PoStniha plačana v gotovini.
Ona H - ttr
DEMOKRACIJA
Leto X. - Štev. 12
Trst - Gorica 23. marca 1956
Spediz. in abb. post.L**t<
Uredništvo: Trft. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprav«: Trst, ulica S. Asavtaslo 1-c - tel. S-IO-M Goriško uredništvo: Gorica, Biva Piazzutta it. II. CENA: posamezna Številka L 25. — Naročnina', mesečno L 100, letno L 1.300. — Za Inozemstvo mesetao L 170, letno L 3.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Izhaja vsak petek
Revolucija žre svoj lastni zarod
Preteklo soboto popoldne in v nedeljo zjutraj so dnevniki izšli z debelimi naslovi. Oznanjali so, da «q v Tutlisu, prestolnici Georgije, iabruihnile hude študentovske demonstracije. Po dolgem času je to bila prva vest o neki javni protivladni akciji v Sovjetski zvezi.
Kaj se je zgodilo? Georgija je ■rojstna dezeia Stalina, nekdanjega sovjetskega vsemogočnega diktatorja. Tamkajšnja mladina je bila torej še. posebno dojemljiva za Stalinov kult, v katerem so jo vzgaia-k. Zdaj pa so Stalinovi nasledniki naenkrat začeli odkrivati napake svojega nekdanjega gospodarja, njegovo slavohlepje, domišljavost in krvoločnost. V mladini, kateri so s tem .rušili njenega dovčerajšnjega malika, je zavrelo. Pograbila je za ideče zastave, dvignila Stalinove in Leninove slike in odšla na ulico, da poskusi z zadnjim naporom rešiti blesk svoje utvare. Toda na. ulici je bila policija, ista policija, ki je prej poslušala Stalina in je zdaj v službi njegovih naslednikov. Neusmiljeno je razgnala demonstrante, ki so se tako srečali z novo stvarnostjo.
Ze kmalu po Stalinovi smrti so pozornejši opazovalci spoznali, da novi sovjetski .gospodarji niso imeli svojega nekdanjega voditelja v tako veliki časti kot bi to sklepali iz njihove dotedanje pokorščine. Proti Stalinovi praksi .»enega, voditelja« so postavili načelo »kolektivnega vodstva«. Berjo, ki je edini razpolagal z mogočnim aparatom tajne policije in mu je zato bila dana možnost, da se z lahkoto dvigne nad ostale, so enostavno skrajšali za eno glavo. Prav tako se je moral umakniti tudi nekdanji Stalinov •miljenček Malenkov. Vsi so pričakovali, da. bo iz teh obračunavanj izstopila nova osebnost, ki 'bo zopet osredotočila vso oblast v svojih rokah. Toda vsaj doslej se to ni ■zgodilo. Nasprotno. Vedno bolj so poudarjali kolektivno načelo, Stalin pa je padal vedno bolj v pozabo. Smrtni udarec Stalinovemu spominu je zadal letošnji XX. kongres Komunistične partije Sovjetske zve-ize, na katerem so javno napadli razne Stalinove teze in njegovo politiko. Toda .še bolj kot javni govori je bil odkrR in senzacionalen lovor, ki ga je imel tajnik Centralnega komiteje, Hruščev, zadnji dan kongresa na tajni seji, na katero niso povabili niti tujih komunističnih delegatov, kaj šele zastopnikov tiska. iZ njim ni Hruščev priznal nič manj, kot da je Sovjetsko zvezo, to rej 200 milijonov ljudi, skozi dvaj-,set let vodil nenormalen človek, žejen krvi, slave in oblasti.
Strašen udarec za režim, ki mora sam priznati, da je bil več kot dve desetletji brez moči proti človeku, k; je zlorabljal oblast na tako nečloveški način. Prav radi veruje-iioo, da so današnji sovjetski oblastniki nekajkrat premislili, predno ,so sklenili, da pridejo z resnico na dan.. Saj ne trpi samo ugled partije v notranjosti države, temveč tudi ugled svetovnega komunizma kot takšnega. Kajti od tega, da se je vse to; dogajalo polnih 25 let, ne da bi kdo črhnil .besedico, je samo korak do vprašanja: kje pa je v enopartijskem sistemu sploh podaua možnost, da se nekaj takšnega ne ponovi, da se nekaj podobnega ne odigrava morda prav v tem trenutku? Kjer ni svobode in je resnica isamo tisto, kar uradno proglašajo za resnico, so možne vse potvorbe in posameznik nima nobenega, jamstva, da bosta zakonitost in pravica spoštovani.
Hruščev je s svojim poročilom potrdil nič manj kot to, kar so že •leta in leta. govorili »na.jčrnejši reakcionarji, sovražniki Sovjetske zveze« in kakor so že komunisti nazivali tiste, ki niso soglašali z njihovim mnenjem. Hude čistke le-,ta 1934, 1937, 1938, 1949 so bile u-metno Izzvane, z njimi ni Stalin likvidiral sovražnikov Sovjetske zveze, pač pa svoje možne tekmece, ki jih je slutil na vsakem koraku in .se jih je blazino bal! Hruščev priznava, da je izgubilo življenje tisoče in tisoče1 oseb, da. je bilo poslanih v pregnanstvo na stotisoče. Doda mo k tem nedvomno omiljenim litevUkam sedanjega generalnega tajnika KlP Sovjetske zveze še po eno ničlo, pa ibomo najbrž .bliže resnici. Državo je vladal strahov:! teror. Bulganin, ki je bil poklican k Stalinu, ni vedel ali gre na obisk ali bo aretiran, Molotov, veteran revolucije, je dolgo živel v 'nekakšne m sobnem zaporu.
Hruščev je povedal, da so se prvi oznaki Stalinove .nenormalnosti po* kazali leta 1934, ko je .bil v Leningradu ubit Stalinov ožji sodelavec in prijatelj Kirov. Tedaj je Stalin
sam vodil preiskavo. Poleg atentatorja Nikolajeva je dal pobiti nadaljnjih 300 oseb, tisoče in .tisoče pa so jih pozaprli. Ko se je vrnil v Moskvo je dal aretirati Zinovjeva, Kameneva in druge. 10. januarja 1935 so bili obsojeni na 10 let ječe-. Stalin še ni bil miren. Pozival jena neusmiljen boj proti nasprotnikom. Dejal je, da jih je treba odkrivati in »fizično uničiti«, kakor se je rad izražal.
Zvesta pomočnika je našel v Jagodi in Višinskem. Leta 1936 je potegnil Kameneva in Zinovjeva z ječe ter ju je na novem procesu zapovedal obsoditi na smrt. Začele so deportacije, ki ,so šle v sto tisoče.
Leta 1937 je prišla na vrsto vojska. Na osnovi izmišljenih obtožb so obsodili na smrt Tuhačevskega, enega naj,boljših maršalov Rdeče armade. Sef politične službe v armadi je napravil samomor, .ker so mu zagrozili, da bodo v nasprotnem primeru tudi njega obsodili. Postavili so ga pred izbiro: ali prostovoljna smrt in pogreb na državne stroške ali pa sramota in justi-fikacija. Nekaj podobnega torej, kot je pod Hitlerjem doletelo Rommela. Vendar z veliko razliko, da je bil Rommel vsaj poznal priprave za. a-tentat na Hitlerja, medtem ko si je Stalin svoje obtožbe načrtno izmišljeval.
Dokazi Stalinu niso bili potrebni, kajti bil je že na vrhuncu moči. Toda kljub temu je bil nezaupljiv do skrajnosti, živel je v večnem strahu pred sovražniki. Potem ko je pobral vojski nekatere njene najboljše častnike, ko jih je na tisoče poslal v pregnanstvo, se je leta 1933 zopet spravil nad politike. Jagodo je na položaju šefa .tajne policije zamenjal Ježev, ki je skupno z Višinskim organiziral proces proti Buharinu in tovarišem. Zopet so letele glave, dolgi vlaki so z vseh predelov Rusije vozili deportirance v taborišča za prisilno delo.
'Do nekakšnega odmora, je prišlo leta 1938, ko je Ježeva zamenjal Berja. Deportacije so ponehale, teror je popustil. Toda državna uprava in vojska »ta izgubili veliko sposobnih funkcionarjev in častnikov, kar ni ostalo brez posledic v težki preizkušnji, ki je sledila po nemškem napadu. In tudi pri tem je Stalin zagrešil težko napako. Prepričan, da ga Hitler ne bo napadel, ni verjel opozorilom britanskih državnikov, niti svojemu lastnemu vojaškemu atašeju v Berlinu, ki je točno napovedal dan in uro začetka napada. Zanašal se je na svoje zavezništvo s fuehrerjem! V vojnih o-peracijah sploh ni bil vojskovodja Cele predele je pustil nezadostno oskrbljene z orožjem, potek operacij je spremljal na navadnem šolskem atlasu.
Kljub temu je Rdeča armada zmagala. In komaj si je Sovjetska zveza nekoliko zacelila rane, že je zopet začel teror. Tokrat so bili na vrsti »nepokorni« komunisti pri-prežniških držav. Sledili so procesi proti Slanskvju, Gomulki, Rajku. Z »zaroto zdravnikov«, ki je bila »o3-krita« malo pred Stalinovo smrtjo, ie bil že napravljen prvi korak za novo čistko v Sovjetski zvezi. Te pa krvoločni diktator ni mogel več
izvesti. Usoda — ali človeška Toka mu je pretrgala nit življenja.
Vse to in še veliko drugega je povedal Hruščev v referatu, ki ga zdaj proučujejo in debatirajo po vseh celicah in, komsomolskih organizacijah KP Sovjetske zveze. Vse tisto, ikar so doslej govorili in trdili nekomunisti, se je izkazalo za, resnično. Stalinova vladavina ni bila drugega, kot najbolj črn teror, ne pa junaške epopeja, kakor so jo skušali prikazovati v svoji brezobzirnosti in krvoločnosti njeni laka-„i. iZa sovjetske narode je to bila prava Golgota, križev pot, za. katerega je treba iskati bledo primerjavo pri Neronu, Kaliguli ali Džin-gis Kanu.
Vse to se .zdaj razkriva. Koliko nedolžnih žrtev, kakšna pokopališča prihajajo pri tem ,na dan! In
predvsem: kakšna gniloba, ali lepše, kako šepava organizacija oblasti, v kateri se je en sam človek lahko nekaznovano tako dolgo tako strahotno izživljal.
Ali bodo končno zapeljane komunistične množice po vsem svetu spoznale, kako potrebna so bila sprotna razkrivanja laži in poveličeve-n,a komunistične strahovlade v demokratičnem in svobodnem .tisku? Ali bodo nezaslužkarski komunisti .spregledali vso laž, zavijanja in zapeljevanja delavskih množic prav s pomočjo plačanih a.gentov vsako-krstnih komunističnih nasilnikov? Maska je končno padla z prikritih obrazov vseh tistih, ki v eni ali drugi obliki zgolj ze Judeževe groše služijo največji prevari delovnih ljudi. Pravica in resnica ne izu-mrjeta!
Stalin na zatožni klopi
V svojem tajnem govoru 25. februarja je Hruščev obtožil prostovoljno ali nasilno umrlega Stalina naslednjih zločinov:
1) NASILNEGA DECIMIR ANJA KOMUNISTIČNE PARTIJE;
2) UMORA 5000 NAJBOLJŠIH FUNKCIONARJEV;
3) MNOŽIČNEGA UMORA NEDOLŽNIH DRŽAVLJANOV;
4) OSLABITVE GOSPODARSKE STRUKTURE SOVJETIJE;
5) TRPINČENJA ODRASLIH IN CELO OTROK;
6) »FIZIČNEGA« UNIČEVANJA OPOZICIJE;
7) PRIPRAV ZA UMOR KIROVA;
8) KRIVDE ZA SMRT ORDZOVIKIDZEJA;
9) UMORA VOSNESENSKIJA;
10) UMORA TREH ČETRTIN DELEGATOV XVII. PARTIJSKEGA KONGRESA;
11) OGRAZANJA IN ŽALJENJA LENINOVE VDOVE;
12) SLEPEGA ZAUPANJA HITLERJU;
13) VOJAŠKEGA OGRAZANJA 'SOVJETUE;
14) POBEGA PRED SOVRAŽNIKOM;
15) ARANZIRANJA ZAROTE ZDRAVNIKOV;
16) 'ZATIRANJA LENINOVEGA TESTAMENTA.
Moj odgovor
Napad pod naslovom: Zakaj laže huje od lašistov? v »Primorskem dnevniku od 17. marca t. I. je pisan v tonu, ki je značilen zw časnikarje diktatur. V kolikor je ton omikane človeške družbe dostojen in dovoljen, bo sadil drug forum. Tukaj se hočem omejiti samo na nekaj ugotovitev.
Ugotavljam predvsem, da je o-menjeni list ponovno v slabi veri
— to že četrtič skoraj Zaporedonui
— grobo potvoril tudi moj govor v razpnmi o uličnih imenih tržaškega mesta. Jaz nisem dejal, da so jugoslovanske oblasti odstranile v, istrskih mestih italijansko topono-mastiko (glej tozadevni govor dr. Agneletta na 4. strani! - op. uredništva). Vprašal bo kdo, zakaj potvarjajo? Zato, da si ustvarjajo pretvezo za svoj »junaški napad«.
Ali ves bes tega napada izvira iz mojega poziva, naslovljenega na tržaške oblasti, da se naj nikar ne sklicujejo na postopanje ljudskih oblasti onstran Škofij zato, da. opravičujejo odrekanje upravičenih zahtev tržaškim Slovencem. In te pravice apeliranja na italijanske oblasti in javnost si ne dam kratiti od nikogar, najmanj pa od »Primorskega dnevnika« in njegovih ljudi. IVraj se le zvijajo in kričijo zairadi mojih govora« in očitkov, slovenski javnosti s tem ne bodo prikrili skrajne površnosti ter iskanja stran-skairskih koristi pri sklepanju londonskih dogovorov, ko je šlo za biti ali ne biti slovenske narodnostne skupine na Tržaškem. Ali niso tajna pisma o slovenskih kulturnih domovih, ki so si jih pustili pitati, zgovoren dokaz, da je šlo ljudem, v
neizprosni zakoni zgodooine
Za Anglijo je razvoj položaja na la vojna oblastnikom edina rešite-
otofcu Cipru gotovo tragična zadeva prav tako, kakor je za Francijo
politični razvoj v Alžeriji. V teh preobratih, ki-- se z neizprosno logiko razpletajo pred našimi očmi, še zrcali usoda naše stare Evrope. V času, ko je zmaga izdatno nagajala vsako smelo akcijo belega človeka, nihče ni razmišljal o -tem, da so lahko mogoči tudi nasprotni primeri; de bo .beli človek nekoč postal majhen nasproti barvanemu.
