorike, da bodo znali predstaviti probleme in nastopati v javnosti. Uredimo lastno cestno infrastrukturo v korist našega gospodarstva. Mislim, da bi naše gospodarstvo bolj približal Evropi 1992 tunel pod Trojanami kot pa tunel pod Karavankami. Ne čustva, le kvalitetno delo, lastno znanje in povezan trg so jamstvo za naša samostojnost in neodvisnost. Ljubljana 27. 03. 1990 Leopold Knez kandidat ZSMS - liberalne stranke ZZD republiške skupščine NAPREDNA NARODNA STRANKA CENTRA (do 15. 1. 1990 MEŠČANSKA ZELENA STRANKA) CENTRALNl SEKRETARIAT Bratov Učakar 108 61000 Ljubljana Tel.: 577-109 22. marca 1990 Ignoriranje oziroma bojkot republiških volitev Napredna narodna stranka centra je po svojem predsedniku dr. Mareku LENARDIČU pozvala Svet za varstvo človekovih pravic in tcmeljnih svoboščin pri Socialistični zvezi, da predlagano pravico, da ima vsak državljan pravico do premoženja, dopolni tako, da bo vsak državljan imel pravico do neomejenega premoženja. Drugače je vsako govorjenjc o demokraciji in zmanjšanju (stalinistične) uravni-lovke nesmisel. Slovensko vodstvo naj se ukvarja z gospodarstvom in denarjem, ne pa s političnim sestankovanjem in organiziranjem ter pošiljanjem dcnarja za različne avanture. NNSC zahteva demokratične volitve in spremembo volilnega zakona oziroma odpravo zborov, kajti sedanji sistem prinaša 80 odstotkov dosedanji oblasti in 20 odstotkov vsem ostalim ter s tem nemožnost delnega spreminjanja zakonov brez soglasja sedanje obla-sti. Prcdsedujoči NNSC, sodelavec uglednih svetovnih institucij dr. Marek LENARDIČ bo na zasedanju Komisije za človeške pravice dne 6. aprila v veliki dvorani Magistrata na Mestnem trgu v Ljub-ljani in istega dne ob 20. uri na Tomšičevi pred poslopljem CK ZKS-SDP sporočil razlogc za bojkot volitev in zahteval takšne dcmokra-tične volitvc, da bo vladajoča skupina lahko šla v opozicijo za nekaj let. NNSC si prizadcva med drugim za: odpravo stalinistične uravni-lovkc, zaščito državljanov pred nasiljem oziroma kršenjem človeških pravic, zaščito dclavccv nc glede na vero, raso, spol, nacionalnost, za prenchanje prcganjania Slovencev na Slovenskem, za prenehanje onemogočanja le teh, za upoštevanje etičnega kodeksa pri občinskih birokracijah, zlasti na periferiji Slovenijc, za upoštevanjc etičnega kodcksa v poštnem in telefonskem prometu, za samokritičnost in odgovornost. NNSC bo kandidirala v občini Liuhljana Šiška, Bežigrad oz. Mesto Ljubljana s samostojno listo.