LETO 1944 V novo leto Lepo vrsto le! že prihajata »Gospodar« in »Gospodinja« kot Domoljubovi prilogi med naše kmete. Že celo vrsto let daje posebno »Gospodar« čitateljem navodila za napredno gospodarjenje. Ugotovitve kmetijske znanosti, nasvete in skušnje najboljših kmetov podaja slovenskim kmečkim domovom v razumljivi obliki in slovenskim kmečkim razmeram primerno. Kjer so shranjevali te priloge, jih imajo naši stalni naročniki že za lepo knjižnico. Kakor doslej, bomo tudi letos v naši prilogi po najboljši volji dajali navodila za čim bolj uspešno delo v kmetijstvu. Pri tem delu nam ne bo treba, kakor v predvojnih časih, tekmovati s kmetijstvom drugih narodov. Gledati bo treba na to, da se za najslabši slučaj sami oskrbimo z vsakdanjim kruhom, ali vsaj z vsakdanjim krompirjem, ter se tako obvarujemo šibe lakote. Pred vojno ni bilo težko kupiti in pripeljati življenjskih potrebščin od drugod, v kolikor jih naši kmetje niso pridelovali dovolj. Celo preveč poceni so nam ponujali kmetijske pridelke in smo zato dostikrat zanemarjati pridelovanje doma. Ob izostanku zadostnega uvoza vseh potrebščin je v zadnjih letih spet postalo domače pridelovanje nad vse važno in potrebno. Edino domači pridelki nam v najslabših časih lahko pomagajo preko najhujšega pomanjkanja. Polovico velikega napredka v poljedelstvu drugih držav pripisujejo razumnemu in izdatnemu gnojenju z umetnimi gnojili, dobro četrtino napredka pripisujejo dalje zboljšanju semena, slabo četrtino napredka pa te-meljitejši obdelavi zemlje. Ta ugotovitev pri drugih narodih naj nam služi za kažipot v našem stremljenju za povečanje pridelkov iz naše zemlje. Na umetna gnojila v teh časih ne moremo povsod računati, vsaj ne v zadostni meri. Zato bomo tem bolj pazili na domača gnojila: hlevski gnoj, gnojnico, kompost in p&-pel. Pri malomarnem ravnanju s hlevskim gnojem in gnojnico navadno zgubimo več kot polovico njihove gnojilne vrednosti; komposta bi goto^p lahko pridelovali še več kot desetkrat več, kakor ga dejansko pridelujemo. Samo z domačimi gnojili upoštevaje še zeleno gnojenje bomo tudi brez zadostnih umetnih gnojil lahko precej pripomogli k boljšim pridelkom. Tudi zboljšanega senjena ne moremo pričakovati od drugod. Sami ali še bolje rečeno, vsak sam si ga ho moral izboljšati. V tem oziru bo mogoče pri nas še precej napredovati. Kar se obdelovanja tiče, tudi ne moremo trditi, da je pri nas vse v redu in dobro. Zavedamo pa se, da bo v teh razmerah še najtežje zboljšati obdelovanje. Nimamo dovolj primernega orodja in strojev, ki jih sedaj niti ni mogoče dokupiti. Dalje nimamo dosti delavne živine, niti zadosti delavnih ljudi na kmetih. Toda kar ne zmore posameznik, zmore skupnost. Treba bo iskati rešitve v vaški skupnosti, v pomoči drug drugemu, nesebično in brez sovraštva. Le tako nam bo mogoče prebresti najhujše čase in si oskrbeti vsakdanjo hrano. Ne bo nam šlo povsod za napredek. Dostikrat bo še bolj važno ohraniti si, kar že imamo. 0 vseh teh zadevah smo v naši prilogi v preteklih letih že razpravljali. Ta ali oni bo gotovo utegnil sedaj v zimskem času vsaj nekatere letnike pregledati. Našel bo članke o ravnanju s hlevskim gnojem in gnojnico, o napravi in razumni uporabi komposta, o zboljšanju semen, o obdelavi zemlje in celo vrsto drugih z vseh področij kmetijstva: iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva, vinogradništva, kletarstva, gozdarstva itd. Poleg manj važnih zadev ima vsak letnik »Gospodarja« vrsto člankov, ki so še vedno važni, njih misli je mogoče zdaj tu, zdaj spet drugje koristno uporabiti. Zato ponov- ssssssss MIŠ .............................................................................................iiiiiiuiiiitiiimniiiiiiii......................... Knjiženje v gozd. gospodarstvu Kdor zna pravilno meriti gozdne pridelke — predvsem les — ta bo za svoj gozd tudi lahko vodil gospodarske zapiske in gospodarsko knjigo. Knjigovodstvo pri gozdnem gospodarstvu je potrebno ravno tako, kakor pri vsakem drugem gospodarskem obratu. Brez knjigovodstva se razvija gospodarstvo negotovo, nesmotrno