Stvair je. pričela ob prehodu XIX. v XX. stoletje, dejansko pa že leta 1848, ko so se narodi velike avstrijske monarhije dvignili proti nemški nadoblastnosti. Ti narodi niso vstajali nesebično, ampak tudi zato, ker so Madžari namesto Avstrijcev poizkušali zasnovati svoj madžarski kolonializem. Ko se je enkrat kamen sprožil, je postalo neizogibno, da se bodo enemu kamnu pridružili številni drugi in da bo <.d ■drče nastalo pravo grobišče. Najprej so se uprli Slovani, ki so sestavljali skoraj dve tretjini prebivalcev monarhij«. Ko pa so Nemci in Madžari poizkušali utrditi svojo oblast, so nesoglasja postajala vse večja, dokler se ob koncu ni zazde-
PrippBžnihi ostajajo priprežnihi
Podobno kot so vse Sovjetski zvezi podložne države, partije in osebnosti prej enoglasno hvalile Stalina, tako zdaj — na. mig iz Moskve — složno tolčejo po njem.
Generalni tajnik enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije, Walter Ulbricht, je že preteklo soboto v Berlinu ostro kritiziral »kult osebnosti in Stalinov despotizem«.
Načelne članke, v katerih obsojajo stalinsko politiko, so objavili tudi razni bolgarski dnevniki in revije.
Češkoslovaški časnik »Literarne novini« pa je obsodil dogmatične nazore na področju književnosti in umetnosti ter pravi, da »je treba nehati z jezuitskim postavljanjem knjig na indeks«.
Tudi naš Togliatti je že izreciti-m,l svojo molitvico na račun »kulta osebnosti«.
Videli še ni prišel do polne sape. Je pa na duhovnih vajah. Tudi on bo pljunil na svojega vzornika.
Francozi in Posarje
Koliko hude krvi je povzročilo že Posarje! In razpravljanje o njegovi bodoči usodi še vedno ni zaključeno, čeprav se vedno bolj dozdeva, da bo končno le priključeno
k Nemčiji. Vsaj zadnje čase pravir jo, da je Francija v načelu pripravljena v petih letih pristati na nemške zahteve pod pogojem, da bi bile z dolgoročnimi in obsežnimi gospodarskimi ukrepi zajamčene koristi, ki jih ima francosko gospodarstvo od Posarja. Ti dogovori iaj bi zajeli zgraditev 250 km dolgega prekopa na reki Moselle In pravice Francije, da še dolgo izkorišča enega izmed največjih posarskih premogovnikov. Do tega so prišli na zadnjih nemško-francoskih razgovorih, ki so pa zdaj prekinjeni ter jih bodo nadaljevali 27. marca.
Vodja pasarske pronemške opozicije seveda ne mara slišati o odlašanju in zahteva, da mora biti politična priključitev Posaria k Zahodni Nemčiji zaključena do 31. decembra letos, gospodarska priključitev pa naj bi bila izvedena nav kasneje v treh letih.
Posarski socialdemokrati se medtem prilagodujejo nastalemu, oziroma bodočemu položaju. Preteklo ne delio je Posarska socialistična stranka, ki se je na zadnjih volitvah še borila za evropeizacijo dežele, sklenila, da razpusti svojo lastno organizacijo, njeni člani pa sc bodo vključili v posarsko pokrajinsko organizacijo zahodnonemlke socialnodemokratske stranke.
ljlea, vojna, ki je porušila staro monarhijo.
Danes gledamo na to starodavno ustanovo z občutki neke otožne mistike1. Vse je bilo tako lepo pod propadlo oblastjo. To lepo pa se ne vrača in se ne more vrniti več. Preteklost je preteklost, svet hodi nasproti novim oblikam življenja.
Ko so zahodne sile s proglasitvijo pravice do samoodločbe narodov stremele za tem, da osvobodijo podonavske narode izi»d nemško madžarskega jarma, in v času, ko je- Anglež Seaton Watson (Sco-tus viator) grmel proti madžarskemu naisilju na Slovaškem in Er-deljskem, ni nihče' slutil, da se do načelo o samoodločbi narodov obrnilo proti samim Angležem in Francozom. Zlom habsburške monarhije je pomenil precedens. Kdo bi mogel preprečiti, da precedens ne zajame tudi daljna ozemlja? Proti Angliji se je dvignila orjaška Indija, ki je po uporni borbi ob koncu dosegla svojo samostojnost Po Indiji je prišel na vrsto Egipt . prišli so razni azijski narodi: Ma-lajci, Indonezijci, Birmanci, Indo-kitaici. Šolali so se pa pri samih lastnih gospodarjih, ki so organizirali odpor proti Nemcem v Evropi in odpor proti Japoncem v Aziji Ce je prva svetovna vojna naučila boievite narode, da, pobijajo belca v borbi proti drugemu belcu, ie druga svetovna, vojna naučila Neevropejce!, kako je treba organizirati odpor proti okupatorjem.
Ko se je že enkrat pokazala potreba posluževati se takih sredstev proti Japoncem, in ko so se domačini enkrat naučili uporabljati ta sredstva in so z vojnimi preostanki mogli z njimi tudi razpolagati, pri čemer so jih. z morilnim orož-iem oskrbovali tudi še razni tihotapci. ni bilo mogoče preprečiti, da bi teh boinih sredstev, ki so tako uspešno služila proti Japoncem, ne uporabljali tudi proti Evropejcem.
Razvoj ie žel svojo pot dalje. Vojna stane ogromnega denarja, finance zmagovitih držav pa so pre-ohremeniene. Vsako nadaljevanje nemirov je obteiževalo državno gospodarstvo. Tako se je porodila politika popuščania. Na tej poti so pa kaj hitro ugotovili, da ta. politika prinaša zgolj škodo. Za Anglijo so kolonije postale druga za drugo problematične, bodisi zato, ker šo v n 'ih prevladali domačini li pa zato, ker se sami belci niso pokorili londonski vladi. Isti' pojav je nastal -tudi proti Franciji od tistega trenutka dalje, kadar je Petainova politika popustljivosti do Japoncev izgubila glavni nadzor v Indokitaj-ski. Ko je proti Vietnamu nasto-
pil bojeviti Vdetminh in ko je Viet-minh pričel uporabljati strategijo podzemlja in diuogie, se jei samo
po sebi jpojavilo vprašanje, zakaj se ne bi istih sredstev lotili tudi A-raibci proti svojim gospodarjem. Laurence in Glubb sta svoječasno naučila Arabce, kako se je treba boriti proti Turkom. Tako so ti n-čenči svoje orožje obrnili proti Francozom in Angležem Preceden-si so se čedalje 'bolj zgoščevadi. Zakaj bi se Tunis nei mogel osvoboditi, če je to dovoljeno Maroku? Zakaj ne bi smela Aižerija uživati istih pravic kot Tunizija in Maroko?
To, kar je bilo do včeraj naravni pojav, naraščajoča moč prekomorskih izkoriščevalcev in stalno pi>-jemajoča moč domačega človeka, je naenkrat postalo odvratno. Kdor se čuti v lastni hiši podrejenega, kdorj je prisiljen poslušati tistega, ki je šele od včeraj tu, kdor mora sprejemati ukaze brez ugovarjanja in molče prisostvovati, kako se ta prišlek čedalje bolj širi po dežeili, kjer domačini stradajo ali so prisiljeni, da si poiščejo delo v drugih krajih, ta bo krivice težko prenašal. Zaio ni čudno, da je i»rišlo do ohnove tiste podtalne borbe, ki so jo Francozi tako spretno organizirali proti Neuncem.
V ta krog misli spada tudi položaj na Cipru. Tu se je namreč v teku stoletij turške oblasti zaredila gosposka plast spahijev, deset do petnajst od sto celotnega pr.ebiv il-stva, katerim so morali grški kmetje obdelovati zemljo. To je brez posebnih težkoč potekalo skozi stoletja. Zdaj pa to ne teče več gladko. Nadškof, .zastopnik ljudstva naproti Turkom v času sultanata in absolutizma, je sedaj prevzel politično borbo. Odstranili so ga. Gotovo niso tega storili tako, kakar je to delal Hitler. Z njim bodo postopali z vseimi. obziri, ki jih zahteva njegov osebni ugled in njegovo duhovno dostojanstvo. S samim dejstvom pa, da so ga odtegnili njegovemu narodu, je ljudstvo razžaljeno. Ves podtalni odpor bo z izgonom voditelja verjetno dobil izraz maščevanja. Ukrep namestnika Hardinga je v dvojni meri nevaren ukrep, ker odkriva slabosti in nesposobnosti pri izbiri sredstev. Ce je bila angleška oblast do itega trenutka slaba, bo odslej daljei ne-vzdržljiva. Ta prizor je tragičen. Angleškega naroda, ki je dal svetu toliko pobornikov svobode in ki se je v borbi proti Nemcem tako visoko moralno dvignil, ne bi smeli pogoditi na njegovem ugledu z dejanjem, o katerem lahko rečemo, da je, premišljeno ali ne, postavil'} izvršitelja v vlogo krivca. Ta, vloga ni bila potrebna, niti koristna.
j čigar imenu »Primorski dnevnik« Ipiše, v prvi vrsti za njih lastni partijski interes?
Moja kritika velja tedaj onemu totalitarnemu režimu in njegovim ' zagovornikom, ki jim je usoda zamejskih Slovencev toliko mar kot lanski sneg in ki posveča vsa sredstva in skrbi izključno svojim idejnim pristašem s točno začrtam) nalogo: širiti svoj komunizem med zamejske Slovence. Dokler bo sedanji režim v Jugoslaviji vodil tako politiko nasproti Slovencem, dokle • bo pošiljal plačane emisarje pod plrMem raznih katolicizmov, da delajo med nami propagando za komunistično miselnost, ga bom kritiziral in obsojal, pa naj bo to nekomu prav ali ne. To zahtevo od nas demokratov nciie demokratično prepričanje ter skrb za obstoj in vera v bodočnost slovenskega naroda.
Omenjeni list mi tudi očita neizmerno sovraštvo in nepopisno mri-njo do ljudskega režima v Jugoslaviji. Kako zgrešena je ta iz osebnih čutenj in nagnjenj izvirajoča trditev. Po svoji demokratični vzgoji in. etičnih načelih obsojam vsako sovraštvo. Nisem, sovražil in ne sovražim svojih političnih nasprotnikov. Kvečjemu pomilujem njih slepoto, v kolikor so zapeljani; in obsojam njih hlapčevstvo, v kolikor delajo samo za denar. Seveda, kdor je navajen svoje politične nasprotnike ugrabljati in likvidirati, ne more razumeti, kako sploh še obstojajo ljudje, ki sovraštvo zavračajo kot izliv zakrknjenih značajev in plod totalitarnih doktrin.
Imenovani list me tudi postavlja v prvei vrste »tržaških sovražnika naše matične domovine«. Za mene je domovina vzvišen pojem in ostane matična domovina tudi taifcrat, ko se v njej prehodno razbohoti totalitarna diktatura. Tedaj sem. jaz prati diktaturi, nikoli proti matični domovini, ki je postala* samo njena žrtev. Ljudje pa, ki domovino poznajo in priznavajo le takrat, ko so jo s silo zasužnjili in nad njo z diktaturo vladajo, nimajo pravice zamejskim. Slovencem predpisovati, kaj je ljubezen in kaj je sovraštvo do matične domovine.
Dr. JOSIP AGNELETTO
Politične volitve tudi v Trstu
•Pretekli torek so v poslanski zbornici zaključili razpravljanje o načrtu zakona za politične volitve. Ob tej priliki je poslanska zbornica odobrila vse dodatne predloge, s keiterimi se zakon razteguje tudi na Tržaško ozemlje. Notranji minister Tambroni je sicer izjavil, da se z raztegnitvijo zakona ne strinja, tod® poslanci Krščanske demokracije so vkljub temu pristali1 na i*-premembe.
Ob tej priliki poudarjajo v vladnih krogih, da raztegnitev zakona za politične volitve prav nič ne ia-preminja začasnosti londonskega sporazuma in sedanje razdelitve Tržaškega ozemlja. Italija se še nadalje smatra samo za upraviteljico dela Tržaškega ozemlja. Tržaško o-zemlje bo torej imelo v rimskem parlamentu svoje zastopnike, ki bodo polnopravno soodločali o vseh republiških zadevah, ne bo pa de! Republike. Kadarkoli se bo zde1,o primerno, bo še vedno veljalo, c& Tržaško ozemlje ni Italija, da, Italija .tu nima suverenosti. Vse to vkljub temu, da imamo v Trstu sodišča, pod katerih pristojnost spadajo -tudi drugi deli Republike (n. pr. Apelacijsko sodišče), da na Tržaškem veljajo italijanski zakoni (čeprav so formalno »raztegnjeni«), da imenujejo vse uradnike iz Rima, da uživajo polne pravice1 samo italijanski državljani, da smo za vse pač navadna italijanska pokrajina.
Trst 'bo tako še nadalje živel v nenormalnih okoliščinah, za katere se tudi na italijanski strani vedno pogosteje pojavljajo zahteve, da jih je treba razčistiti in postaviti stvari na svoje mesto. Dejansko je Trst ■z okolico, ki je pod italijansko u-pravo, danes stvarno Italija, in to bo treba prej ali slej tudi formalno priznati. V tako razgibanih časih, kot jih pozna naše stoletje, bi pa* to presneto malo vplivalo na večjo ali manjšo »začasnost« londonskega sporazuma. Nasprotno, praksa zadnjih desetletij skoro dokazuje, da ni skoro nobena pogodba tako do:-go veljala kot tiste, ki so bile prvotno zamišljene kot »začasne«.
