JL 3
> JZ-g
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Praznovanje naših upokojencev
Na povabilo delovne organizacije so nas obiskali naši bivši sodelavci — upokojenci.
Odziv našemu vabilo je bil res presenetljiv saj se je zbralo več kot sto upokojencev, kar je dokaz, da se še vedno radi spominjajo časov, ko so dan za dnem prihajali na delovna mesta ter tako soustvarjali to, kar imamo danes v Tosamii.
V jedilnici, kjer je bil slovesen sprejem vseh upokojencev je bilo živahno kot v čebeljem panju. Veselih obrazov, ganljivih snidenj in obujanja spominov ni bilo konca.
Ob 11. uri se je pričel slavnostni del sprejema. Tov. direktor je pozdravil vse udeležence in se jim s toplimi besedami zahvalil za ves trud in prispevek vsem, ki so pomagali s svojim delom ustvarjati v Tosami.
Potem so se vsi odpravili v obrate, kjer so nekoč preživeli dolga leta. Presenečenj in začudenih obrazov je bilo veliko, predvsem pri tistih, ki so v zasluženem pokoju že več let. Novi proizvodni prostori, novi stroji in modernizirana tehnologija je vzbujala občudovanje in navdušenje. Predvsem starejšim po stažu upokojitve kar ni šlo v račun, da je danes delavec osvobojen težkih ročnih del brez katerih si še pred nekaj leti ni bilo mogoče misliti uspešne proizvodnje. Obenem pa je bilo iz njihovih obrazov čutiti zadovoljstvo, da so tudi njihovi žulji pripomogli k vsemu napredku in povečanju naše tovarne.
Med sprehodom po obratih so se slišale tudi take pripombe: »Veš, da bi se v tovarni lahko izgubil — kdo bi si kdaj predstavljal, da bomo tako zrastii« in podobno. Iz vseh razgovorov je bilo čutiti, da so veseli naših uspehov in razvoja, da pa se počutijo tu pri nas še vedno domači, saj je vsak ponosen na to, da_je »njegova« tovarna tako uspe-se razvila.

Po ogledu tovarne in bežnimi srečanji z nekdanjimi delovnimi tovariši so se zbrali na dvorišču in se še ozirala nazaj na tovarno, v kateri so pustili del sebe in svojih moči za lepšo bodočnost nas vseh.
Med tem je že brnel motor avtobusa, ki je vse odpeljal na Trojane. Veselo razpoloženje in pogovori med starimi znanci tudi med potjo niso ponehali.
Na Trojanah smo se »vsidrali« pri Konjšku. Tu je naše goste sprejel oktet Tosame, ki je s svojo pesmijo dvignili dobro voljo do »vrelišča«.
Po krajšem kulturnem programu poleg okteta sta nastopila tudi harmonikarja tov. Potočnik in Belcijam ter humorist PaVle. Veselega razpoloženja je bilo res na pretek.
Vsem so se iskrile oči nad pozornostjo vseh, ki so jim priredili ta prijeten dan.
Tudi tisti, ki so jim leta in napori upognili hrbet in upočasnili korak, so se ob dobri kapljici razživeli. Zahval in želja je bilo toliko, da bi težko vse spravili v naše glasilo. Vsi so si bili enotni v tem, da si takih srečanj še želijo, prav ta-
BRALCEM
Prva številka Tosame v tem letu je izšla z zamudo.
Do zamude je prišlo zaradi obveznosti In tehničnih težav v naši tiskarni »Papirkonfek. ciji«.
Bralcem se za zamudo opravičujemo.
Uredniški odbor
Na zdravje novemu letu im dobrim željami Tej želji se pridružujemo
tudi mil
ko je iz pogovorov bila izražena pohvala samoupravnim organom in vodstvu Tosame za izakazno pozornost in skrb do vseh.
Nlič manj niso bili hvaležni za darilo in denarni prispevek, ki ga je prejel vsak upokojenec, oboje pa so dobili tudi tisti upokojenci, ki se iz kakršnegakoli razloga niso mogli udeležiti slavj a.
Naj zaključimo ta zapis z izjavami nekaterih bivših sodelavcev, obenem pa se opravičujemo vsem, kaerih želja ne bomo mogli objaviti, saj je leiteh bilo toliko, da je res nemogoče vse objaviti.
Ob koncu jim želimo v letu 1975 obilo zdravja in sreče v jeseni njihovega življenjia.
Pavla Nakrst
Na srečanju se počutim izredno in si še želim takih večerov. Bilo je čudovito.
Štrukelj Angelca^
Ne vem kako naj se izrazim. Res je lepo. Ko sem ostala doma mi je bilo nekaj časa hudo, pa sem se tudi tega privadila.
Tudi danes me zanima, kaj se dogaja v tovarni. Današnji čas in pogoji so drugačni kot pred leti. Smatram, da kolektiv lepo vodi tovarno. Tudi mi upokojenci smo ponosni, da tako lepo napredujete, čeprav smo bili v povojni graditvi za marsikaj prikrajšani, smo veseli vaših uspehov. Tak večer je res enkraten. Hvala vsem za trud in pozornost, pa da bi se kmalu spet srečali.
Pepi Klopčič	________
Danes, ko smo šli po tovarni vidim, da so še več obremenjeni kot smo bili mi. Moje zanimanje za življenje v tovarni ni uplahnelo. Mož, ki je še zaposlen v Tosami mi večkrat oponese, da sem zdaj doma, vendar pa s tovarno še vedno živim in se veselim njenega napredka.
Spet smo skupaj. Veseli smo tudi denarnega prispevka. Verjetno bom povedala željo vseh, če rečem, da je bilo to srečanje res zanimivo in da si želimo takih snidenj vsaj enkrat letno. Tako vzdušje kot je tukaj poživi vse.
Hvala vsem.
Mika Štrukelj______________________
Preteklo je 10 let kar sem upokojen. Sprejem, postrežba in vse o-stalo je razlog, da je vzdušje res enkratno. Srečni smo, da se vodsrtivo Tosame zanima za svoje upokojence.
Metka iz Doba
Res je nekaj posebnega ta, današnji, dan. Lepa so taka srečanja.
Doma imam 4 vnuke in kot vidite sem »zaposlena« tudi po upokojitvi saj imam otroke rada. Tudi iz današnjega srečanja jim bom pripo-vedovala, saj je bilo tako veselo in prijetno.
Marija Klemen
V tovarni imam še dve hčerki. Vedno mi morata »poročati« kaj je novega. Rada bi si ogledala vse novosti, ki jiih uvajate. Večer je bil res čudovit.
Lili iz Gorjuše
Veliko ste naredil. Včasih je bilo delo v tovarni težko. Veseli me, da nas niste pozabili. O dogodkih v tovarni se seznanjam preko našega glasila »Tosama«.