in nenadzorovano. Gospodar ne ve, ali gospodari dobro ali slabo, ne ve, koliko nju delo in trud donaša haska, ne pozna, koliko je vredno njegovo posestvo, kaj mu donaša in koliko bi mu lahko donašalo. Kmečki posestnik, ki ne vodi knjigovodstva, niti ne ve, katera vej« njegovega gospodarstva se mu izplača in katera ne. Knjiženje je zato za gospodarja ravno tako važno opravilo kakor oranje ali žetev ali unovčevanje. Posebno pa je še potrebno knjiženje pri gospodarjenju z gozdom, ker traja doba doraščajočega drevja med osemenitvijo in izkoriščanjem cela desetletja. V tako dolgem času navadno že na vse pozabimo, kar ni zapisano. Knjigovodstvo gozdnega obratovanja moramo strogo ločiti od knjigovodstva za druge gospodarske obrate, kakor poljedelstva, živinoreje itd. Voditi ga moramo tudi ločeno od zasebnega premoženja. Poleg denarnih dohodkov in izdatkov moramo upoštevati tudi delo, ki <*a opravila no=p«tnik sam in njegova družina, ali tudi njegova živina. Računati moramo tudi primerno nagrado za gozdarja kot obratovodjo. Račune vodimo tudi o vračilu obresti za morebitno investirano glavnico in gotov odstotek za ri-ziko podjetniku. Šele po presoji vseh teh okolnosti moremo določiti čisti dobiček, ki ga donaša obratovanje, najsi bo gozdno ali katere koli druge vrste. Knjigovodstvo v gozdnem gospodarstvu obsega — kakor pri drugih gospodarskih panogah — v glavnem: 1. inventuro, 2. dnevnik in 3. bilanco. Inventura, Najprej je treba ugotoviti inventar, ki je temelj proizvajanja in obratovanja v gozdu in deloma tudi njegov 'avnica. K inventarju prištevamo: go i no, terjatve, orodje in stroje, gozdno zemljiško posest in določeno zalogo rastočega lesa. Tej zalogi lesa ali rastlinskemu kapitalu v gozdu moramo posvetiti posebno pažnio. Zaloga lesa stoječih dreves, namreč ni važna samo za no opozarjamo na to, da naročniki shranjujejo našo prilogo tudi v bodoče sebi in svojim potomcem v korist. —s. Minul.....»n......m............................................................................................................. knjigovodstvo, ampak je tudi merilo za pravilnost gozdnega gospodarjenja in regulator za trajno in načrtno gospodarjenje. Kako določimo obstoječo zalogo lesa in njeno vrednost? Postopki pri tem so različni. Zanesljive podatke pa dosežemo le, če izmerimo vsebino vseh debelejših dreves v gozdu, tanjše drevje pa ocenimo pavšalno ali — v istodobnih gozdovih — po sesto-jinskih tabelah, ki jih najdemo v gospodarskih priročnikih. Stoječe drevje merimo, če mu premerimo debelino v prsni višini. Navadno merita drevesa s klupo (merilnimi kleščami) dva delavca, medtem ko tretji vpisuje podatke in pazi, da kako drevo ni pomotoma izpuščeno ali šteto dvakrat. Iz premerov računamo množino stoiečesa lesa in naposled ocenimo njegovo vrednost. Tako delo je precej zamudno, zato ga ne opravljamo vsako leto, ampak navadno le vsakih deset let, kar popolnoma zadostuje. Inventarizaciia ostalih postavk gozdnega gospodarstva običajno ne dela posebnih težkoč. Dnevnik. V blagajniški dnevnik vpisujemo sproti vse dohodke in izdatke, ki se tičejo gozda. Pri tem vpisujemo datum, osebo, na katero se vplačilo ali izplačilo nanaša, predmet in znesek. V opombi pa moramo opisati čas, v katerem se je delo v gozdu vršilo, material, ki se je potrošil ali pridobil v zvezi s plačilom, dalje izvor in namembo materiala. Vselej naznačimo točno tudi kraj gozda, ki se na postavko nanaša. Vse te podatke s pridom uporabljamo poznejša leta, ko presojamo uspehe gospodarstva. Na primer: V izdatkih knjižimo: Dne 10. aprila 1943 tvrdki A. S. za gozdne sadike 300 lir. Opomba: Sadike iz drevesnice v Logatcu, 1000 triletnih smrek in 500 dveletnih macesnov, so dospele 10. aprila in so bile posejane 11. aprila na parceli tej in tej, v kraju tem in tem. Vreme je bilo suho. 15 delovnih mezd, glej izdatek za pogozdovanje. Drugi primer: Med dohodke pišemo: Dne 2. februarja 1943 plača I. B. v Ljubljani za hlode 5000 lir. V pripombi pa: Trije kupčevi delavci so sekali v dnovih teh in teh na spodnjem koncu parcele šte- vilka toliko pri