Leto X. - Štev. 12
.	.	..	.-.j
G
E
S
T
K
V
A
Obsojalo Stalina, da bi ojačili komunizem
Kdor dobro pozna komunizem ir njegove metode ter način vladanja v komunističnih diktaturah, se ne čudi obsodbi, ki so jo sedanji sovjetski samodržci izrekli prati Stalinu. Komunisti namreč ne poznajo morale in zadržkov, ko gre za komunizem in njegove trenutne ali daljše cilje.
Komunizem je danes na zmagovitem pohodu, odnosno je danes že dosegel, rekli bi enega najvažnejših in na jod ločne j ših ciljev na pohodu svetovne revolucije za obvladanje vsega sveta. Ta cilj je rdeča oblast nad Kitajsko. Vsega skuoaj pa držijo komunisti v oblasti devet sto milijonov ljudi.
Vendar jim trenutno služi mir. Seveda, saj morajo postaviti Kitajsko šele na noge, jo bolj industrializirati, oborožiti, pripraviti ji močne zaloge živeža in predvsem preskrbeti' ji ogromna prevozna sredstva za deset in tudi več kot deset-milijonsko vojsko.
Stalin - le za propagando
Vse to zahteva časa. Deset, dvajset let popolnega miru. Odtod živahna propaganda za mir, ki ga je treba zahodnemu demokratičnemu svetu vsiliti, da se ves vzhodni rdeči svet lahko mirno pripravi za- nadaljnje.
Poleg potreb rdeče Kitajske so namreč tudi potrebe Sovjetije same, ki vsekakor ni še uspela doseči odnosno prekoračiti atomske pripravljenosti zahodnega demokratičnega sveta in se zaradi tega boji nenadnega izbruha vojne in splošnega obračuna v tem času.
Poleg vsiljive propagande za ml/, služi komunističnim voditeljem tudi ,sam Stalin, katerega so še včeraj -tako popolnoma vdano vsi če stili in naravnost oboževali, da ni •bilo hujšega zločina kot osebna žalitev -tega najvišjega modrijane in boga vseh večnih časov.
Zdaj, ko je posejal Husijo in Sibirijo .z milijoni človeških žrtev, mučen iško pobitih ali drugače pokončanih za stvar komunistične revolucije in že nekaj let leži mrtev v grobu, zdaj, -rečem, so se lotili Staline na najbolj nesramen način, ki si ga človek more misliti. Z najvišjega prestola komunističnega Q--limpar so ga v eni sami noči, z enim samim mahom- vrgli v nagnusno blato zločincev in morilcev! Skratka: poznajo ga samo kot enega najbolj krutih samodržcev in morilcev, ki da je sam prosto razpolagal z vso oblastjo in -se je posluževal tudi za samovoljno pobijanje samih komunističnih prvakov. Radi bi namreč naprtili njemu, ki je v grobu in se ne more braniti, vso odgovornost za premnoge zločine, ki so jih skupej zagrešili!
-Poročajo, da se je ob takem razodetju nekdo oglasil i-n vprašal: »Zakaj pa ga niste ubili?« Vprašanie je logično, čeravno drzno -za okoliš, v katerem je bilo postavljeno. Hruščev da je na vprašanje odgovoril: »Nismo mogli, ker je St-a-i:n ukazoval vse sam, samo on.«
Odgovor zveni priznanje lakajske strahopetnosti pred tiranom in izgovor pred strahom sedanjosti!
Toda nas ne zanima več kot toliko vedeti, zakaj Hruščev in drugi sedanji oblastniki v Sovjeitiji- niso Stalina pobili, in vzamemo za dejstvo živo resnico, da so vsi ti bili Stalinovi somišljeniki in sotrudni-•ki ter da so vsi odgovorni za- notranjo in -zunanjo politiko Stalinove dobe.
iNas .zanima nekaj drugega, kar želimo naši javnosti povedati: da je namreč Hruščev v imenu sovjetske komunistične partije pravzaprav Stalina obsodil le zaradi njegovih zločinov nad sovjetskimi komunističnimi prvaki in ne tudi zaradi še mnogo, mnogo večjih zločinov nad ruskim ljudstvom, zlasti ned delavskim slojem!
Klij pa množični zločini?
Dvajset milijonov ruskega lj-ud-.stva, raztresenega po taboriščih smrti, petnajst milijonov od gladu pomrlih ukrajinskih kmetov in splošna odprava človečanskih pravic skoro dve sto milijonskega narode po mnenju Hruščeva in ostalih članov vodstva sovjetske komunistične partije še ne predstavlja zločina, ki bi Stalina in nje same mogel obsoditi!...
Nekaj ducatov likvidiranih -komunističnih prvakov za nepokorščino partiji eli zaradi kakega drugega vzroka v službi komunizma, to pa je zločin, zaredi -katerega Stalina proglašajo za- morilca!
Ce Hruščev in njegovi somišljeniki niso mogli Stalina ubiti ali ga vsaj drugače krotiti, zakaj niso tega storile tuje komunistične partije? Hruščevu in drugim ni bilo težko najti kakega Togliattije, Thore-za in podobne, katerim stvar zaupati in jih prositi za obsodbo Stalina v inozemstvu. To -bi Stalina vsaj
nekoliko pred njegovimi zločini zadržalo. Ker tega nihče ni storil, marveč so vsi skupaj- Stalina poveličevali in častili, moramo zaključiti s poudarkom, da so za Stalinove zločine vsi soodgovorni.
Taka je pač komunistična »morala« in -ta-ke- so njihove metode!
Tako je tudi v Titovim: komunisti, bodisi -titovci, bodisi kominfor-misti, so vsako toliko deležni »milosti« in jih vzamejo iz zapora, drugi pa -morajo odsedeti ali vso ili vsaj- glavni del kazni, kajti v vseh komunističnih režimih se državljani delijo v dve tabora: v pravna, in v brezpravna bitja!...
ilProč z osebno vlado in politiko, hočemo vlado komiteja in politiko partije. Zato dol s Stalinom in proč s kultom osebnosti«, kričijo danes Hruščev in njegovi ožji sotrudniki.
Celo Tito, ki odkrito zahteva kult svoje osebnosti in ima- prvo in zadnjo besedo v državi, jim pri teh zahtevah sekundira in si v tem oziru celo1 drzne tudi prisvajati prvenstvo!
Resnica pa je samo ena: tiranstvo je tiranstvo, kadar ga izvaia ena sama oseba, ali kadar ga izvaja skupina med seboj povezanih 10 domenjenih ljudi. Zločin pa je zločin, kadar ga zagreši ena sama o-seba, kakor kadar ga zagreši vsa cipa razbojnikov skupaj. Stalin je morda res sam kriv smrti nekaterih sovjetskih komunističnih prvakov, on in ves sovjetski vladajoči komunistični komltč pa. je kr-.v smrti milijonov ruskih državljanov in vsega mučeniškega trpljenja ruskega naroda! Razlika je samo v številu osebnih in skupnih odgovornosti!
Tako je tudi v Titovini, kjer j« bilo za časa komunistične revolucije na ukaz partije pobitih s-to -n sto tisoč nekomunistov. Tu odgovarjaj© Tito in njegovi ožji sotrudniki vsi skupej.
Samo novo slepilo
Obsodba Stalina ne more torej služiti stvari zahodnega sveta prav nič. Ser gre komunistična revolucija prav tako naprej za svojim ciljem kakor pred obsodbo Stalin«. Razlika je samo ta: prej je Stalin ukazoval prvi, recimo morda sam ukazoval, Hruščev, B-ulganin, Ma-lenkov in drugi pa -so zvesto, kot dobri komunisti, njegove -u-kaze za komunistično stvar izvrševali! Danes ne ukazuje več ena sama oseba, recimo t-udi tu: »morda« ne u-kazuje več samo Hruščev, ampak več Hruščevih pajdašev skupaj. Vsi sami komunisti, ki z isti-m programom in ciljem ter v pogledu nekomunističnega ljudstva tudi z istimi nečloveškimi metodami nadaljujejo kot prej!
Komunistični -bolj-ševiški sovjet Hruščeva, Bulganina, Malenkova, Molotova in ostalih -misli in hoče samo eno: zavladati po vsem sveiu!
Za dosego tega cilja pa jim je malo mar, če je treba pri tem pobiti šti-r. petine vsega človeštva, kakor je to bilo malo mar Leninu in njegovemu najboljšemu poznavalcu m najzvestejšemu nasledniku Sta-linu!
Z novim geslom obsodbe Stalina bi Hruščev in tovariši radi zahodni demokratični sve-t uspavali, da bi ta- opustil svoje obrambno oboroževanje in s tem dal Hruščevu in sploh komunizmu -lepo priložnost za hipno izvedbo svetovne revolucije.
Ker so se komunisti do Stalinove -smrti le preveč umazali s krvjo in se je spričo njihovega zmagovitega pohoda svet jel združevati v n-brambo in primerno oboroževati, so se tega dejstva nekako prestrašili in jeli brenkati na plunko miru. Ker pa jim mi še uspelo demokratičnega sveta s tako pro-pagando zastrupiti, so jim prišla prav tudi Stalinova zločinstva, češ »on je bil tiran, on je moril in preganjal. Mi nismo taki, mi smo učenci Lenina«, kot da je Lenin bil manj zločinski, kot da ni Lenin tisti, ki je dal na moskovskem trgu s strojnicami postreliti 'trideset tisoč delavcev so-
cialistov menševikov samo zato, ker niso hoteli postati -boljševiki in slediti njegovi krvni komunistični coljševiški diktaturi!
in se bajka o slepem zaupanju Stalina v Hitlerja, kot da bi zahodni svet ne vedel, da je bila goreča -i.-a vstn tedanjih sovjetskih prvakov -ta, da bi jim uspelo dočakati izčrpanje vseh vojskujočih se sil na Zah-cdu, nato pa udariti po vseh zaporedno, drugega za drugim pobiti in tako zavladati po vsem svet-u!
Stalin je bil eden tistih, ki je deilj časa -bolj naivno kot Hruščev in drugi mislil in upal, da se -bodo take blažene želje .tudi uresničile!
Zaton o volilnih upravičencih
Odobren je novi zakon o volilnih upravičencih, po katerem obsojenci do pet let zapora ne bodo ime.i pravice voliti za dobo petih let od izreka sodbe. Obsojenci preko petih let zapora pa so trajno prikrajšani za volilno pravico, to je dokler niso ali pomiloščeni ali pa rehabilitirani. Zakon je stopil takoj v veljavo.
Šolsho izuestje za 195¥-55
G. ravnatelj nižje srednje šole in ■učiteljišča v Gorici nam je prijazno podaril izvod jubilejne številke Izvestja državnih -srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici, ki je izšlo »ob desetletnici obstoja« teh šol.
Jubilejna številka je lepo opremljena in nosi na prvi platnici sliki Šolskega in Gregorčičevega doma v ulici Croce ter Malega in Novega doma v ulici Randaccio, kjer sta sedeža naših srednjih šol.
Zdi- se nam, da bi namesto »ob desetletnici obstoja«, bolje rekli »ob desetletnici obnovitve« slovenskio srednjih šol, ker so se leta- 1945 te šole v resnici obnovile in ne prvič ustanovile.
Uvodoma nosi Izvestje Slavo-lj-u-ba pesem »RISPETO« s podnaslovom »ob deseti obletnici slovenskih šc.l v Gorici«. Pesem sama pa hoče povedati ali poudariti, da sta si že -Prešeren in -Pe trarca bila -brata, da »Mazzini ljubila Pana je Tadeja«, da »mi živa smo slovenska veja« in. da »v duhov deželo plove naša barka«.
Veliki Cop je nabiral Krezove zaklade, in Maj-ka Slave je vzljubila
Pojasnilo šteuerjanskega župana
Te dni smo imeli priložnost $re-ca-u se s s-ieverjanskim županom g. j/ouversicem in smo zato porabili pilimo ter ga poprosili, naj bi nam iX>ja-snil, en so pravzaprav pritožbe prebivalcev iz Jazmn -upravičena »n Zaza-j. Nadvse prijazni g. župan nam je takole odgovoril:
»S-teverjans-Ka obcrna šteje kakih -tisoč prebivalcev, od teh- je Jazbi-uarjev J. V d. Ker imam namen objaviti v kratkem točnejše podatke g-le-ae zadnjega petletnega upravljanja oocnie, se danes omejim na podatke, ki se tiče,o bolj Jazom kot pa vsnšteverjanske občine. Ko smo leta'T951 šli na. volitve, smo za Jazbine -ugotovili sledeče potrebe: vencev, p&kopališče, šola, voda, ceste in razsvetljava. Cerkev je danes pokonci in že blagoslovljena. Cesta je taka, da je boljše ni bilo moči napraviti. Za napeljavo,,elektrike so v teku pogajanja in -upam, da se bo v doglednem času -tudi stvarno izvedla. Za šolo smo dosegli pet milijonov lir in jo bomo v najkrajšem času začeli graditi’. Le pokopališče ni še prišlo v poštev, toda upam, da bo tudi za to poskrbljeno. Vode pa, žal, niti ostali del števerjanske občine .nima in iz listov lahko vsakdo izve, koliko skrbi in -truda postavljamo rešitvi tega vprašanja.
'Pa- preidimo k številkam: uprava občine se- skozi in skozi bori s finančnimi težkočami i-n moramo kriti primanjkljaje deloma z vladno pomočjo, deloma pa- -z najetjem po-
GOSPOD A R ST V O|
NA NJIVI: Pšenica je zelo trpela zaradi hudega mra-za, mnogo stebelc je usahnilo. Da se pšenica o-pomore, je sedaj skrajni čas, da j! potrosimo 8 - 10 kg apnenega nitrata ali čilskega solitra na vsakih tisoč kv. metrov zemlje. Isto količino gnojil zopet ponovimo čez približno 15 dni. Ker je mraz zrahljal zemljo in s tem razgalili korerine, je tudi zelo potrebno, da pšenico povaljamo in s -tem zopet zemljo pritisnemo h koreninam. To delo Priporočamo posebno v peščenih zemljah.