Fani Kos_______
Tov. direktor nas je res lepo sprejel. Tudi drugi so bili zelo pa-
zljivi do nas.
Tosamo prečitam celo — mislim, da bi morali več prostora posvetiti upokojencem. Upam, da se bomo še srečal. Bilo je prijetno in enkratno.
Francka Stare
Spomini so različni. Danes v tovarni ne delajo več z rokami kot smo delal mi. Delo je lažje. V škatle kar samo leti.
Danes se počutim kar dobro — šivam. Hvala vsem za to prijetno snidenje.
Kristina Šimenc	________
Stanujem pri hčerki. Današnji dan. je bil zame osvežitev. Zelo sem zadovoljna, da smo se spet srečal. Občutek, da nisi pozabljen dobro de človeku. Nam upokojencem pa še prav posebno. Hvala.
Jubilantkam pripada posebno častno mesto
Potočnik s klavirsko harmoniko in Belcijan s »frajtonarico« sta lepšala
razpoloženje
Franc Kosirnik
Zelikn, da bi se Tosama še naprej tako uspešno razviijala. Na tehnološkem in samoupran/nem področju je naša tovarna naredila po vojni velike korake. Tako naj bo tudi
v bodoče. Upokojenci živimo še naprej z ljudmi v tovami in se zanimamo kako živite.
Vsi smo hvaležni za topel sprejem in si želimo da bi se tudi prihodnje leto srečali.
Pavel Furlan
Zadovoljni obrazi, kot da govorijo: »pa le nismo pozabili eden na drugega«!
Srečanje
Ne vem kako naj začnem, slovesno, romantično ali žirvlemjsko. Najbolje bo, če začnemo tako, da bodo člani kolektiva v »TOSAMI« vsaj nekoliko razumeli, kaj smo mi, nekdanji sodelavci, mogoče tudi pionirji tovarne sanitetnega materiala ta dan doživeli in preživeli.
Skraj pol leta smo se dogovar-jaM kdaj, kako in kam? In končno smo si bili edini ker čas za nas upokojence ni pomemben faktor, da se uredi pred Novim letom. In res smo se odločili za potek, vendar ker je bil petek pa še 13. december, smo na hitro določili četrtek, kar je bilo
tudi bolj spremenljivo. V tajništvu so s povečanimi obrati stroji tipkali vabila in pozivali nas ostarele, bolj po stažu kot po letih na soglasje. Prisianek je bil pričakovan. Sto in nekaj več se jih je podpisalo, da bodo z veseljem proslavili ta »Dan upokojencev« v Tosami.
Za ta dan je zaživela dejavnost v tovami v raznih delovnih akcijah, na razgovore, na sprejem, na program, obveznosti pri miai in ceio nad vhodom v tovarno se je v rahlem vetriču zibal napis »Dobrodošli«. Moram priznati, da v takih pogojih nismo še nikdar prišli med nekdanje sodelavce. Mnogim so se pojavili neznani občutki, katere pa smo splošno ocenili za priznanje in rezultate preteklosti.
Ob sprejemu v jedilnici so se stiskale roke ob želji za tradicijo. Tov. direktor nam je v besedah prikazal življenje in skrbi za napredek tovarne, skoraj pol ure smo sortirali podatek in plane, kateri so se zaključili s številko realizacije v milijardah, koliko jih bo pa ne bom napisal, ker včasih je bila to popolna tajna.
Nato smo se sproščeno pogovorili ter se po grupah spustili v proizvodne oddelke. Ze za mene so bile spremembe vidne, kaj šele za tiste, ki od odhoda v pokoj niso temu procesu sledili. Poslavljal sem razna vprašanja delavcem ob strojih ali ob delavnih rrtizah, o osebnih dohodkih, novih strojih, novih delovnih prastarih, pa še o samoupravljanju. Priznati moram, da sam bil vesel odgovorov, kajrti ta je znak da v tovami ni skrivnosti, da so delavci na tekočem s problematiko.
Da ne pozabim tudi kuverte, katera gotovo poveča razpoloženje, kar pa so samoupravni organi smatrali, kot priznanje minulega dela.
Popoldne pa smo se preselili na Trajane, kjer smo ob pogrnjenih in založenih mizah nadaljevali ob krajšem .kulturnem programu, katerega je izvedel oktet »TOSAMA« in nepogrešljivi humorist Pavle. Tovariš Borštnar pa je zanimive primere spravil v fotografski aparat, da bo za tovarniški album. Ne bom se spuščal v podrobnosti, toda veselja in prijateljstva je bilo na pretek.
Na kraju pa, ker mi je dana možnost, da preko »TOSAME« izrečem v imenu nas vseh odsluženih, toplo zahvalo, samoupravnim organom, upravi podjetja, oktetu »TOSAMA« in vsem, kateri so na kakršenkoli način prispevali, da je naše srečanje tako uspelo in zaželimo mnogo delovnih in poslovnih uspehov v nastopajočem novem latu 1975.
Franc Kosirnik
ZAHVALA
Zahvaljujem se sindikatu za šopek ob moji bolezni.
Marija Cerar
OBISK DEDKA MRAZA
Leto se je izteklo. Ob tem času obišče Dedek Mraz. Vesela množica
se spomnimo, da smo zopet za leto starejši in kar nezadovoljni smo. Toda, ko vidimo drobne prstke malčkov, ki iščejo po koledarju dan, ko jih bo obiskal Dedek Mraz, moramo biti z njimi srečni. Vsaik dan je za njih predolg in vsako novo jutro nesltrpno pričakovanje. Ali je danes tisti dan, ko bo Dedek Mraz? je vprašanje, ki ga vztrajno ponavljajo dan za dnem.
razigranih otrdk hiti proti dvorani. Velika vrata v dvorani so preozka, kar hočejo biti vsi prvi v dvorani in sedeti v prvi vrsti. Kljub opozorilom se živ — žav le s težavo utiša in le še tu in tam se katera mala postava obrača na stolu. Vse oči pa so uprte na oder. Čakajo, kdaj se bo zavesa premaknila in jim potešila radovednost. »Kalko brezskrbno in srečno je njihovo življenje?« pomisli človek ob pogledu na toliko srečnih obrazov in v poltemi se sve-tiikajočih oči.
In že smo pri programu. Kako sladek je bonibon, katerega mimo grede vrže Dedek Mraz. Veliko bolj, kot tisti, ki ga kupijo starši. »Sedaj si bomo ogledali fillm«, pravi Dedek Mraz. Na platnu se pojavijo prve figure. Vragolije, ki jiih počenjata junaka risanke so enkratne. Kako prisrčen smeh izvabljata iz mladih
grl. Toda, kar je prijetno vedno prehitro mine.