cesti. Na rezale so 60 4 m dolgih hlodov s sledečimi premeri.... Namerili smo vsega 35 kubičnih metrov lesa, posekano je bilo 28 dreves. Hlode je odpeljal kupec (10 voznih mezd) na žago v X. Bilanca. Na koncu leta seštejemo dohodke in izdatke, jih primerjamo z glavnico in napravimo računski zaključek in bilanco. Kakor že omenjeno, nam pri knjigovodstvu gozdnega gospodarstva dela težave ugotovitev onega dela glavnice, ki se nanaša na zalogo stoječega lesa v gozdu. Ako iz-• merimo ves les, ki raste v gozdu, dobimo obstoječo (stvarno) zalogo stoječega lesa, ki ga vpišemo v inventar. Ni pa pravilno istovetiti to obstoječo zalogo z lesno glavnico gozda. Za vsako gozdno zemljišče se da določiti ono zalogo stoječega lesa, ki izraža glavnico gozda na lesu in ki jo gozdarji imenujejo »normalno zalogo«. Normalna zaloga je ona teoretična množina lesa, ob kateri bi trajno iz leta v leto, lahko izseka-vali ves prirastek v gozdu. Pri normalni zalogi lahko vsako leto izkoriščamo isto množino lesa, ne da bi nastala izprememba lesne množine v gozdu. Normalno zalogo moramo torej ločiti od obstoječe (stvarne) zaloge lesa. Če stoji, na primer, v kakem gozdu le debelo doraslo drevje, je obstoječa zaloga lesa v gozdu večja kakor normalno in o nji l lahko rečemo, da obstoji iz glavnice in iz r prihrankov (rezerve) na lesu. Pri računanju čistega dobička ne moremo šteti cele obstoječe zaloge lesa za glavnico, ampak le tisti njen del, ki ustreza normalni zalogi. Nasprotni primer je gozd, v katerem prevladuje mladje in poseka. V takem gozdu obstoječa zaloga ne dosega normalne. Gozdna glavnica na lesu je deloma že načeta, potrošena in manjša, kakor bi smela i biti. Ako hočemo sestaviti bilanco gozdnega gospodarstva pravilno, moramo upoštevati »normalno zalogo lesa« ne pa one zaloge, bi se ravno oni čas v gozdu nahaja. Normalno zalogo lesa izračunamo za daljšo dobo in je ni treba računati vsako leto posebej. Razliko med dohodki in izdatki, primerjano s kapitalom, nam pove, kako se je gospodarjenje obrestovalo, pove nam, ali je dajalo visoke ali nizke obresti. Pripominjam, da je pri nas v večini primerov gozdno gospodarstvo aktivno, v nasprotju s poljedelstvom, ki kaže večkrat — posebno pri žitaricah — izgubo. Koristi knjiženja. Knjiženje je za smotrno gospodarstvo v gozdu neobhodno potrebno. Koristi, ki jih ima posestnik od dobrega knjigovodstva, so številne. Naj navedem le korist, ki jih ima gozdni posestnik samo z merjenjem zaloge lesa v gozdu. Šele kadar izmeri in izračuna množino stoječega lesa v svojem gozdu, si je gozdni lastnik na jasnem, koliko blaga ima na razpolago, koliko sme, more ali mora vnov-čitl, da ne utrpi po nepotrebnem škode. Ako posestnik zalogo lesa redno meri, recimo vsakih deset let, lahko dožene množino lesa, ki mu letno prirašča. Treba mu je sedanjo zalogo primerjati z zalogo pred desetimi leti in poleg tega še upoštevati les, ki ga je med obema meritvami posekal. Zalogo lesa pred desetimi leti odšteje od sedanje zaloge in prišteje mnežino posekanega lesa v vmesni dobi. Izračunana količina nam pove prirastek v zadnjem desellelju. Kadar poznamo letno priraščanje lesa v gozdu, smo si tudi že na jasnem, v koliki meri smemo izkoriščati gozd, ne da bi pri tem ogrožali trajnost donosa iz gozda. Če bomo jemali iz gozda več, kakor prirašča, se bo naša imovina v gozdu krčila, dokler iz njega ne bo več kaj vzeti. Do tega pa pri kmečkem gospodarstvu ne sme priti, kaiti kmetija potrebu je iz gozda stalne" dohodke, bodisi za laslno potrebo, bodisi za kritje izdatkov pri skupnem gospodarstvu. Naj končno omenim še to, da gospodar, ki drevo za drevesom meri na svoji parceli, tedaj svoj gozd šele podrobno in natančno spozna, šele takrat opazi uspehe in napake svojega dotedanjega gospodarjenja. In potem mu ni težko uravnati svoje gospodarstvo v pravi tir za prihodnost. Zaradi zmrzle zemlje, odnosno. zaradi zapadlega snega nimamo na polju posebnega dela. Trosimo lahko apno. kostno moko in čistimo mulj iz jarkov. Mulj pomeSan s hišnimi in dvoriščnimi odpadki da prav dober kompost, ki je izborno gnoji