SETEV DETELJE: Deteljo -bomo sejali, ko bo izginila nevarnost stane. Pri' nas je v navadi sejati deteljo med pšenico, kar j)a ni posebno priporočljivo, ker se med jpšenico sejana detelja- slabo ra-zvija. Bolje je, če jo sejemo med oves. Ce zemlja ni bila še preorana, jo sedaj preorjemo, potrosimo -umetna gnojila, nato jo še pobranamo. Rabimo sledeča gnojile: 40 - 50 kg super-fosfata, 15-20 kg kalijeve soli in 20 - 25 kg žveplenokislega amoniaka na 1.000 kv. metrov površine. Ta trt gnojila skupa-j -zmešamo in enakomerno raztrosimo. Names-:© teh gnojil lahko rabimo gnojilo PKN, ki popolnoma nadomesti prej omenjena gnojila. Tega gnojila nam bo zadostovalo 60-80 kg na 1.000 kv. metrov površine. Za setev -rabimo 5-6 kg ovsa in 3 - 4 kg dete-lie na 1,000 kv. metrov. Sejati moramo vsako zase. Važno je vedeii, da detelje ne smemo sejati na isio njivo, preden je preteklo 6 let. Kupujte seme le pri priznanih tvrdkah, ker samo te vam zajamčijo kaljivost in čistoto semena.
SETEV GRAHA: V -tem času sejemo tudi grah. V poštev prideta sedaj vrsti »senator« in »telefon«. Sejemo g« v zemljo, ki je bila že preteklo leto pognojena s hlevskim
gnojem. Dodali mu bomo še umetno gnojilo PKN, in sicer 6-8 kg na 100 kv. metrov površine zemlje. To gnojilo in vsako umetno gnojilo sploh ne sme priti v dotiko s semenom. Zaradi tega- -bomo gnojilo nekoliko pokrili z zemljo, nato posejali grah.
NA VRTU: sejemo že lahko solato, radič, ohrovt (vrzote) za presajanje, petršil, zeleno, korenček, češenj in čebulo itd. Vrtne grede naj- bodo široke 1.20 m, med temi naj bo pot široka 30 cm. Kjer smo letos pognojili s hlevskim gnojem, bomo sejali le solato, radič, ohrovt: kjer smo pa že lansko leto ali še prej gnojili s hlevskim gnojem, bomo sedaj dodali še umetno gnojilo »Ortil« 4-5 kg ne 100 kv. metrov ir. sejali peteršilj-, šeleno, korenček, češenj in čebulo. Odlično gnojilo na vrtu je tudi kur-jak, mešan s pepelom.
Rezerva zlata In tuje valute
-Italija imai danes precej močno rezervo zlata in tujih valut. Vsega skupaj je koncem decembra 1955 ta rezerva znaša-la 802,551.000 ameriških dolarjev.
Lira stoji torej precej dobro! ’
Trgovinski promet v februarju
Iz Slovenije so v minulem mesecu februarju uvozili za 59,995.055 lir raznega blaga, v Slovenijo pa so ga izvozili za 35,524.937 lir. Račun je 1. t. m. kazal 144,625.398 za Italijo in 63,906.597 Ur za Jugoslavijo. Razlika v dobro Italiji -kaže torej 80,745.801 liro.
To nesorazmerje pa nas miti toliko ne preseneča, ker je na dnevnem redu. Zanimivo bi bik) vedeti podrobneje, za katero blago gre :n kdo ima relativno večje koristi.
sojila. Gre nič manj kot za 2,670.000 lir posojila, ki smo ga pooblaščeni najeti.
V letih od 1951 do 1955 vključno je občina potrošila — reci in piši — 2,075.965 lir samo za ceste, od teh samo za Jazbine- 626.766 lir. Toda za Jazbine je vlada potrošila 8,000.000 lir za cesto, ki -jih veže s Steverja-nom. Skupaj -torej za ceste -na Jazbinah 8,626.766 lir.
Vlado je županstvo zaprosilo 8 milijonov 800 tisoč lir za' šolOj toda vla-da: je obljubila le 5 milijonov lir. Vprašanje je -bilo, -kje to šola zgraditi: ali na Jazbinah, kjer bi .s,užila samo -učencem tistega kraja, ali pa nekako sredi poti med Jazbinami in Val er iščem, ker -bi- služila učencem obeh kratjev in -bi tedaj sedanje prostore na Valerišču lahko uporabili za otroški vrtec.
’ Seje, ki je bila sklicana za obravnavanje tega vprašanja, se trije svetovalci iz Jazbin niso udeležili n občinski svet je morda prav za radi izostanka svetovalcev iz Jazbin sklenil postaviti novo šolo na tak kraj, da- bo lahko služila- Ja-zbi-nom ln Valerišču.
Za napeljavo elektrike v kraje, kjer je še ni, zlasti na Jazbine, je občinski .svet prosil vladno pomoč v znesku 3,946.000 lir. Vlada- se v -tem oziru ni še izjavila, vendar pogajanja za napeljavo elektrike dobro napredujejo.
Občina je morala nositi 2,809.438 lir bolniških stroškov, od katerih je prejela povrnjenih le 625.571 lir. Samo za Jazbine, ki štejejo 176 prebivalcev, je občina plačala 574.500 lir bolniških stroškov, povrnjenih pa j-i jih je na ta račun -bilo komaj 66.900.
Občinski podporni zavod (ECA) je v letih od 1951 do vključno 1955 izdal 2,099.473 lir podpore. Od tega zneska- so Jazbine prejele 665.300 lir. Pre-fektura je potom tega- občinskega zavoda nakazala vsega skupaj 3,232.497 lir kot pomoč oe-guncem, ' Jazbine so -od tega- zneska prejele 1,439.676 lir.
Toda občinska uprava se je zanimala tudi -za zaposlitev domačinov v goriški industriji. Tako je našla delo desetim ženskam in sedmim moškim iz Jazbin.
Kar se- pokopališča tiče sem dolžan pripomniti, da so na Jazbinah smrtni slučaji, hvala Bogu, redki. Zato menim, da zgraditev pokopališča ni: ravno tako nujna. Vendrr, menim, da se -bo morda dalo prihraniti drugod za pokopališče potrebni znesek. Tako bo tamkajšnjemu prebivalstvu tudi s -te strani- zadoščeno.«
Tu je g. župan Podveršič končal. Na naše vprašanje, kaj reče o pisanju nekega goriškega lista- proti šleverjanski občinski upravi, češ da zapostavlja zahteve in potrebe jaz-binskega prebivalstva, 176 duš, je odgovoril:	»Nimam	namena	s	ti-
stim listom polemizirati. Podatki, ki sem vam jih danes dal, dovolj zgovorno pričajo o prizadeva-nj-u občinske uprave in žrtvovanju vse občinske skupnosti za Jazbine. N;č drugega, vsaj za- sedaj ne.«
* * *
K pojasnilu, ki smo ga prejeli od g. župana Podveršiia, smo dolžni povedati še našo pošteno besedo. In ta je najprej priznanje županu samemu in števerjanske mu občinskemu svetu za skrbno prizadevanje, da bi vsem zahtevam jazbinskega prebivalstva bilo po skromnih fi-naninih močeh občine zadoščeno.
Vsak, ki ima pamet in vest na mestu, mora priznati, da so Jazbine prejele v petih letih sedanje uprave dobršen del pomoči, na vsak način pa toliko, kolikor jim po številu lastnih prebivalcev sorazmerno z vsem prebivalstvom občine pri-tiče.
Zadeva šole in kraja, kjer naj se šola postavi, bi se pa morala še enkrat pretresti na seji, ki naj se je svetovalci iz Jazbin udeležijo. Ce bodo doma čepeli in z molkom za ne vem kaj in proti ne vem komu, protestirali, ne pridemo daleč niti z občinsko upravo, niti z vestjo in še najmanj s svojimi zahtevami! Pametna in razsodna sloga vseh Občinarjev, zlasti občinskih zastopnikov prinese napredek in blaginjo.
Ko so Jazbine bile pod Cerovo in pod Kojsko ter so otroci hodili dolgo pot v šolo, odrasli pa vsaj pol dneva zgubili za potovanje na< županstvo, se ni nihče, niti za časa zavezniške uprave temu upiral. Ni protestiral in zahteval vsega domov, kar danes ti ljudje zahtevajo!... To je res čudno!!! Čeprav vemo, da so njihove potrebe tudi u pravičene, moramo priznati, da jim je števerjanska uprava šla, kolikor je le mogla, na roko. Kar še manjka, bo občinska uprava poskrbela, da Jazbine dobijo. Toda: potrpljenje in dobro voljo vseh smemo s tega mesta upravičeno zahtevati tudi s strani Jazbincev, ki naj se ne pustijo motiti in zapeljevati od kake osebe, ki se ne čtuti ravno složno z ostalim delom občine in slovenske skupnosti v teh težkih čc-sih naše borbe za obstanek!
Opozorilo žrtvam fašizma
Žrtve fašizma opozarjamo na določilo zakona štev. 96 od 10. marca 1955, iio katerem zapade 10. aprila t. I. rok za vlaganje prošenj za pokojnino, pomoč in druge olajšave. Zakon je namreč bil objavljen v Uradnem listu št. 70 od 26. marca 1955 in je stopil v veljavo petnajst dni kasneje.
Prijavite dohodRe za davite
Samo do 31. t. m. j-e še čas prijaviti dohodke -za odir :ro davkov. Prijaviti pa mora dohodke kdor jih ima čistih več kot 240.000 lir na- leto (če ni javni uslužbenec), ali le-lavec, za katerega se dohodninski davek sprotoma odtrga od plače. Lastniki hiš pa so dohodke dolžni prijaviti, če -ti -niso nižji od 150 li: na leto. Ker je neki slovenski list pisal, da so pr.ljaivo predložiti doiž-ni samo tisti, ki ne zaslužijo več kot 510.000 odnosno 570.000 lir na leto, opozarjamo, da to ni točno, ker se te številke nanašajo na dopolnilni davek (complementare). Kdor se bo ravnal po -navodilih dotičnega li-sta, zapade globi!
Smrtna kosa
V Mirnu pri Gorici (Slovenija) je te dni v starosti 78 let umrl g. Albin Špacapan, oče č. g. Bernarda, župnika iz iPodgore.
C. g. župniku in -njegovi družini naše sožalje.
daljne- narode, »človeštvo prvo — to beseda prava, iz Majke božje in pramatere genijev liki«.
Slovenci da smo vzljubili, kar je ustvarila antika, in kar je italijansko sonce dalo žarkov in tudi vse, kar je daroval naš slovanski genij. Lepa- duša- iP-IatLna da živi- v vseh narodih Maj-ke Sla-ve, ki smo otroci Kristusove -rajske Očetnjave ter taki da častimo tudi Tomaža Akvinca in ,sv. Avguština. Od Boga pa prihajamo in se k Bogu vračamo. Iz Slova vse življenje, v Slovo pe pretaka.
. • . »odsvit Besede vsaka duša neumrjoča, slovenski mir Mesijasa v otožni vek pojoča, vsem narodom angelsko bodočnost
snuje,
stoletje s Pismom razsvetljuje mraka, naš narod z Gospo Sveto
osrečuje.«
Izgleda, da se Slavoljubov Risoe-to noče nobenemu zameriti, .i-n človeka presune misel, da je to res pesem narodne manjšine v Italiji!
Sledi dr. Bednarikov obris zgodovine slovenskega šolstva v Italiji, ki se- nam zdi tudi dobro zadet. Nato slike profesorskih zborov vseh šol ter posameznih razredov vsalf s svojimi dijaki, in profesorji, z i-me-ni prvih in drugih. Spominske-stran s sliko pokojnega prof. Leona Obleščaka, ne pa tudi drugih u-mrlih profesorjev. Na 41. strani izvemo, kaj dijaki- prirejajo in kam radi zahajajo ne izlete. Sledijo slike razstave risb in -ročnih del (na kateri vidimo tudi pok. prof. Co-ceani-ja - Kocjančiča ter dveh skupin telovadcev). -Izvestje izpopolnjujejo pomembni članki nekaterih profesorjev.
-Pogrešani pa so literarni in znanstveni prispevki dijakov, našega' ■kulturnega naraščaja. Skoda!
Sodelavcem pri sestavljanju Izvestja in izdajateljem čestitamo! Slovenski javnosti pa Izvestje priporočamo in sporočamo, da se dobi v tajništvu višjih srednjih šol v ul. Croce v Gorici.
S scjE občinskega sneta
Na predzadnji sej-i goriškega občinskega sveta se je svetovalec g. dr. Birsa odločno potegnil za- to, da se otroški vrtci ustanove ONA IR ne postavljajo iz -raznarodovalnih namenov in se je iz tegai razloga glasovanja po zahtevi drža-vne pomoči za no ve vr.tce vzdržal.
Na zadnji seji pa je svetovalec g. Bratuž glasoval za to, da se podjetju ATA dovoli, da zviša za pet lir prevoznino na mestnih avtobusih.
RUPA
Te- dni je pokrajinski- svetovalec g. -Rudi Bratuž prejel odgovor >d prefekture na vlogo glede vode v Vipavi, ki je lansko leto prihajala umazana iz Mirna. (Slovenija). Odgovor pravi, da preiskava ni ugotovila, da -bi šlo za okuženo vodo .' 'r da so jugoslovanske oblasti zagotovile večjo pažnjo pri spuščanju- vode iz mirenske strojarne.
Kakor izvemo iz italijanskih listov je vlada nakazala večmilijonski -znesek za zgraditev otroškega vrtca v R-upi.
•Nakazilo nais veseli in tudi proti otroškemu vrtcu .nismo, ne želimo pa, da bi naše slovenske otroke nn kak način raznarodovali.
Steverjan
Tudi za Steverjan je vlada nakazala določeni znesek denarja za zgraditev otroškega vrtca. Dobra bi bilo, da ga jpostevimo nekam v sredino, da bo lahko služil vsej vasi, kar bo seveda težko, ko so naša naselja -raztresena precej daleč drugo od drugega.
Irme 3oIiot Curie inffln
Pred tednom dni-, v -noči od jpetka na soboto, je v Pariz-u preminula Irene Joliot Curie, hčerka- izumiteljev radija, Pie-rra in Mh-rije Curie. Stara je -bila komaj 58 let. Pokojnica je bila velika znanstvenica in je, skupno s svojim možem Jeanom, Juliotom, leta 1934 -dobila Nobelovo nagrado za kemijo. Irena Joliot Curie je začele samostojno znanstveno delovati leta 1921, predtem pa je delala v radijskem inštitutu svoje matere.