Sedaj smo že pri delitvi daril. Vrečka je mikavna in radovednost premaga vse. Vsaka beseda je zaman. Glasen vrvež pravpije vse, tako da se klioi imen skoraj ne slišijo. Vsi se prerivajo k odru, da čimprej pridejo do svojega darila. Z vrečko pa kar najhitreje z dvorane, saj je vendar treba pogledati kaj je v njej. Morda presenečenje, razočaranje, morda sreča? Tega na prvi pogled ne moremo ugotoviti, le tankočutno otroško srce to najbolje preceni.
Ob opazovanju teh srečnih, razposajenih malih ljudi, nehote pomislimo nase. Ali smo prav tako zadovoljni kot oni? Ne povsem, prav gotovo ne! Toda poslovimo se od starega leta veseli. Pustimo skrbi, pozabimo na neuspehe, če so leti bili in stopimo v novo lato zadovoljni. Iskreno si stisnimo roke, kot prijatelji. Beseda »sreča« naj bo izrečena iz srca, iskreno, saj to je beseda, ki nam pomeni vse.
Meriin Danica
Sindikalne vesti
Darilo je resnično. O, da bi bil še
\sneg
Vendar čas hiti in z njim hitimo tudi mi. Tako je pred nami dan, ki je verjetno eden najsrečnejših otroških dni v letu. Da, dan, ko jih
Oj, prišel je zdaj med nas, dobri, stari, Dedek Mraz!
Izvršni odbor OOS je na seji dne 10. 12. 1974 Obravnaval predlog po katerem bi po mesecu avgustu v celoti prenehalo delo žena ponoči. Člani odbora so se s predlogom strinjali obenem pa menijo, da morajo biti v predlaganem obdobju delavkam v nočni izmeni zagotovljeno, da bodo deležne vseh z zakonom predpisanih ugodnosti. Mnenje odbora pa je, naj bodo prizadete delavke predhodno seznanjene s problematiko nočnega dela. (Kar so ustrezni predavatelji že izvedli!)
Obdarovanje otrok za Dedka Mraza, ki mu je oblačila preskrbela
S.	Ristič, nam ga je zelo uspešno zaigral član našega okteta Pavle Kepic je potekalo v dveh delih. V prvem delu, to je prevzemu blaga, ter v vlaganju v vrečke pa tudi razdeljevanju daril neučakanim mamicam je bil najbolj aktiven Stane Klopčič. Res ne vem kako bi uspela prireditev, če nebi že pred tem dnem razdelil tričatrt daril. Potem, ko so otroci videli barvno risanko se je na osvetljenem odru pokazala z barvnimi lučmi Okrašena jelka, vsule so se snežne kepice (iz vate) ,im Dedek Mraz je privlekel sani z darili ob pomoči lepe deklice. Predsednik aktiva mladih delavcev Janez Kerč, ki je tudi drugače veliko pomagal je skupaj z Pavlom Mavom bil režiser tega dela. Potem
pa so mali škratki recitirali oziroma peli. Očki in mamice pa so žareli (bolj ali manj) od veselja. Darilo je sestavljala vrečka sladkarij in brisača. Upam, da bodo prihodnje leto darila bogatejša.
Na dvodnevni seminar oziroma posvetovanje o nalogah sindikata so odšli Janez Kerč, Francka Kerč, Janez Drolc. Posvetovanje je bilo v Jasnici pri Kočevju.
Na zadnjem sestanku v lanskem letu smo obravnavali »Sindikalno listo 1975« vendar pa zaradi odsotnosti tov. Kaminove, je bila na kongresu v Beogradu nismo mogli posredovati svojih pripomb, ker je prišlo vabilo na sejo prepozno v tovarno.
Konec meseca januarja bo občni zbor OOS in volitev novih članov IO OOS, NO ter ustanovitve nove organizacijske oblike — sindikalnih skupin, člani dosedanjega IO so predlagali najboljše sodelavce iz svojih oddelkov, ki bodo zastopali sindikalne skupine. Vodja take skupine bo član izvršnega odbora. Tako bomo dosegli, da bo sindikat učinkovit ter bolj povezan s svojimi člani. Ker so se v dosedanjem
IO pokazali kot odlična rešitev po-sameizni referenti ali poverjeniki; tako poverjenik za šport Janez Drolc, poverjenik za družbeni standard Karol Strehar, poverjenik za socialne deja/vmosti Stane Klopčič, bi bilo verjetno pametno številki teh referatov rošiniti pač glede na potrebe, ki jiih bo izražalo članstvo. Vsakih 15 delavcev posameznega zbora ali faze dela bo limelo svojega sindikalnega poverjenika. Čeprav IO še ni določil točnega datuma občnega zbora (ta bo objavljen po oz-vočemijiu in na oglasnih deskah), vabimo že sedaj člane sindikata na ta zbor svoje organizacije.
Predsednik IO OOS
Viljem Dolenc
VII. KONGRES ZSJ
Delo kongresa, ki se je pričel 17. končaj pa 20. 12. 1974, je potekalo 'V vzdušju defavmošti. Prvii dan dopoldne je bila plenarna seja, na kateri je bil tovariš Tito proglašen za častnega predsednika ZSJ, kar je bila enoglasna želja članstva delavskega razreda in vseh delovnih 'ljudi širom Jugoslavije.
Nadaljnje dalo je potekalo po komisijah:
—	komisija za vprašanja družbenoekonomskega razvoja in sistema dohodka,
—	komisija za samoupravljanje,
—	komisija za izobraževanje in kulturo,
—	komisija za vprašanja političnega sistema, organizacijsko in kadrovsko izgradnjo Sindikata in Statut ZSJ,
komisija za življenjske in delov-ne Pogoje,
—	komisija za mednarodne veze in sodelovanje z (inozemstvom.
V komisiji za življenjske in delovne pogoje je sodelovalo približno 450 delegatov — med njimi tudi jaz. V razpravah samih nisem sodelovala, ker je bilo to prvič, da sem se udeležila kakega kongresa, prišla sem do zaključka, da bi tudi sama lahko o marsičem diskutirala če bi bila s potekom dela bolje seznanjena. Komisijo v kateri žališ sodelovati Izbereš sam tako, da razpravljaš o problemih kateri ti naj-bolje ležijo. V naši komisiji smo govorili največ o stanovanjski pdliti-ki, o vprašanju življenjskega standarda, o skrbi za otroke, o težkem položaju zaposlene žene, o pobolj-šamju zdravstvene sposobnosti delavca in razvijanja preventive, o Pokojninskem sistemu in osnovah minulega dela, o invalidih in njihovih problemih, o bonificiranem delovnem stažu, o zaščiti delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih de-
lovnih mestih, kakor tudi o počitku (odmoru) in rekreaciji delavcev in o alkoholizmu.
Delo v tej komisiji je bilo zelo zanimivo, kar dokazuje tudi število udeleženih delegatov, kakor tudi veliko število pripravljenih diskusij.
Zadnji dan kongresa je bila zopet 'plenarna seja, .kjer smo poslušali poročila o delu posameznih ko-
Poškodbe, ki Imjo status poškodbe na delu
Kljub ukrepom za dosego višje stopnje varnosti pri delu pa še vedno ostaja možnost, čeprav zmanjšana, zato da pride do nesreče. Z vidika varnosti pri delu se pojmuje nesreča kot nerodna in nezaželjena motnja v normalnem proizvodnem procesu, katere posledica je lahko, poškodovanje delavca oziroma delavcev. Za proučevanje varnosti pri delu in za čim učinkovitejše preprečevanje nesreč pri delu so važne vse nesreče ne glede ali so povzročile poškodbe delavcev ali ne. Vodje, bi vodijo dela morajo zato evidenčno beležiti v svoje knjige nezgod vse nesrečne primere, ki se pripetijo. Delavci, ki se jim pri delu primeri nesreča, so ne glede na to ali so bili pri tem poškodovani ali ne, dolžni o dogodku obvestiti osebo, ki tu vodi in nadzoruje delo rvodjia skupine, vodja izmene ipd.). To dolžnost narekuje še obstoječi Pravilnik o varstvu pri delu v svojem 31. členu, zaradi česar se za neizpolnitev te zahteve smatra, da je bila storjena kršitev delovne dolžnosti, ki je sankcionirana v 137. členu Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v
misij, sprejemali sklepe, Resolucije VII. kongresa ZSJ in Statut ZSJ.
Prepričana sem, da je kongres v celoti zelo dobro uspel, sedaj pa je naloga nas vseh, da te sklepe izvršujemo.
Delegat VII. .kongresa ZSJ Pavla Kamin
združenem delu, ki govori o hujših kršitvah delavnih dolžnosti.
V skladu z obstoječimi predpisi! se smatra za poškodbo na delu vsaka poškodba zavarovanca, ki je nastala kot posledica neposrednega ali kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, kakor tudi poškodba, ki je posledica spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali kakšne druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je taka poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela na določenem delovnem mestu. Iz definicije poškodbe je razvidno, da obolenja ne spadajo v kategorijo poškodbe na delu, se pa po predpiSinih kriterijih lahko spoznajo za poklicne bolezni.
Poškodbe za katere se smatra, da so nastale pri nesrečah, ki imajo Status nesreče pri delu, izostanek pa je daljši od delovnega dneva, se prijavljajo skupnosti socialnega zavarovanja in inšpekciji dela. Prijava se opravi na posebnem zato prirejenem obrazcu Prijave nesreče pri delu.
Poškodovanec je dolžan javiti poškodovanje na delu oziroma v zvezi z delom takoj, oziroma v teku 24 ur kot tudi določa Pravilnik o varstvu pni delu. Nesreča mora biti dokazana. Za potrditev je potrebna
Varjenje je lahko tudi snažen posel — kadar varimo M51ny hlačkel
Varstvo pri delu III
izjava očividca, ki je bil priča dogodku ali pa neizpodbiten diokaz, ki dokazuje poškodorvančevo pnij avo poškodbe. To zadnje zadeva seveda predvsem poškodbe, lažje nara/ve, ki bi se lahko pripetile kjer koli’ in se mora vzročna zveza z delovnimi dolžnostmi ter poškodbo zato šele dokazati. Nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti zaradi poškodbe na delu je enako mesečnemu netto OD delavca v preteklem letu.
Pri opredelitvi poškodbe na delu je rečeno, da so poškodbe na delu tiste poškodbe, ki so vzročno povezane z opravljanjem delovnih nalog na delovnem mestu. Torej ne moremo smatrati za poškodbe na delu vse poškodbe, ki se pripetijo zno-
traj tovarniškega dvorišča, ampak le tiste, ki so nastafle kot posledica nesreč do katerih je prišlo pri opravljanju zaupanega dela. Ne more pa biti vzrok, ki je povzročil nesrečo tudi ta, ki bi določal ali gre v danem primeru za nesrečo na delu ali ne, (npr. vinjenost).
Pri nesrečah, ki se pripetijo na delu velja omeniti še to, da se mora kraj dogodka, če gre za težjo ali kcflekrtivno poškodbo zavarovati v takšnem stanju, kot je bil Ob nesreči. O takih nesrečah se marajo tudi obvestiti organi jiavne varnosti in inšpekcija dela.
Nesreče in poškodbe na poti
Nesreče in poškodbe, ki imajo tudi status nesreč oziroma poškodb
na delu, so še tiste, ki se pripetijo:
—	na službeni poti;
—	na redni poti od stanovanja do mesta dela in nazaj;
—	na poti od stanovanja ali delovnega mesta do kraja zdravstvenega pregleda, če je bil pregled naročen s strani obratne ambulante oziroma organizacije združenega dela.
Za redno pot na delo ali z dela velja tista relacija, ki jo delavec stalno uporablja za prihajanje oziroma odhajanje z dela.
F. V.
Naš razgovor
Ob prihodu v tovarno se ti oko ustavi na urejenih zelenicah, ki so zasajene • z okrasnim grmičevjem, cvetlicami. Na čistem dvorišču ni papirčkov in drugih odpadkov. Ali veste, kdo skrbi za lep izgled naše okolice? FRANCI RIHTAR! Pri nas še ni dolgo, pa sva se vendar pogovarjala 'kot stara znanca, ki si imata veliko povedati.
»Kako se počutite na delovnem mestu?«
Delo opravljam z veseljem. Priznam, da me je bilo prvi dan, ko sem si ogledoval »svoj delavni prostor«, malice strah. Začel sem pri največjem kupu. Smeti — odlagališče — je bilo neurejeno, veter se je
v vrtincu poigraval s smetmi. Najprej smo uredili talko, da smo smeti spravljali v zaboje in jiih nato odvažali v smetiščno jamo. Sedaj je to še enostavnejše. Dobili smo tovornjak, ki je namenjen le za odvoz smeti. Vsako jutro se smeti, ki se čez dan zbirajo na tovornjaku, odpeljejo ,v jamo.«
»Ste naredili še kakšno spremembo?«	___________________
Tam, kjer je bilo mogoče, smo zasej aJli travo, okrasno grmičevje ali cvetje. Več zelenja ne moremo u-stvarita, nekaj se bo še uredilo, ko bo zgrajeno skladišče surovin.