DOBRO BLAGO NAJNIŽJE CENE
DROGERIJ A
flHTOH PODGORNIK
GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel. 3009
iLeto X. r Stev. 12
DSMOKftAC IJ A«
Stran 3.
Morski roparji so še živi
-V 'Sredozemskem morju tudi še danes živijo morski roparji. Niso sicer to tisti pirati, ki jih poznamo iz šolskih knjig in cenenih romanov; junaki z ieseno nogo in črno •obvezo na enem očesu, ki s svojimi jadrnicami pod črno zastavo z mrtvaško glavo križarijo po svetovnih morjih. 'Današnji morski roparji v Sredozemskem morju so moderni, pretkani trgovci, ki so piratsko zastavo zamenjali z medeninasto napisno tablico na hišnih vratih, mušketo je nadomestila strojnica, signale z zastavami pa radijski odda,nik. Pred časom so stali pred sodiščem v Marseillu.
Tanger, severnoafriško mesto, je raj protizakonite trgovine. Tam so si trije ameriški državljani: Elliot Pomest, Sol Charles Miranda in Si-dney Maley postavili na noge najmodernejšo organizacijo za. tihotapljenje ameriških cigaret. Številno osebje so .si preskrbeli med poklicnimi tihotapci in v podzemljih sredozemskih pristanišč. Največ je med njimi Korzičanov. Tej družbi pa je pripadal tudi pred kratkim v Marseillu razkrinkani Paolini, ki je -bil v tem mestu glavni zastopnik tihotapske družbe.
Tihotapstvo cigaret, ki je tudi v našem mestu dobro znana delavnost, je zelo donosen posel. Kosmati dobiček znaša navadno do dve sto od .sto. Vendar se je v zadnjem času vrinilo med tihotapce toliko »malih rib«, ki so »pokvarile« cene v Evropi v takem obsegu, da je jtamgersfca družba prešla na enostavnejši, pridobitnejši postopek. Zakaj bi kupovali cigarete, si izprosojeva-'li ladje, plačevali na. tisoče tihotapcev, čuvajev, posredovalcev, prodajalcev, če je to mogoče urediti enostavneje. Zakaj ne bi drugim tihotapskim tolpam blago enostavno »zaplenili«? Ta genialni načrt je izvajala omenjena organizacija v Tangerj-u z vso spretnostjo in energijo.
Nekega dne je tovorno ladjo »Riff Rock« prehitel motorni čoln z obo-
Shujševalna hura
Škotski zdravnik je neki svoji .precej okrogli pacientki, Miss A-dams, svetoval, naj večkrat dnevno hodi peš po stopnicah osemnadstropne hiše, če hoče shujšati. Pacientka je nasvet sprejela zelo strogo -in je dnevno petinsedemdeset krat obdelala vsa nadstropja. Navzdol se je seveda vozila z dvigalom. Ker je vsako nadstropje štelo okrog dvajset stopnic,- je vsak dan napravila dvanajst tisoč stopnic, v treh mesecih pa, en milijon osemdeset tisoč. Na teži pa ni, na. svojo -žalost, .zgubila niti grama, ker so ji stopnice provzročile tak apetit, da je dnevno pojedla dvojno porciio -hrane, kot pa pred svojimi nadstropnimi kurami.
Poznamo pa rekorde tudi po številu oblačil. Mladi londonski industrialec Mr. W,illiams ima tisoč štiri 3*0 pratdeset kravat, Ali Khan 120 parov čevljev, britanski ministrski predsednik Eden 40 klobukov. Nasprotno pa nosi trgovec iz Casa-blanke že 17 let isti par čevljev. To ne zaradi skoposti, pač pa, ker se boji novih čevljev, ki mu povzročajo bolečine.
roženimi roparji na krovu. Ladjo •so .tolovaji po vseh predpisih preiskali in zaplenili dvajset ton cigaret v vrednosti 400 tisoč dolarjev. Pirati so bili maskirani, le enega izmed nj.h je ladijska prosadka spo-znaia, in prav ‘ta je bil imenovani Paolmi. Leto kasneje so pirati prav ist-o lad.o izvabili v zasedo z radijskimi opozorili. V zasedi je ladjo obkrožila cela flotilja hitrih čolnov in jo obkolila. Kapitana in moštvo ladje »Riff Rock« so roparji zaprli v ladijska skladišča. Admiralska ledja: roparjev je bila »Podma«, katere lastnik je bil Elliot Forrest. Med pirati so bili Nizozemci, Spran-ci, Italijani in seveda polnoštevilna banda Paolini. Prav .ta dva pos,rečena poizkusa sta tangerski tolpi zagotovila razvoj.
Tovorna ladja »Combinatie« je 3. oktobra 1952 odplula- iz Tangerja. z 2700 zaboji cigaret, namenjena, na Malto. Nedaleč od Tangerja so jo v temni noči napadli roparji i.n jo olajšali za vso prošiljko cigaret. Plen so roparji izkrcali v korzi-škem zalivu Ajaccio. S tem ropom je med raznimi roparskimi tolpami izbruhnila prava vojna. Banditi so padali pod kroglami konkurence. Ko je pred marseillskim sodiščem pričela razprava, jih je bilo od 47 obtožencev samo še 34 pri življenju. Osebno pa se jih je sodišču prijavilo komaj IS.
Francoska finančna uprava je na-
stopila kot postranski tožilec z za-htevko 3,2 milijard frankov, to je približno 7 milijard lir. Obtožencev pa niso sodili zaradi morskega ropanja, ampak -zaredi tihotapstva. Obsodb roparji gotovo ne bodo nikoli odsedeli in tudi glob me plačali.
V prejšnjih stoletjih je bila. >brt morskih roparjev nevarnejša.; kogar šo zasačili, so ga, tudi obesili. Danes pa roparji mnogo ne -tvegajo.
OD TU IN TAM
Iz poučenih vatikanskih krogov so izvedeli, da se katoliška Cerkev ukvarja z namero prepovedi poklicnega boksarskega športa. Teologi in moralisti so se že jasno izrekli proti temu športu, ki pade končno tudi pod peto božjo zapoved »Ne u-bijaj!«
Skrivnost uspeha britanske eksper dicije na Mount Everest je treba pripisati okoliščini, da so turisti med potjo popili velike količine čaja. To je povedal profesor McCan-ce iz vseučilišča v Cambridgu. Človek, je dodal profesor, lahko za neomejeno dobo izhaja s s^mo 1750 kalorijami na dan. Za vzdrževanje storilne sposobnosti - pa potrebuje vsaj 1,1 litra vode. Britanski zdravnik misli celo, da bi Švicarji prispeli na cilj pred Britanci, če bi imeli več vode na razpolago.
Jožefovo	v
Na Jožefovo v Ricmanjih ne manjka sveta vseh vrst, vseh žej ;n vseh lakot. Preveč pobožni ljudje v Ricmanjih niso; svojega patrom pa slavijo že od nekdaj z vsemi, ziastu pa se s prosvetnimi dobrotami. Tudi komunisti niso mogli te tradicije »likvidirati«. Zato imajo »udi oni svoj neuradni shod vsako .eto v Ricmanjih, ne toliko v proča-stitev ricmanjskega pa-trona, čeprav je patron njihovega Stalina, Tita in tudi samega predsednika slovenske ljudske republike, pač pa prav iz istega vzroka kot velika večina ostalih romarjev. Zaradi primerjave, v koliko se letošnji piščanci, letošnji pršuti, letošnje klobase, letošnji vinski pridelek razlikuje od prejšnjega.
Tako so sedeli v ricmanjski, gostilni kislih obrazov in zariplih o-či. Izpod čela so se spogledovali in — molčali. V srcih in dušah pa jih je grizlo in peklo, da so bi-li, sami nase jezni in, na ves svet. Človek bi sodil, da zborujejo proklicni partijski zaslužkarji, ki so jim nevoščljivost, oblastnost, zasledovalna blaznost, ščipajoča vest zorale v obraze globoke brazde. 06; pa jim je zasenčila mrena skrajnega nezaupanj. Pa ni bilo tako. Poklicni partijci ne zborujejo pro gostilnah. Bili so to naši komunistični vsakdanjiki iz Brega, Doline in celo s Križa. Niti enega samega zaslužkarja ni bilo med njimi. Kljub temu beseda
Marokanske pravljice še vedno živijo. Vendar so časi, v katerih so se lepe arabske princese zaljublia-le v revne pastirje, že davno minuli. Maroške matere pripovedujejo svojim otrokom zgodbe o čudovitih sprosobnos-tih prvega marokanskega inženirja ali o prvi zdravnici. Novi Maroko ima nove pravljice.
T-urija Sauvuji, na kratko ostrižena devetnajstletna Marokanka, ki je prva svojega rodu sedla za krmilo letala, je v -zadnjih letih: naj-boij priljubljena junakinja ma-roških pravljic. Na tisoče majhnih deklic sanja, kako bodo kasneje enkrat tudi same prosnemale Turijo. Sanjajo še vedno, čeprav je Turija prod revolverskimi streli neznanih morilcev zapustila ta svet.
Nihče ni -sproznal atentatorjev, ki so 1. marca potrpežljivo čakali v Casahlanki na pločniku ulice Rue de Bergerac. Ta ulica je že nekaj mesecev znamenita p» številnih žrtvah, ki padajo po njenem asfaltu. Resnični in namišljeni izdajalci, kijih sodijo skriti 'vstajniki, umira io tu zadeti od -revolverskih krogel a-li nabrušeni-h nožev.
Turija Sauvuji je ob oproldanskih urah 1. marca- z avtom odpeljala iz šole svojega enajstletnega bratca Šalah Edd-ina. Sošolci so z občudovanjem pozdravljali mlado letal-ko, saj so do prodrobnosti prozna li v3o njeno zgodovino. Ta zgodovina je pričela s pronarejanjem dokumentov. Štirinajstletna Turija, ki bi bila mnogo raje deček, je popravila rojstni datum v svoji osebni izkaz-
nici. Tako so jo pripustili V letalsko šolo. Petnajstletna je že imela pilotski patentin. Sultanu Mohamedu V. je obljubila »lepro presenečenje«, če ji dovoli, da preleti njegovo palačo v Rabatu. Sultan je prelet dovolil in je stopil na strešno teraso, ko se je zaslišalo brenčanje športnega letala, Turija je leteia tik nad strehami -bele palače in je spustila velik šop cvetlic naravnost pred sultanove .noge.
Od tega dne dalje je dekle lahko neovirano prihajalo in odhajalo, v sultanovo palačo. Ko je moral sultan pred leti s svojimi sinovi v izgnanstvo, je postala Turija najbolj goreča privrženka odstavljenega vladarja. S svojim letalom je trosila letake z ognjevitimi bojnimi gesli i» -ulicah me-s-t in vasi. Ponoči pa je po kleteh prodžigala može in žene z gorečnostjo prave obsedenke.
'Prav tistega dne, ko je maroški ministrski predsednik Si-Bekka-1 v Parizu podpisal progodbo o maroški neodvisnosti, dan, ki- je protneni'1 za mlado let alko največji praznik njenega življenja;, je bil tudi njen zadnji dan.
Morilci so opazili, da se je -njen avto ustavil pred očetovo hišo. Njen brat Šalah Eddin, je skočil iz vozila na pločnik. Turija pa je zahu-prala proti balkonu v prvem nadstropju. Cez nekaj minut se je- njena mama sklonila čez ograjo balkona in pomahala svojima otrokoma, V tem so se trije neznanci približali vozilu. Turija je prav v tem trenutku odprla ok-no vozila in gle-
dala za materjo. Nenadoma je začutila na tilniku hladno cev revolverja, ki ji je v na-slednjem hipu prevrtal glavo. Morilci so izginili brez sledu. Turija je padla na dan osvoboditve Maroke. Domačini so prepričani, da so jo umorili tisti, katerim je zaključek revolucije p» menil tudi konec njihove kariere. Maščevanje poklicnih revolucionarjev....
•Za nas Slovence to ni nobena- novost. 2eleli bi svobodnim Marokan-cem, da ne postane -to tudi pri njih vsakdanjost.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TR2ASKO OZEMLJE
Vt soboto 24. t. m. ob 20.30 v SV. KRIŽU Eduardo De Filippo
GLASOVI VESTI
V nedeljo 25. t. m. ob 16.30 na- KONTOVELU
Eduardo De Filippo
GLASOVI VESTI
V torek 27. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu
na OPČINAH
Milan Begovic
Brez tretjega
»gledališče v krogu«
ni hotela na dan. Nezaupranje je zapiralo usta in svarilo pred morebitnim prisluškovalcem. Bili so sami v majhni sobici, le v kotu je dremal prostaran delavec.
Kozarci pa, se praznijo ob sedminah tudi brez besed. In prav tako ;edm.-no je praznoval del dolinske oaze. Pred tremi leti so prokopali velikega Sta-lina, ki so ga na nje-ov god vedno še prosebno častili, čeprav ,ta navada ni bila v skladu s partijsko linijo. V srcih .in možganih komunistov je Sita-lin živel dalje prav tako, kakor je njegov duh opajal prostore Doma pristaniških delavcev in vsa ostala- komunistična .gnezda px> deželi in pro mestu. Danes pa so obhajali — proleg godu — še sedmino njegove duhovne smrti.
Kompanjo Tonin, ki je že stisnil dobrega pol litra skozi grlo, se je končno skorajži-l: »Tovariši!« je dejal s hlipajočim glasom, »težki- časi so prišli nad nas! Rajnki Jože, ki je ne samo v Rusiji, pač pa po vsem svetu iz nekaj raztresenih •nezadovoljnežev in razočarancev u--stvaril mogočno velesilo doma in organizirane komunistične vojske pro ostalem svetu, ta naš Jože- naj bi- čez noč z najvišjega trona svetovnega- komunizma zletel med štra-faniče. -Ne, tovariši, ta figa je pretrda, da -bi jo moj želodec prebavil. Tudi tovariš Vidali je — pro mojem — kljub samokritiki, ki jo je gotovo moral opraviti v Moskvi, mojih mislit In teh misli ste bili, -tovariši, -tudi vi vsi vse do današnjega črnega dne, ko so ukazali, da je seda,j pro Stalinovi telesni smvti končal tudi njegov veliki duh. Jaz sem star komunist, ki sem nosil rdečo kravato in istiskal prost v času, ko so nekateri prisotni- tovariši nosili uniforme fašistovskih balil-cev in avagardistov, zato te pašte ne bom progoltnil. 2e tista proletna žehta titofašizma je bila špitalski pljunek v lastno skledo; smo ga ro-žrli, ne p« tudi prebavili. Kaj mislite, -tovariši, da se- mož, ki ima v sebi še kaj časti, res kar čez noč ukloni tistemu, kateremu, je še včeraj pro vsej pravici pljuval v obraz? In danes, tovariši, naj prožiramo po-smihanja reakcije, ki po pravici trdi, da je bil Stalin, odkar je stopil na čelo svetovnega komunizma, to, kar sedaj trdi Togliatti, ki bi še danes pasel krave, če ne bi bilo Stalina. Torej ima reakcija prav že desetletja, in to ne samo kar se tiče Stali-na, pač pra -tudi v mnogih drugih stvareh. Kdo mi jamči, da ne -bodo jutri razglasiti, da je bilo vse to, za kar smo se bori-li, — spuščanje vode proti burji? Jaz vem, da obsojajo obtožbe proti Stalinu ne samo v Georgiji z ogorčenimi demonstracijami proti H-ruščevu, Bulganinu in kompaniji, ki bo morda še itudi pjovedala, kako je pravzaprav končal tovariš Stalin. Hru-ščevu se upirajo pravi komunisti pro vsem svetu — in strela me pičila — tudi jaz Tonin. Govoril sem.«
Vse tiho je bilo pro malem omizju, le -nekdanji balilci in avangar-disti so z očmi srdito streljali proti Toninu, ki je krepko pljunit pro tleh in debelo zaklel.
Končno se je dvignil Mario. Od-kašljat se je, zlil v dušku kozarec
v grlo in dejal; »Tonin, izgovoril si strašne be-se-^e, in če bi vladal med komunisti še tisti Stalinov duh, ki ga ti zagovarjaš, bi že jutri ležal v kraški jami. Skoda, da si star komunist, psa ne veš, kaj je partijska disciplina. Stalin je mrtev, in mi komunisti mrtvece lahko častimo, psa čeprav so bili najhujši antikomunisti, a-li jpa jih zavržemo, pa četudi so vse pretrpeli za komunizem. Kaj imajo opraviti Cankar, Prešeren, Aškerc ali Srečko Kosovel s komunizmom? Nič, saj so bi.-i zadnji trije zakrknjeni reakcionarji, prvi pro osladni socialist! Ker pa so m-rtvi in ne morejo govoriti, so že samo s tem zavezniki partije, ker sedaj ona govori v njihovem imenu. Komunisti smo materialisti, in materializem uči, da delaš samo to, kar je partiji v korist.« Tov. Justo je delaj: »Partija ve, za naj je treba Stalina frdama-ti! Tudi mi, baza, verno,	da	jih je	Stalin mnoge	nakuhal,	da	je promoril najbolj-
še komuniste, najboljše rdeče vojake, da se je žlahtal s Hitlerjem m da je za las manjkalo, da Rusije ni upropastil in z njo svetovnega komunizma. Vsega tega ti, tov. Tonin, ki	pravzaprav	imena	tovariš več
ne	zaslužiš,	ne	veš ali	nočeš vede-
ti. Tudi tov. Vidali -se v teh .težkih časih za partijo ni znašel takoj, danes pro je na pravi liniji. Tudi to je povedal .tov. Justo. K sreči, da smo sami. Reakcija je morda res v Georgi-ji izkoristila šibkosti partije in dvignila glave. Tudi drugod so še nepoučeni komunisti, katerim je (Nadaljevanje na 4. strani)
ŠPORTNI DROBIŽ
Vsakih nekaj let se nekje na svetu pojavi skupina deklet, ki bi rada igrala nogomet. Navadno proiz-kus pxroprade pro nekaj treningih. Se najbolj resni so na Holandskem, kjer hočejo v prihodnjih mesecih že začeti ženska tekmovanja za državno prvenstvo. Nogometna zveza začenja s tečajem -za trenerje ženskih igralk. Vaditelji morajo biti moškega sprola. 2e prvi dan pro objavi malega ogiasa-, se je prijavilo organizatorjem na, tisoče- trenerskih kandidatov.
• * *
De Bruyne, 25-letni belgijski dir-i kač in lastnik bare, je najboljši kolesar letošnjega začetka sezone. Najprej je zmagal na prvi etapni dirki Para-Nica, v ponedeljek Že na 47. vožnji na progi Milano - San Remo.
Kritična točka te dirk« je bila vzpon na Berto. De Bruyne je vozil hitreje in hitreje/dokler ni listal sam. »Poklical sem svoje kolo pro imenu«-, pravi tekmovalec, »pobožal sem -ga in vedel, da bo zdržal do konca,« Na cil ju je De Bruy-ne od navdušenja proljuboval celo policaje. Posebno prozornost je pokazal tudi do »miss dirke«, ki že, tretje leto zaporedoma daruje -tradicionalni šopek nageljev belgijskemu tekmovalcu: pred dvema leto-, ma Van Steen-bergenu, -lani Derij-cku in tokra-t De Bruynu, ki bo v prihodnjih mesecih moral pokazati enako formo, če hoče računati na naslov »velikega« dirkača.
POD ČRTO
DOBER ZLODEJI
'Res se je Jerome začudil, ko je Satan vstopil v -njegovo revno so-hico, pa kljub temu ni bil ravno presenečen, kot bi bil moral biti človek, ki ga doleti tak obisk.
Satan je bil čisto vsakdanji, starčevsko vljuden sedemdesetletni]:, ki je moral -biti v svojih mladih letih pravi lepotec. Toda zdaj je Pil močno prodoben pomirljivemu družinskemu zdravniku.
Samo prav rahel duh po žveplu, ki ni bil prav nič neprijeten: in pa rahla meglica, ki se je dvigala izza njegovih ramen, sta izdajali, da možakar ni niti povprečna, niti vsakdanja prikazen.
»Eh!« je vzkliknil mladi mož, presenečen zaradi nenadnega- obiska Satan se namreč ni potrudil,• da bi vstopil skozi vrata. Kar nenadoma je vstal pred prašnikom.
»Nika-r se ne boj,« -mu je očetovsko dejal, »saj ne prihajam zato, da ti prizadenem kaj hudega. Nasprotno, prišel sem se ti -zahvalit. Mislim, da si me takoj sproznal. Da, da, Satan sem. In- zaradi nekaterih pisateljev, ki so mi naprtili vse na-pjake in vse mogoče pregrehe, -uživam, če se tako sploh more reči, zelo slab sloves.«
Zavzdihnil je, primaknil stol in se skoro vrgel nanj. Zdelo se je, da je utrujen.
»Ce žena pozabi na svojo čednost, če loprov spravi z revolver-skim strelom s sveta svojega tekmeca, če mladi nepridiprav kaj nakuha — tedaj so si vsi složni, da nosijo .ti ljudje vraga v telesu. Lepro te prosim! Kje pa naj vzamem toliko časa. da bi se mogel zanimati za toliko ljudi?«
»Nimaš malo pijače? Tako vroče je.«
»Nimam drugega kot vodo,« se je opravičeval Jerome.
»Dobro, daj -mi vode!«
Jerome je prinesel dva kozarca in Satan je iztegnil roko pro n-jimna.
»Glej, glej,« je dejal, »to pa je odličen konjak, star najmanj dvajset let.«
Jerome je omočil ustnici in čutil, kako se ga prolašča močan- val toplote. V resnici je bila to močna pijača.
»To ni nič,« je dejal Satan. »Pravzaprav sem se ti prišel zahvalit.«
»Zahvalit? Meni? Cernu?« se je čudil Jerome-.
Nič se ni -bal. Počutil se je kar ugodno v družbi tega vra-ga z razumevajočimi očmi.
»Zaradi neke usluge, ki si mi jo storil pred dnevi,« se je prosmehnil Satan. »Ali se spominjaš? Bil si priča pri neki aretaciji na- podzemski Železnici. Pomagal si prijeti nekega zlikovca.«
Jerome je provešil glavo. To je bil res precej neprijeten spomin. Prav nič ni bil pronosen nanj.
»No, možakar se je v svoji- celici obesil. Oh! Nikar nobenega kesanja! Nič prida ga ni bilo. Toda- zaradi -tega samomora . . . saj me razumeš?«
»Kaj hočete reči?«
»Zadovoljen sem, da sem ga osrečil,« je pripomnil Satan z dobrohotnim nasmeškom. »Za vso večnost ga več ne bo zeblo.«
Omamljen zaradi dobrohotnega Satanovega- glasu ni mogel Jerome doumeti, kaj bi moglo biti tako grozljivega na teh besedah.
»In tako sem sklenil, da te obdarim. Ubog si, Jerome, zelo ubog. To je pač usoda vseh pesnikov. Kakor onega ne bo več zeblo, tako ti ne boš več lačen. Česarkoli se boš dotaknil, se bo n-a- zapoved tvojih misli podvojilo. Pokaži mi svoj po-
slednji tisočak!«
Jeromu so se prsti tresli, tisočak pa je le izročil Satanu.
»Dobro,« je dejal Satan, ne da bi se ga -dotaknil. »Zdaj pa si proželi, da -bi imel dva.«
Jerome je pomislil in takoj sta se znašla pred njim dva tisočaka.
»Pomisli vnovič!«
In naenkrat so bili štirje tisočaki na mizi.
Jeromu se je zdelo, da sanja, ali pa, da: se mu- -bo zmešalo. Vsa popivanja na Montprornassu mu- niso nič zalegla. Preveč je pil in premalo jedel.
»Ne,« se je oglasil Satan, kot v odgovor na njegove misli, »ne sanjaš. Ničesar ni stvarnejšega od tistega, kar je satansko — tega se boš že zavedel, ko boš starejši. Tvoj učitelj Anatole France je potreboval pratd-eset let, da, je prišel do tega spoznanja.«
Vzel je cigareto, se dotaknil s prstom njenega konca in nenadoma se je prižgala.
»Po svoji volji boš lahko množil predmete. Toda tvoja čarovnija ne bo imela nikakega učinka na ljudi, živali ali rastline. Kajti jaz sem bog materije. Ce boš prometen, boš lahko zelo srečen, Jerome.
Pesn-ik je z enim požirkom izpil svoj konjak. In ko je progledal kvišku, je Satan že izginil. Od njega je ostala le še skoro neoprozna sled. Senca vonja pro ognjeniku in kloru.
Cez dva meseca je imel Jerome sitnosti s policijo. Nekateri izmed nočnih obiskovalcev barov na Mont-parnassu so se pričeli čuditi -zaradi take nezaslišane sreče, ki je nenadoma obiskala Jeroma. Zasledovali so ga, poizvedovali, kako živi in kakšne zveze je mogel imeti z ljudmi, ki so jih med tem časom umorili, morilcev pa- niso odkrili. Toda čez teden dni ga je policija
izpustila in se mu opravičila-.
Jeromu se je zagabilo in tako se je proslovil od Montparnassa. V -.Passy-ju je pro nasvetu nekega arhitekta kupil izredno moderen hotel. Jeromu se je zdelo, da živi pet stoletij v-naprej in da je edino preostalo bitje pro veliki katastrofi.
Pričel je potovati, toda vlak ga je utrujal, na ladji je zbolel in na letalu ga je -bilo strah.
Nato se je vrnil v Pariz, prodal hotel in kupil stavbo, k,i jo je opremil s solidno kmečko opravo.
Medtem je izdal dve zbirki prasm>, ki bi ostali neoproženi, Če bi bil prašnik berač. Jerome je bil skozi vse -leto zelo srečen, kajti- maščevati se je' moral nad vsemi bednimi prejšnjimi leti. -Počasi pa se je pritihotapil s tihimi koraki najnelzpros-nejši sovražnik sreče — sreča rama. Jeromu je manjkala najsočnej-ša začimba, okus pro osvajanju.
In nesreča- je prišla prav v trenutku, ko se je pričel gabiti Sam sebi.
Jerome je šel kosit v malo restavracijo na obrežju Seine-. V zraku je -ležal duh po majnicah in pro poljih.
Jerome je komaj načel svoj zrezek, ko se je zlo čudo pronovilo. Kar nenadoma- sta pred njim staia dva zrezka. Jerome se je zdrznil in odmaknil od mize, prvič se je zbal — in takoi so bili štirje zrezki pred njim. Tek se mu je ustavil, pok'i-C'il ie natakarja in hotel plačali. Nesrečni natakar seveda ni ničesar razumel, sai se sploh ni spominjal, da bi Jeromu pjri,nesel štiri zrezke. Ob splošni zmešnjavi se je Jerome z vso naglico umaknil, plačal in obenem opazil, da- se je denar znova prod voj i,l.
-Pričela je strahotna' doba. Povsod se je denar množil. Jerome je v baru naročil skodelico kave. ko
pa je odhajal, so ostajale kar po štiri skodelice na mizi.
Poklical je taksi in skušal izločiti vsako misel. Kar se mu je dogajalo, je bilo naravnost grozno. V začetku ni bil navajen na ta nenavadni praklenski dair. Treba mu je bilo neka-j duševnega naprora,, da je podvojil predmete, ki se jih je dotaknil. Toda zdaj se mu je duševnost sčasoma privadila, čudo je postalo vsakdanje in zdaj je Jerome čisto naravno vedno mislil dvojno in predmeti so se mu predstavljali v dveh primerkih. To je bilo grozno.
'Doma je imel po ducat pip, škatlic vžigalic, vrečk tobaka. Od istega prošiljatelja je prejemal pro štiri pisma, zgradil je nehote še eno stopnišče. Tedaj je proklek-nil in ae .zjokal. Z vsemi svojimi silami je klical Satana-, to zlodei se je psrika-zal kot dobrodušen starček.