»Kako se razumete s sodelavci, ker od njih zahtevate red in disci-, plino, tu predvsem mislim sodelavce v transportu?«
Lepo se pogovorimo in tudi sodelujemo, vendar pa včasih le pride do manjših nesporazumov. Drugače pa moram reči, da so kar pazljivi in mi s svojo disciplino pomagajo ustvarjati željeni red!«
»Imate kakšen predlog za izboljšanje dela ali kaj podobnega?«
»Ne, to nimam, pač pa bi rekel, da moramo dinar iskati tudi v odpadkih, na primer pri papirju. Poglejmo, kaj se lahko pelje v »odpadno jiamo« in kaj se lahko »predela« v dinar!«
Strinjam se in upam, da bo predlogu prisluhnilo pravo uho!
»Pa še to bi dajal, vsi skupaj pazimo na red, če najdeš papirček ga poberi in vrzi v koš! Poskrbimo, da nam bo še lepše, prijetnejše!«
Franci še ni poročen, živi pri
svojih starših. Po delu v tovarni se rad spoprime z raznimi opravili, kot na primer — pleskanjem. Pravi, da človek marsikaj zmore, le poskusiti mora!
V prostem času rad ribari, zbira značke.
»Na začetku novega leta smo. Vsakdo ima pred seboj cilje in želje, ki bi jih rad izpolnil. Kaj sl želite vi, Franci v tem letu?«
»Zasilno sem si uredil stanovanje, ker bom odveslal v družinski stan. Rad bi opravil šoferski izpit za voznika tovornjaka. Potem, želim si, da bi preživel dopust v dolini Trente, pa zdravja ... mislim, da je kar dovolj!«
»Želimo mu, da se mu vse te želje uresničijo! Želimo tudi, da bi naše zelenice to dvorišče bile vse leto urejene! Obljubljamo mu, da mu bomo pri tem pomagali!«
V. B.
ZAHVALA
Zahvaljujem se sindikalni podružnici »Tosama« in njenim zastopnikom za obisik, cvetje to denarno pomoč v času mojega okrevanja.
Hribar Ivan
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta Jurija Kurenta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam konfekcije za denarno pomoč in izraze sožalja.
Kristina Avbelj
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem v mikatoi-ci lepo zahvaljujem za darilo. Obenem se zahvaljujem tudi upravi podjetja za knjižno darilo.
Vsemu kolektivu želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
Slavka Novak
Kako so bile obiskane seje samoupravnih organov v 1974
delavski svet____
St. Ime in priimek
Prisoten
Odsoten
1.	PETERKA ANI
2.	VEHOVEC ANDREJ
3.	OGOREVC IVANKA
4.	KOVIC JANEZ
5.	KOKALJ TONČKA
6.	KLOPČIČ SLAVKO V. KERC VIDA
8.	NOVAK LADA
9.	PIRNAT IVANKA
10.	STRMŠEK JERNEJ
11.	GALIC NADA
12.	GOSTIC MAJDA
13.	JUDEŽ MILICA
14.	PIRC ŠTEFKA
15.	BANDELJ HELENA
16.	KRULC SREČO
17.	STREHAR KAREL
18.	BERNOT JANEZ
19.	RAVNIKAR CIRIL
20.	SLAPAR MARJAN
21.	SLAPAR MAKSA
22.	BERLEC VLADKA
23.	STIFTAR FRANC
24.	SIARD EKA
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
1.	OSOLIN FRANC
2.	POTOČNIK AVGUST
3.	VRENJAK MIMI
4.	BERDAJS FRANC
5.	RODE ZINKA
6- CERAR ANGELA
7.	PAVLIC ZOFKA
8.	JUTERSEK BOGDAN
9.	ROZMAN JANEZ
10.	KERSNIK URŠKA
POSLOVNI ODBOR
!• PIRNAT VINKO
2.	REMS JANEZ
3.	ORAŽEM JOŽE
4.	MURN MARUŠA 5- LONČAR VIKTOR
6.	PRESEKAH MARIJA
7.	KERC FRANC
(do 8. red. seje) dalije PIŽMOHT JANEZ
12	3
9	6
11	4
13	2
11	4
6	9
12	3
12	3
14	1
10	5
11	4
12	3
6	9
13	2
11	4
6	9
5	10
12	3
2	13
11	4
13	2
14	1
12	3
13	2
Prisoten	Odsoten
6	4
18	1
14	
3 x namest	2
9	10
1.1	
4 x namest.	4
15	
1 x namest.	3
10	9
18	1
12	
6 x namest.	1
19	
Prisoten	Odsoten
13	6
6	13
8	11
13	6
14	5
18	1
11	1
5	1
(Nadaljevanje na 8. strani)
Če kruh delil bi brat z bratom
Kar sem starejša, me poleg veselja ob praznikih spremlja neka tesnoba. Nihče ne ve kaj mu prinese prihodnostt. Pot včerajšnjega in j.uitrišnega dme mora vsak sam pre-hodiiti. Poleg družine, službe in raznih obveznosti. Vsakdo izmed nas še ni dopolnili in izpolnil vseh želja.
Ob slovesu leta bi vsi radi zaželeli srečo vsem, tudi na smrt bolni startki ali pravkar rojenemu detetu.
Človeška dejanja se prepletajo kot hiti v mreži. Drug drugemu smo potrebni. Ce se nit utrga, se nam dostikrat ne zdi niti pomembno, čeprav večkrat sproži reakcijo nemira. ZeHimo si miru y srcu med domačimi in znanoi ter med narodi. Da bi bile dobrine sveta pravično razdeljene in ne bi eni stradali in prosili kruha — drugi pa se gostili v .izobilju.
Kongresi, mirovna pogajanja in sestanki o prehrani se vrsrtijo dan za dnem. Res je, da se od samega govorenja razmere v svetu ne spremenijo, vendar se s predočavanjem načel pravičnosti, spreminja miselnost človeštva, ki končno večkrat le pride do sprememb v splošno korist. Združeni narodi se zavzemajo za obrambo in enakopravnost vseh ljudi — ne glede na raso in za človeka dostojno življenje.
Tudi pri nas se marsikaj spreminja. Ko sprejemamo nove sporazume in zakone, se moramo zavedati odgovornosti slehernega člana. Danes lahko delavec v marsičem odloča, to mu zagotavlja ustava, a kaj ko nismo dovolj enotnli, tako kot nekoč. Pregovor pravi: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.«
Tito je nedavno v nekem govoru poudaril, da se mora delavec še vedno boriti za svoje pravice tudi danes, a teh pravic se dostikrat ne zaveda, zaradi svoje navadnosti jih ne uveljavlja, ker ni dosti seznanjen. Na sindikalnem zboru v Grobljah je bilo med drugim poudarjeno, da se mora povečati storilnost, če hočemo povečevati osebni dohodek, toda ne na račun delavca, da bi imel še bolj premočeno srajco, pač pa z novimi stroji in tehnologijo, da bo delavec manj trpel in več proizvajal.
Marsikje pa je tudi kaj dobrega. Lepo je, da ne pozabljamo nekdanjih sodelavcev — naših upokojencev, da jih enkrat letno povalbimo na ogled tovarne da vidijo, da njihovo delo ni bilo zaman, pač pa, da je dobro naloženo, saj se tovarna
ODBOR DELAVSKEGA NADZORSTVA
	Prisoten	Odsoten
1. HRIBAR PAVLA	3	1
2. ČEBULJ DORICA	3	X
3. VULKAN JURIJ	4	
4. ZAJC ALBINA	2	2
5. ČERNELČ JOŽEFA	2	2
6. STARBEK MINKA	3	1
7. DRČAR MILAN	4	
8. KERC MIHA	4	
9. HAFNER MARJAN	4	
10. PEČNIK MARICA	2	2
razvija iz dneva v dan v dobro nam in zanamcem. Tudi upokojenci so pripomogli s svojim delom, da imamo danes taiko lepo in veliko tovarno, ki daje tolikim zaslužek.
Novo leto pa začnimo z upanjem v bolj&i in pravičnejši svet.
Naj končam s kitico Simona Gregorčiča:
Za vse je svat dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil hi z bratom brat s prav srčnimi čutili!
Minka Starbek
Življenje in delo komercialnega predstavnika
Naša delovna organizacija ima v okviru komercdailnega sektorja organizirano službo prodaje na nivoju komercialnega predstavnika. Taka organizacija ima cilj stalnega in neposrednega kontakta s širokim krogom potrošnikov, neposrednih in posrednih kupcev naših proizvodov. Ker so komercialm predstavniki razporejeni po republikah, oziroma po širših področjih posameznih republik, je logično, da so njihova sedišča locirana v središčih, kipred-stavljajo center njihovih delovnih nalog, zaradi česar je komercialni predstavnik oddvojen od ostaiih članov kolektiva. Vsled tega je delovno mesto komercialnega predstavnika v očeh nepoučenih v nadrejenem položaju, ker je komercialni predstavnik tisti, ki živi na veliki nogi, prejem^ velike osebne dohodke za brezdelje, živi in dela brez kontrdle in nadzora. Torej ne glede na to ali dala ali ne, prejema dobre dnevnice to plačano kilometrino, kar predstavlja tak znesek, od katerega se da lepo živeti, a osebni dohodek predstavlja samo komajda dostojno žepnino itd., itd.
Takšna gledanja kakor tudi razprave, ki se v zadnjem času razpravljajo na sestankih komercialnega sektorja glede statusa komercialnega predstavnika nasploh še .posebno nekatera vprašanja, ki so življenjskega pomena me je privedlo, istočasno sem hiJ od urednika »To-same« naprošen, da za naše bralce napišem ta članek ali boljše povedano »IZPOVED« o življenju to delu komerciatoega predstavnika.
Povdariti moram, da delam to z zadovoljstvom, zato, ker je del moje razlage značilen za .vse predstavnike večji del pa je specifičen za moj teren.
Sam živim v Zagrebu, kjer se zahteva maksimalna angažiranost.
V kolikor bi se želel izraziti v procentih, to znaša cca 75% mojega razpoložljivega časa, a v skupnem prometu predstavlja 85 %.
Tako poleg Zagreba obdelujem še sledeča področja:
—	del Banijsko-Kordunske regije,
—	Moslavino to Podravino,
—	del Slavonije zaključno z Našica-mi to Slavonskim Brodom,
—	Hrvatsko Zagorje to Medimurje.
Do zaključno z mesecem marcem 1974, sem obdelal Osijek, Borovo, Vukovar to Vinlkovce, kar je v takratnih relacijah predstavljalo cca 25% mojega skupnega prometa, odnosno postavljenega plana.
Poieg zmanjšanja terena, realizacija je podvojena (brez vpliva cen), posebno pri izdelkih, kjer imamo še proste kapacitete.
Tu mislim predvsem na mimo-sept, molny plenice in molny hlačke in drugo. Povdariti moram, da je vse to izključno rezultat dela in
stalne budnosti to pazljivosti na-pram vsakemu posameznemu kupcu. Tako je treba tudi povdariti, da naša delovna organizacija posluje z vsemi mogočimi kupci, čigar dejavnost je takšna, da so naši izdelki lahko predmet medsebojnih odnosov. Ta poslovnost se odraža v edinstvenih pogojih prodaje, neoporeče-nih dobavah, (mislim obdelava, hitre dobave to kvaflitato .izdelkov) kakor tudi pravilen odnos do ostalih elementov, potrebnih dobremu komercialistu in dobremu proizvajalcu.
Skozi to prizmo moramo gledati tudi delo posameznega komercialnega predstavnika odnosno od njega zahtevati takšno delo to v .primeru naizvrševanja, tudi ustrezno u-k rep alti.
Nasprotno pa ne smemo komercialnega predstavnika, ki kvalitetno izvršuje zahtevano dalo v korist tovarne to zadovoljstvo kupca, nagrajevati pavšalno to neosnovano kritizirati (zaradi nepoznanja nje-
govega .dela).
Nadalije še tudi iie strinjam, da smo enoatransko ocenjeni in neprimerno nagrajeni in ito zaradi mišljenja nelkatenih, ki midlijo, da lahko komercialni predstavnik zasluži samo do nekega omejenega zneska, urez oibzira na dosežene rezultate. Osebno mislim, da sem v mnogočem prikrajšan. In zakaj? Dnevno delam povprečno najmanj 12 ur, (vključno proste sobote, ko obdelujem zagrebško tržiišče (Na-ma, blagovne hiše, samopostrežbe), ali pa urejam svoje administrativno delo.
Ne gre pozabiti, da obdelujem cca 100 -kupcev in da nekatere oskr-
bujemo dnevno po oddelkih na pri-jper Na-|Ma Zagreb.
Ravno tako nekatere veledroge-rije obiskujem tedensko dvakrat (Medika, Farmacija). Tako .imam na osnovi grobe ocene cca 450 — 600 obiskov mesečno, kar znese 20 — 25 dnevno. Do sedaj navedeno delo se nanaša na prodajo oziroma -iz dela-vo zaključnic, medtem ko o izvrševanju lekeh mislim na kompletnost iter nazadnje kvaliteto skupine izdelkov. Opažam, da v zadnjem času kupci zahtevajo naročeno blago takoj, medtem ko mam neprestano manjkajo posamezni sanitetni izdelki, občasno manjkajo tudi posamezni izdelki široke potrošnje. Tako
kupci zelo redko sprejemajo naša opravičila, zgodi se celo, da direktno povedo »če nimate vi ima konkurenca in se kasneje, ko boste imeli vse na zalogi ne javljajte«.