»Ti hočeš, da se izkažem za boljšega kot -pro sem v resnici.«
Mnogo se je trudil, da propravi svoj slabi glas! Tale zlodej je trpral za močnim kompleksom, pro toliko letnih krivicah!
Jerome je provedal vse, kar se mu je v zadnjem času dogodilo. 2elel je iz vsega srca, da ga Satan -reši čudovitega daru.
»Na žalost ne morem odvzeti ničesar, kar sem dal. In končno bi to tudi škodovalo mojemu ugledu.«
»Požvižgam se na vaš ugled! Ali si sploh morete predstavljati, kaj to promeni? Kam me vse to more privesti?«
»Seveda, otrok moj, seveda razumem. Ali moja -načela so omejena.«
Jeroma je prograbi-la sveta jeza. Le zakaj je sprejel dar?
»Takoj me rešite te umazanije!« je kričal.
Zlodej pa je samo majal s svojo belo glavo in se sladko smehl-jal. Tedaj je Jerome planil nanj. Dvig-
nil je prast, da ,jo trešči v Satana, a se je hipoma odmaknil. Pred nji« ni stal samo en vrag, -kar dva sta se mu posmihala.... Mladi mož se je umikal in jecljal:
»Toda jaz sem mislil, da nimam moči nad bitji!«
»Jaz nisem živo bitje,« je odgovoril Satan. »Jaz sem le prodoba, ki si si jo ustvaril o meni v svoji domišljiji. In zato....«
Znova se je vrag zasmejal in Jerome se je znova zakadil vanj ves besen. Toda zda j so se dvignili pred njim kar štirje hudiči. Štirje ogabni -belolasi starčki, podobni drug drugemu kot jajce jajcu. In njihov smeh je naraščal, zajemal sobo m zaganjal svoj zasmeh na vse štiri konce sveta.
»Težko je temu nesrečnežu v teh letih,« je dejal -bolničar in zmignil z rameni. »(Zblazneti, ko je človek še mlad, bogat in tako nadarjen....«
»Kaj pro mu je pravzaprav?« je provpraševail bolničarjev tovariš.
»Povsod vidi hudiče. Ves čas «e 'L njimi pretepa. Izgleda, da jih je ob vsakem udarcu več. Častna beseda!«
'Stoprala sta pro vrtu in ob proti so rasle bele dalije. Pred njima, se je pa prihuljeno oddaljeval starček s snežnobelimi lasmi. Bil je to isti starček, ki je telefonično obvestil policijo, da ga je Jerome osleparil, protem ko je starček sklenil z njim čisto pošteno kupčijo, ki -bi mu vse dvojno vračala.
Imel je starčevsko dobre oči. Vendar pa človek ne bi vedel pro vede;;, čemu je bilo v njegovem nasmehu toliko vznemirljivega. Ves dan je deževalo. Prav gotovo je bil to vzrok, da se je za starčkovimi rameni dvigal rahel oblak, ki je u-stvarjal skoro nežen sijaj okrog njegove osivele glave.
Andre Helena
VESTI s T R S K E G A
Še o nesramnem barantanju
Politični trapolerji okrog »Primorskega dnevnika«, ki se razlikujejo od svojih sovrstnikov po tržaških barih in gostilnah le po obsežnosti »kupčij« in bi zato .zaslužili morda točnejši nadimek »veletra-polerji«, so končno le iztegnili svoje glave iz doslej zavezanih vreč. Ljudski glas o barantaških provizijah je segel ne samo do zadnje domačije po vsem svetu raztresenih slovenskih ljudi, pač pa je kljub železni zavesi zajel .tudi zasužnjeno večino v Titovi Jugoslaviji. Zadnjo nedeljo sem sam lahko ugotovil, kako sodijo Slovenci na drugi strani Fernetičev o 'nesramnem barantanju. Sodijo namreč prav tako kakor o tistih »kupčijah«, s katerimi jih ljudska oblast nesramno cigani pri mleku, vinu, mesu in sploh vseh pridelkih.
Kakor vsi trapolerji, tako tudi. ti naši vrečarji poskušajo prikriti svoje .»kupčijske finese«. Ves slovenski narod' pa danes že ve, da so titovci pod roko s tajnim pismom, ki je v očitnem nasprotju z javnimi obveznostmi londonskega sporazuma, prejeli sto milijonsko mešetarino za svoje velike barantaške napore ori prodaji STO. Njihove nanovo po-tgrete ljubice pri »Delu«, ki spet muzicirajo po titovski harmoniki m ki bolje poznajo komunistične »kupčije« od nekomunistov, niso v letih divje ločitve od postelje in mize zaman prepevale popevk o »nesramnem barantanju«. Sedaj se seveda oskorjene Maričke spet pridno slinijo okrog nekdaj zavrženega ljubčka. Kupčije so pač kupčije in denar tudi komunistom ne smrdi.
Kupci so s svojim tajnim pismom, iki gotovo ni bilo porojeno brez priljubljenih porodniških izsiljevanj, z enim udarcem pobili kar dve muhi. Z odškodnino za požgane in orisi lno razlaščene Narodne domove, ici so bili las-t slovenskih narodnjakov in za katere komunisti niso prispevali niti enega samega groša, so plačali judežnimo pač tistim, ki so z vsemi silami in močmi baran-il&nje tudi uspešno zaključili. Pri* znati pa moram, da imajo titovci v svojih vrstah tudi nekaj nekdanj:'h narodnjakov-ubežnikov, bolje bi dejal najemnikov, ker sp ti preskakovale! vsi pri jaslih, vendar so se ti po Meh pr**ilih dostojne družbe s .svojim dezerterstvom sami odpovedali vseh pravic narodnjakov, kakor so sami s temi preskoki odvrgii tudi vse dolžnosti larodnjaka.
Bistvo Ln zgodovinska resnica vprašanja Kulturnega doma je barantanje ln tega ne zbrišejo več s sveta niti trapolerji pri »Primorskem dnevniku«, niti njihovi do-včerajšnji najzagrizenejši obtože-valci in današnji lizuni titovstva o-krog »Dela«. S DZ je prva dvignila svoj glas pri bivši ZVU za odškodnino požganih Domov vsem Slovencem na itej zemlji. Te svoje napore je stalno ponavljala. Brez uspeha izato, ker ni nudila nove protivrednosti. Protivrednost so tvorili Banjo ln za vse ostale Slovence tako in tako požgani Domovi. Titovci, ki so imeli z nastankom teh Do-
Jožefova i Nemanjih
(Nadaljevanje s 3. strani)
treba ožehtati možgane. Pravi, komunist mora biti elastičen, se mora nasmihati ali jeziti, kadar je to partiji prav. Zakaj naši poslanci v parlamentu včasih glasujejo tudi za vlado, za kapitaliste? Zato, ker je to partiji v korist. Partija ve, kaj dela, partija misli za nas vse, partija je nezmotljiva! Upam, tov. Tonin, da se boš Izpovedal, kesal svojih grehov proti tov. Hruščev.u in opravil potrebno pokoro! Končni sem.«
Ostalih sedem komunistov vsakdanjikov ni spregovorilo besede ne ob govoru Tonina, niti Mariota. Poslušno so kimali prvemu in prav tako pokorno drugemu govorniku. Le tisti Iz Boršta je zašepetal svojemu sosedu iz Doline: »Hudič naj vzame še partijo! 'Do sed^j sem krmil njene pohajače, dala pa mi ni še niti enega samega patakona! Le poglej ga Mariota, gotovo je naskrivaj avanciral in vleče lire od partije, ti pa stradaš. Mene ne bodo več!« Sosed je tudi temu tihemu govorniku pokimal....
V nastali mučni tišini se je zbudil postarani delavec. Pisano je pogledal družbo, udaril po mizi s pestjo in dejal: »Zmeraj sem trdil, da so komunistom delavske koristi deveta briga.. Zmeraj ste se brigali samo zato, ali so Mara, Lenin, lito, Stailin svetniki, bogovi ali čisto navadni- hudiči. Delavci pa crkava-jo v komunističnem raju še boij kot tu. Zakaj? Zato, keT so tako neumni, da verujejo ljudem, ki se delajo prijatelji delavstva, pe so prav takšna izkoriščevalska gospoda kot tržaški kapitalisti ali pa še mnogo slabši!«
Vstal je od mize in molče odšel.
mov prav toliko skupnega kakor z
iausk»m sntgom, so ponudili novo protivrednost: ZEMLJO IN LJUDI, zato so tudi uspeli. Prva kupčeva muha: zemlja, druga: mešetarina, nagrada za kupčijo.
Za. svoje piškave izgovore nesramnega barantanja in vnovčene judežnine kliče nedeljski »Primorski dnevnik« za pričo »Messaggero Veneto« in »Piccolo«, ki sta, čeprav s poskušano pravičnostjo, speljala umazano titovsko mlako pač na svoj mlin. Svoje lastne duhovne proizvode v obliki predvelikonoč-nega klopotca pod naslovom »Kdo jih zagovarja?« pa je koklja pri »Primorskem dnevniku« okinčila s takimle pavovim perjem: ». . .Tako zaključuje Santinov člankar svojo obrambo Slovenske demokratske zveze, katere izvoljeni zastopniki se lahko na prste preštejejo.« Res je, da imajo trapolerji pogostokrat dolge in številne prste, vendar dvoje preteklih svobodnih — ne ljud-skodemokratičnih volitev — zgovorno izpričuje, koliko je bilo naših in koliko njihovih glasov in njihovih zastopnikov — in to ki j'ib kukavičjim jajcem, ki so jih titovci polagali v inabrežinski občinski svet. Kdo je od teh svoječasno :z-voljenih še njihov današnji brezi-menec, odkar je OF odšla rakom žvižgat, pa. ibomo izvedeli ob pri-j
hodnjih volitvah. Jaz zase sem prepričan, da so med njimi redki i\e-zaslužkarji, ki bi bili pripravljen' na svojih lastnih ramenih še naprej nositi zgodovinske soodgovornosti za nesramno barantanje.
Mislim tudi, da »Demokracije« ni potrebno zagovarjati, zagovarjajo naj se tisti, ki so tega hudo potrebni, ker jih težijo težke zgodovinske obtožbe. Takih obtožencev med demokrati ni, so pa na drugi strani, kakor sem pravkar dokazal. Samo se titovci javnih razprav o »nesramnem barantanju« izogibajo kot hudič križa. Se nekaj časa --ta razprava jim .namreč ne uide!
»Demokracija« bo svoja prosvetna društva preštevala takrat, ko oo obenem preštevala denarce ljudskih žuljev in judežnine. Ker pa se s političnimi, kulturnimi, zemljiškim: kupčijami in s kupčijami z belim blagom ne ukvarja, bo na javnih popriščih vršila kot doslej zgnij svoje narodne, kulturne in socialne dolžnosti tako, kakor so to brez partijskih zaslužkarjev iin prigrabljenih krvavih žuljev delovnega ljudstva delali njeni očetje, dedi in pradedi. Ta pot je bila nagrajena s trajnimi uspehi, rdeča posnemanja črnega fašizma pa bodo po kratic >-trajnih praznovanjih obsojena v pogubo. Tako uči zgodovina.
Sčedenc
Počitniške kolonije zagotouljene
Občinski svetovalec in predsednik Slovenske demokratske zveze je pretekli teden obiskal tržaškega
podprefekta dr. Pensiera Macciot-ta, katerega je vprašal, ali so resnične govorice, po katerih bi letos ne bilo več samostojnih počitniških kolonij za slovenske otroke. Gospod podprefe-kt je .to odločno zanikal in je zagotovil, da so podpore za samostojne počitniške kolonije slovenskih otrok zagotovljene. Pooblastil je dr. Agneletta, da pove, da bodo tri slovenska dobrodelna in podporna društva, ki so lani organizirala počitniške kolonije, tudi letos dobila odgovarjajočo podporo.
Prelat dr. 3. Ukmar akademikom
Pretekli teden je preč. g. monsi-gnor Jakob Ukmar trikrat predaval slovenski akademski mladini. Zanimivim izvajanjem so prisostvovali številni akademiki.
OBVESTILO
Oni, ki so bili brisani iz volilnih imenikov zaradi sod-nijskih kazni, izrečenih pod Avstrijo ali pozneje, naj se zglasijo v uradu Slovenske demokratske zveze v Trstu v ulici Machiavelli 22-11 ob delavnikih od 10. do 11. ure, da se ukrene potrebno za rehabilitiranje.
Ulični naziui pred občinskim suetom
Komisija za toponomastlko ori tržaški občini je predložila seznam, ki vsebuje okoli 250 novih imen za ulice v mestu, predmestjih, v spodnji in v zgornji okolici (Opčine). Gre predvsem za nove ulice, ki sc niso nosile imen. Med novimi imeni je polno imen popolnoma nepoznanih oseb, celo iz dobe starih Rimljanov, kot na primer imeno: Giunio Bruto, Lucio Apuleio Tau-rino, Publio Palpellio. S temi imeni hoče komisija spremeniti naš Skedenj v rimsko vas.
Na seji 15. t. m. je bil na dnevnem redu predlog odbora za odobritev novih uličnih umen. Govorili so svetovalci manjšine dr. A gneletto, dr. Dekleva, dr- Stocca, Tolloy in Weiss. Vsi so kritizirali operat toponomastične komisije. Iz govora dr. Agneletta posnemamo glavne misli iz prvega dela:
Vtis, ki ga dobi, kdor pregleda seznam predlaganih uličnih imen, pravi, da se je dala komisija (ki je pod predsedstvom g. odbornika Sciolisa) voditi od ozkosrčnih vidikov. Trst ni provincialno mesto kot, Videm, Treviso ali notranje mesto kot Bologna, ampak je pomorsko mesto svetovnega slovesa. V Trst in skozi Trst hodi zunanji svet in njegova trgovina. Trst potrebuje svetovnih zvez, potrebuje stikov in turistov iz vsega sveta. In zato bi bilo prav, če bi bila komisija krstila nekaj tržaških ulic z imeni sve-| tovnih velikanov. Poleg že od drugih govornikov imenovanih Bep-thovena, Tolstoja, Shakespeare] i, Victor Hugo-ja je dr. Agneletto i-menoval še Dostojevskega, Newt> na, Kopernika, ki je bil sicer Poljak, toda je bil profesor tudi na bolonjski univerzi.