Moram tudi povdariti, da se nekateri kupci tega tudi drže. To je zame posebno poglavje, ki bi terjalo preveč prostora za širše opisovanje medtem ko ne morem zamolčati in razumeti, da naročim klasični ovoj 10 krat in ga tudi listič ne dobim. To isto velja tudi za nekatere nove izdelke, ki jih šele uvajamo (micropor, operacijske kape).
(Se nadaljuje)
Ing. Prstec Stefan (Zagreb)
Sestanek s komercialnimi predstavniki
V dneh 23. lin 24. decembra 1974 smo imeli v komercialnem sektorju sestanek z našimi komercialnimi Predstavniki.
Sestanki so običajno 3-krat let-110 iu na njih skupno obravnavamo Probleme s katerimi se predstavnici vsakodnevno srečujejo na tržiš-cu. Naj večji problem je bil prav gotovo pa bo tudi v bodoče, da m0®3, konkurenčna podjetja (Nliva — Novi Sad, Lola Ribar — iKarlovac, Saniteks — Velika Kladuša) nudijo kupcem boljše prodajne pogoje ka-
Koncem oktobra je bila v prostorih graškega velesejma odprta razstava pod imenom Projekt 2000. Specializirana razstava je bila namenjena človekovemu okolju, nosi-la Pa je tudi laskavo dopolnilo k razstavi, to je »svetovna«. Da je Pila pa razstava strokovna je obiskovalec opazil takoj pri vhodu, kjer so vsakega prišleca optično opredelili z raznobarvnimi nalepkami, zato so ude karakteristike ljudi, ki so se znašli na razstavnem prostoru zelo Jasne; takoj (po barvi nalepke) si ugotovil -ali gre za sogovornika, ki Je razstavljalec, povabljen gost, najavljeni -ali nenajavljen obiskovalec.
.	® človekovem okolju, o poraja-
jočih se (z irastjo industrije, življe-jske rasti itd.) škodljivostih je bi-10 Posebno v zadnjem času zapisa-nega in povedanega dosti. Razsta-a »Projekt 2000« je, ne toliko po-azala na škodljivosti in uničevanje lovaku naravnega okolja, kot na
kor mi.
iPredstaVnilki so predlagali, da bi podjetje zaposlilo tudi propagandiste za propagiranje obstoječih in seznanjanje z novimi izdelki, zlasti kompres, miorupora, virfixa, zdravniških kap to artiklov, iki so še v programu in ki bodo namajenii predvsem bolnicam. Predstavniki teh nalog ne uspejo izvrševati, zaradi direktno postavljenih ciljev — .plana prodaje po artiklih, kar zahteva od njih polno angažiranost.
J. MUHIC
način ter sredstva za kontrolo in preprečevanje tega uničevanja. Sicer pa je bila razstavna tematika razdeljena v osnovi v 4 dele, če ne štejemo tistega dela z biffejem: sredstva to naprave za preprečevanje škodljivosti, naprave za kontrolo škodljivosti, informativni del s strokovnimi posvetovanji o posledicah premajhne Skrbi za naravno o-kolico ter propagandni del.
V okvliru serdstev in naprav za preprečevanje raznih škodljivosti je bila razstavljena cela vrsta eksponatov, od tistih največjih namenjenih industriji do mini izvedb za gospodinjstva iz. privatno uporabo.
Osnaževanje vod je velik problem povsod kjer je industrija. Zato je dobršen del razstave zadeval prav to stvar. Čistilne naprave so bile prikazane v različnih izvedbah, začenši s tisto laboratorijsko regeneracijsko stekleno napravo, ki je pred očmi obiskovalcev kanalizacijsko o-
nesnaženo vodo »spreminjala« v »pitno«, kar so dokazovale ribice, ki so veselo plavale v bazenu z očiščeno vodo. Večje čistilne naprave oziroma postaje so bile predstavljene v fotografijah in maketah. Vse te naprave so bile precej podobne projektu, kakršen je bil Izdelan že pred časom za čiščenje naših odvajajočih vod. Ker v nekaterih deželah ni dovoljeno odvajati v kanalizacijo vsakršne odpadne vode (ampak samo manj onesnažene) so bili razstavljeni tudi na Oko mični plastični čistilci fekalnih vod za enodružinske hiše .Naprava se seveda ne priključi samo na hišno kanalizacijsko cev, ampak tudi na električno omrežje.
Odpadkov v tej in oni obliki je vsak dan več, od papirja, plastike do steklenic ipd.
Da se odpadki spravijo v primemo obliko in prostornino jih je najpametneje stiskati. Razstavljene stiskalnice so bile različne, pač glede na to za kakšen namen so konstruirane. Za vse je značilno, da so vretenske in ne uporabljajo hidravlike za stiskanje. Mehanične stiskalnice so namreč veliko manj občutljive na prah to ostalo nesnago, ki se pri tem delu pojavlja. In da ne bi občani z razno embalažo osnaže-vali naravo nudi priznana tvrdka stiskalnico v obliki kuhinjskega elementa, ki naj bi bil v bodoče sestavni del kuhinjske opreme.
Da ne pozabimo na naš zrak, ki je pota saj to izpušnih plinov. Naprave za čiščenje dimnih plinov so v fazi, kjer gotovo še ni bila izrečena zadnja beseda. Ker pa ugotavljamo, da ni zakajen samo zunanji zrak, ampak tudi v zaprtih prostorih, ga je tudi tu pametno očistiti. In novi elektronski zračni čistilci so odlična zadeva, posebno še za kako sejno sobo. Edini vzhodni razstavljalec DDR pa je razstavljala različne izvedbe to velikosti prašnih filtrov za močno zaprašeno atmosfero industrijskih prostorov.
Elektronika prodira nezadržno v vsa področja človeškega življenja to ustvarjajo, to se je dobro videlo pri napravah za merjenje ali kontrolo določenih škodljivosti. Večina teh
PROJEKT 2000
aparatov pa naj gre za kontrolo čistosti vode, zraka, hrupa ipd. ima oznako, ki naj pove kako vrtmnsM so v tehničnem smislu in ita je .vsaj »matic«, če že ni »digital« ali »elektronik«.
Poseben poudarek je na aparatih oz. napravah za kontinuirano kontrolo z 'beleženjem rezultatov. Med drugimi so bile prikazane tudi sorazmerno enostavne naprave za a-iarmiranje v primeru onesnaženosti morske vode z nafto oziroma
njenimi derivati. Ce se spomnimo letošnjih onesnažitev morja pri Kopru se zdi, da bi taki »javilci« kar prav prišiii.
Glede na to, da je bil razstavni prostor pravzaprav nabit z razstavljenimi predmeti, je ta zapis samo delček tistega kar je bilo v Projektu 2000 razstavljeno in prikazano; ■in to je mogoče tisti delček, ki je nekoliko bolj zanimiv tudi za širši krog bralcev.
F. V.
VII. Tekstiljada v kegljanju
Kegljalo se je v Celju in Žalcu na odličnih avtomatskih kegljiščih. Iz »Tosame« smo imeli otvoritveni nastop 3. oktobra v Celju. Moški smo se pomerili v borbeni igri, kjer je naše moštvo z desetimi možmi zasedlo 12. mesto od 31. ekip (podjetij).
Obenem se je odvijalo tudi žensko prvenstvo. Naša dekleta (2 ekipi) s po 4 tekmovalkami so zasedla v disciplini 4 x 100 lučajev I. ekipa 12. mesto in II. ekipa 34. mesto od skupno 38. ekip, predstavnic svojih podjetij. V tem delu ženskega kegljanja so se ocenjevala mesta v partih, kje'- sta naši Frelih—Drčar zasedla 13. mesto med 71. pari ter naša Frelihova s 402 keglji med posameznicami z 18. mestom od skupaj 148 žensk, dosegla do sedaj svoj največji uspeh.
Naša moška ekipa se je izkazala odlično, saj je nastopila nekako v znamenju številke 7. Pa {»glejmo: na VII tekstiiiadi je v tekmi 6 x 200 zasedla naša ekipa 7. mesto od skupno 36. ekip ter z 4.990 keglji imela povpreček 832 keglja na moža.
Ce bi tu nekateri naši člani igrali po svoji zmožnosti in bi cela ekipa podrla samo 90 kegljev več, bi lahko zasedli celo 3. mesto.
V parih sta Hafner 938—Vulkan 867 (skupaj 1.805) zasedla 7. mesto od skupno 108 parov ter med posamezniki Hafner Marjan tudi s tem svojim odličnim rezultatom zopet 7. mesto. Nastopilo je 216 tekmovalcev in svi naši so bili v prvi polovici: 7 — 24 — 54 — 95 — 109, to je uspeh za vrsto, kajiti za nami so ostali odlični 'igralci iz Kranja, Celja, Maribora, Ljubljane itd.
Tudi udeležba na tej tekstiiiadi se je ocenjevala. Ocenjene so bile ekipe, moški za borbene igre 6 x 200 in tu je sodelovalo 16 podjetij v obeh panogah ter se je moška ekipa Tosame uvrstila na 5. mesto po točkah. Zenska ekipa Tosame je 13. do 16. ter Skupaj ženska in moška ekipa je zasedla 9. mesto od skupaj 25. kolikor je bilo ocenjenih za prehodni pokal, katerega je letos prejel Tekstilindus iz Kranja.
J. V.
Kadrovske vesti
od 12. 1. 1975 do 12. i2. 1975
Rojstni dan praznujejo:
TKALNICA OVOJEV:
Sankovič Zdravka 12. 2., Klemenc Tončka 17. 1., Cerar Francka 9. 2., Poljanšek Joži 29. 1., Klopčič Ivanka 25. 1., Vrtar Joži 25. 1., Sever Tilka 6. 2., Pivk Francka 24. 1., Berdajs Srečo 12. /1., Jazbec Marija 28. 1., Pirc Marinka 12. 1., Kovič Anitonijia 17. 1., Novak Jožefa 16. 1., Urbanija Francka 7. 1.
AVTOMATSKA TKALNICA:
Glavan Jože 16. 1., Podmiljšek Pepi 6. 2., Jesensko Tatjana 12. 2., Cerar Valentina 12. 2.
PRIPRAVLJALNICA:
Vrhovnik Pavla 25. 1., Osolin Marija 26. 1., MliketiČ Marija 17.1., Furlan Marjeta 26. 1.
KONFEKCIJA:
Gaberšek Minka 4. 2., Klopčič Ivanka 25. 1., Klopčič Nada 2. 2., ka 14. 1., Prašnikar Mici 9. 2., Rep-Riahne Marija 1. 2., Križnar Pater Kotnik Metka 17. 1., iPalilska Tonč-miik Marta 5. 2., Ručigaj Ani 27. 1., 14. L, Cerar Angelca 28. 1., Burja Martina 29. 1., Gvjetinovič Joži 4. 2. Dorič Majda 8. 2., Korošec Marijana 14. 1., Kamenšek Marjeta 18. 1.
MIKALNICA:
Dolenc Viljem 9. 2., Habj'aniič
Miinka 16. 1., Morala Ivanka 27. 1., Iglič Pavla 7. 2., Urbanija Olga 28. 1., Gorjup Tončka 15. 1., Luthar Nežka 19. 1., Premože Marija 24. 1.
BELILNICA
FILTRI:
Urankar Franc 25. L, Korant Dragi 28. 1., Volkar Pavla 22. 1., Družntik Viktorija 16. JI.
POMOŽNI OBRATI:
Bemot Janez 7. 2., Arnuš Franc 18. 1.
KOMERCIALNI SEKTOR:
Kerč Francka 2. 2., Kramzer Marija 25. 1., Vodnik Vencelj 18. 1., Grujič Peter 18. 1., Jeretina Marija 3. 2., Jeretina Marica 3. 2., Per-vinšek Tone 16. 1., Orehek Marjan 7. 2., Rihtar Franc 27. 1.
SPLOSNO-KADROVSKI
SEKTOR:
Požek Mirko 1. 2., Planinc Pavla 13. 1., Prelovšek Vera 12. 2.
SLUŽBA ZA ORGANIZACIJO IN NAGRAJEVANJE:
Sitrmšek Tončka 17. 1.
TEHNIČNI SEKTOR:
Drolc Janez 24. 11., Podboršek Polona 28. 1.
EKONOM SKO-PLAN9KI SEKTOR:
Siard Eka 1. 2.
FINANČNI SEKTOR:
Peterka Valentina 6. 2.
Iskrene čestitke k rojstnemu dnevu!
Rodili so se:
Požarju Antonu — sin,
Urbanija Verici — sin in hči,
Stiftar NušM — hči
Staršem novorojenčkov prisrčno čestitamo, malčkom pa želimo zdravo in hitro rast.
Iz podjetja so odšli:
Mlakar Katarina — inv. upokojena, Mestek Francka — upokojena * 1 2 3
Rešitve Novoletne nagradne križanke:
1.	nagrada Ivanka Pavli,
2.	nagrada Marjeta Videmšek
3.	nagrada Marija Preskar.
Izdaja: TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA DOMŽALE
Urejuje uredniški odbor:
Vladka Berlec, Dušan Borštnar—OOZK Viljem Dolenc — IOOO sindikat, Marjan Hafner, Janja Vidergar, Francka Kerč — Blagajna. Karol Strehar, Janez Kerč MA-Tosama, Feliks Vodlan, Jurij Vulkan, Slavko Bajec. Pavel Furlan — odgovorni urednik
Naklada: 1000 Izvodov Tisk: ■PapirkonfekcIJa- Krško