Dr. Agneletto je nadalje maglasU, da je Trst pristanišče Srednje Evrope ln da pričakuje prav od tod, v prvi vrsti iz Avstrije, dotok prometa in turistov. Zato tol bilo gotovo v posebno zadoščenje Avstrijcem in Nemcem, ako bi videli na uličnih tabelah v Trstu tudi ime e-nege Goethe-ja ali avstrijskega pisatelja Grillparzerja-. Sledeči odstavek govora dr. Agneletta prinašamo točno po stenografskem zapisniku, da pokažemo zopet slovenski javnosti, kako verodostojen in pre-vi-coljiuben je »Primorski dnevnik«.
»Prehajajoč na naše tržaške zadeve — občinski svet in občinski odbor ne moreta zanikati dejstva, da obstoja tukaj slovenska narodnostna manjšina«, je naglasil dr. A-gneletto. »Gospod župan je poprej napravil opazko, da naj bi bila izginila v Istrskih mestih imena o-sehnosti italijanskega naroda. Jaz nisem bil v zadnjih letih v onih mestih in ne morem reči, če je to .točno in do katere mere je točno, vsekakor moram obžalovati, če so bila odstranjena ulična imena italijanskih mest v Istri in nadomeščena z drugimi imeni, kajti italijansko mesto ima brez dvoma pravim, da nosi in ohrani imena svojih slavnih mož na področju leposlovja, znanosti, zgodovine itd. Zato sem mnenja, da ni pravično zaradi dejstva, da bi bila izginila iz italijanskih istrskih mest imena slavnih italijanskih osebnosti, na enak način postopati s tem vprašanjem v našem mestu. Prepričan sem«, >» dejal dr. Agneletto, »da ste: vi vsi prepričani, gospod župan, da posve-
titev nekaj uličnih imen v predmestjih osebnostim, ki so drage čustvom in spominu slovenskega ljudstva, ne bi pomenilo nikake1 nevarnosti za italijanstvo Trsta. Trst je to, kar je. Ali slovensko ljudstvo ki tvori tu manjšino priznano od države, od občine in od vseh oblasti, ima pravico, da vidi vsaj nekatere ulice nositi imena slavnih mož, ki pripadajo tej manjšini.«
Tako je -govoril dr. Agneletto m ne, kakor je njegov govor potv<£ril »Primorski dnevnik«.
Iz nadaljnjega dr. Agnelettovego govora posnemamo še sledeča lej-stva:	-	x
Da ne ponavlja Imen že e4 prf}4-govornikov imenovanih (France Prešeren, Simon Gregorčič, Ivan Cankar, Simon Rutar, Srečko. Kosovel itd.) je dr. Agneletto naglasil, da zaslužijo, da se njih imena razobesijo na tržaških ulicah, možje kot Juraj Dobrila, tržaški škof v drugi polovici minulega stoletja, velik dobrotnik in ustanovitelj malega semenišča, Srečko Kosovel, pesnik našega Krasa., Josip Godina-Verdel-ski, pisatelj in zgodovinar Trsta, ter Josip Sila, ki je tudi spisal zgodovino o Trstu in okolici.
Dr. Agneletto je zato predlagal, da naj se seznam ulic tržaških predmestij in Opčin vrne komisiji, da ga popravi, upoštevajoč tildi i-mena slovenskih in hrvatskih mož, ki so bila od govornikov iznešena. Svoj govor je končal: Slovenci pn-čakujejo, da bo večina, prav zato, ker je večina, s posvetitvijo nekaterih ulic v predmestjih spominu mož, ki so dragi tržaškim Slovencem, doprinesla dokaz dobre voi;e in večjega razumevanja za mirno sožitje in medsebojno spoštovanje obeh ,tu živečih narodnosti.
Obglavljenje Stalina je tudi naš? komuniste popolnoma zmedlo. Iz Trsta' sicer prihajajo odkritosrčni provlzijski potniki, vendar uspehi niso vidni. Kako tudi? Deset let so postavljali Stalina na same kon:ce slave in časti, čeprav so tržaški k?-porjoni vedeli, da so vsi ti slavospevi) zgolj dim. Pa tudi, če bi tega ne vedeli, ali ni »Demokracija« skozi vso to dobo, od številke do številke razkrivala vse zločine, ki so se v Sovjetiji dogajali pod vodstvom Stalina? Niti enega sameea zločina niso v »Delu« ovrgli, vsa njihova časnikarska sposobnost le bila v stereotipnem zatrjevanju, da so vse to zgolj' laži »kapitalističnih imperialistov«. Sedaj pa se je Iz ust danes najbolj merodajnega poglavarja komunizma izkazalo, da je vse to bila čista- resnica.
Kdor je lagal deset let, nima prav nobenih izgledov, da bi verjeli danes; kdor je deset let pisal resnico, ni nobenega pomisleka, da bi mu ne verjeli tudi v bodoče. Tako približno oblikujejo Nabrežine! svoje misli in med niimi je tudi po kak komunist. Nič čudnega, če -tiste naše komuniste, ki niso komunisti samo zaradi današnjega ali jutrišnjega dobička, glava boli. Poštenemu človeku ob takih priložnostih upravičeno kri zavre — in razmišljajoče možgane tudi kri zaliva. Prepričani pa smo, da ta premišljevanja topot ne bodo zaman. Marsikdo bo spoznal svojo desetletno zmoto, posebno ko se bo prepričaj, da ljudje
Stalinovega kova v resnici ne morejo " nikomur prinesti obljubljene socialne pravičnosti in blaginje.
Kdo pa so Stalinovi dediči? Aii se niso greli skozi desetletja ob njegovih zločinih? Kaj so storili, da bi jih preprečili? Ali niso tudi sami veliki sokrivci? Ali naj nudijo taki ljudje še komurkoli jamstva, da^e .to ne bo ob raznih diktatorskih stiskah spet ponavljalo.
' $fek»t«ri Nabrežine! smo prepričani, da -bodo Hruščeva razkritja odprla, oči premnogim zaslepljencem. Prev tako pa smo prepričani, da bodo aktivisti storili vse, da hi mrena zaslepljenosti ne .zdrknila z oči. To -zaradi ljubega kruha — in ne -zaradi resnice, ki je ne poznajo. <qr» pot>..=	■	J,	9.
| TRŽAŠKI PREPIHI
Inkvizitorski duh
Gotovo se je polemik v zadnji številki »Dela« spomnil na orgije po Krasu v letih 1944-48, na tragikomedije »ljudskih sodišč«, na spretnosti komunističnih piskrove-zov in na junaštva strelskih vaj: v slovenske tilnike, ko je svojo dialektično šolsko vajo dekoriral z naslovom »INKVIZITORSKI DUH«. Z naslovi .imajo agit-propovci sploh vražjo smolo. Prav takšno kakor s svojimi stalnimi dialektičnimi fpo-drsi pod naslovi.
Zadnjič so nekoč napisali, da sedijo v uredništvu »Demokraciie« sami geniji. Pa so ga polomili. Vsak komunistični pionirček, to je rdeči Balilla, ve, da so bili vsi geniji rojeni v SovjetljiL V uredništvu »Demokracije« pa, v kolikor mi je znano, ni niti enega samega sovjetskega rojaka. Slovensko branje šolarč-kom sploh' povzroča precej težav. Tako so leta 1949, ko so bili še tako hudo mladi in hudo nepismeni, črkovali v »Demokraciji« članek »SDZ in naš delavec« le z veliko težavo, pa so po vzorih lenih šolarčkov izluščili od 38 res precej dolgih stavkov dobro desetino enega^samega stavka in ta svoj dar učenja na pamet .razgrnili v zrelih letih slovenski javnosti: ». . . kjer se pravi, da mora delavec postati najprej človek . . .« Pomislite, s takimi sposobnostmi memoriranja naj se potem ubogi pripravnik partije nauči na pamet ves obširni komunistični katekizem, vse Vidalijeve, Togliattije-ve, Hruščeve in druge govore, pa še izreke in govore Marxa, Engelsa, Lenina, Stalina in. ostalih rdečih evangelistov — in to za tistih nekaj umazanih lir na mesec!
Ali je potemtakem res tako čudno, -če jim dialektika tako vztrajno spodrsava? Mislim celo, da bi bilo pametneje, če bi še na tisto nesrečno desetino stavka pozabili. Jaz sem 'namreč prepričan, da niti Lenin, niti Stalin nista smatrala sovjetskega delavca za človeka. Dos'ej tudi še ni nobenih dokazov, da ga za takega smatrata Hruščev in Bul-ganin.
Nekoč sem v neki zastareli sovjetski enciklopediji prebiral razpravo o človeku. Priznavam, da tuji l moj spomin jii dovršen, vendar je bila definicija človeka v tisti enciklopediji precej podobna krščanski definiciji. V kratkem povedano,
doma
(Pismo rojaka iz Italije)
Odkar sem od leta 1942 v sluiDi v severni Italiji, čeprav še vedno pristojen v Trst, sem se vendar odločil, da se za kratek čas spet povrnem na Kras in obiščem domačo vas. V nedeljo 11. marca sta nas odpeljala š tržaške postaje dva nabito polna avtobusa. Plačali smo 110 "lir do Sežane, dejansko pa samo do meje, ker po neki določeni uri ne vozijo več avtobusi z meje v Sežano. Tisti, ki so bili srečnejši in so hitro opravili pri pregledu, so se še odpeljali v Sežano, manj hitri jpa smo morali peš.
Na kolodvoru so po enournem čakanju odprli blagajno. Zagledal sem tri ženske, dve sta bili mladi, ena pa je nosila očala. Takoj sem opazil, da so začetnice in niso verjetno dovršile niti kakšnega tečaja, tretja pa jih je po vsej verjetnosti učila.
’ Vlak je oddrdral s polurno zamudo. Do Dutovelj drži nove proga, vozovi so lepi (Made in Yugoslavia), vendar pa so premalo prožni in p > vzročajo velik .ropot. No, važno je. da smo srečno prispeli. Takoj grem na dom, obiščem sosede in znance.
| Radoveden sem bil že vso por, kakšen vtis bom odnesel. Slika pa. ki se mi je povsod kazala, ni bila prav nič razveseljiva. Res je, da si morejo ljudje zdaj kupiti najpotrebnejši živež, recimo moko, riž in testenine, toda ne vsega. Prava kava, kakao in razni taki priboljški, brez katerih si na tej strani sploh ne moremo zamisliti normalnega življenja, so povprečnim ljudem nedosegljivi. Zelo težko je s tekstilijami, saj more le redkokdo do obleke in še ta je iz slabega blaga. Dokler je bila še občina lastnik gozdov, so Hudem dajali po voz ali dva drv. Zdaj pa je država razveljavila zasebno lastnino in drv n: več mogoče dobit!. Ce pa ima vseeno kdo še po par hrastičev, jih ne sme poseči brez dovoljenja gozdnega urada.
Vina so letos le malo pridelali in zato so zelo zaskrbljeni, kako bodo mogli plačati davke, ki so jih neznansko povišali. Vaščane silijo, naj pristopijo v kmečke zadruge. Teličke, stare po eno leto, so plačevali po 120 - 130 din za kg, zdaj pa so določili ceno 100 din. V drugi vasi vidim v neki trgovini na stolici kup
»Primorskih dnevnikov«. Vprašam, po koliko prodajajo izvod. Odgovor je: .»Deset dinarjev.« Trgovec pa še doda posmehljivo, da jih ima pač zato, ker mu jih stalno pošiljajo iz Trsta, kupuje ga pa ne nihče, saj ni denarja.
Gola resnica je, da se ljudstvo zaskrbljeno vprašuje, kam vse to vodi. Saj izgleda, de smo se povr-, nili v turške čase, ko je v Mosulu vladal še Mutasarif. Za lastne u-■žitke je obdržal ves denar, ko pa je ta zmanjkal, je nagnal divje Ar-navte po deželi, da so ropali ljudstvo.
Da, drugorodcl so nas mučili in izmozigavali, toda da te zatira lastni brat je neizmerna hudo. Ali spada še v XX. stoletje, v dobo omike in silnega napredka, da te gnjavijo sirovi domišljave!, ki nimajo niti najosnovnejše izobrazbe.
Toda zdi se, da komunisti ne poznajo zakonov narave, kajti po teh zakonih nimaijo pravic prisvajati si popolno oblast nad sočlovekom ln njegovim življenjem.
Ob petih sem prispel v Sežano, vse gostilne so bile natrpane Tržačanov, pred njimi pa so bili krožniki s pečenko, litri terana — domačina pa nikjer niti enega. Le kje bi našli toliko denarje, da bi si mogli privoščiti košček okusne pečenke svojega lastnega telička.
Lahko me razumete, kako težko mi bo pripovedovati znancem in družini v Italiji, kakšna je resnica v domovini •— in vendar bom povedal, kakšno gospodarstvo in gospoda vladajo v mojem rojstnem kraju.
po tej enciklopediji je človek bitje, ki ima um in prosto voljo. No, p*.
oglejmo sovjetskega človeka, de-, lavca. Um ima gotovo, in -tajni oo-liciji je zelo nerodno, da ne mor« svojega nosa vtikati po njegovifa možganih. Ta um ohranja delavec zase, v kolikor ni v skladu z luka^ partije. Težja pa je zadeva s o>pro-sto voljo«. S svojo prosto voljo bi delavec smel voliti tisto stranko, k; mu je všeč, pa je ne more, ketr je izbira strank prepovedana. Prosto
: si smel izbirati službo, pa ne sme, ker je taka izbira prav tako.. prepovedana. Prosto bi smel čitati. vse časnike teiga sveta, pa jih ne sme, ker ga partija ne smatra zn dovolj zrelega, torej za nepopolnega človeka. Svobodno bi smel obiskovati tuje dežele, pa ne sme, kei-še ni dovolj utrjen, da se v tujini ne okuži tujih misli in idej, ni torej še človek po partijskem naz.i nanju in ukrepanju, itd.
Spet ga je polemik polomil, ker bi takih sovjetskih skrivnosti ne smel .razkrivati.
Ob koncu svojega cepetanja z ti-mazanimi gojzericami je srboriti šolarček zagodel še eno debelo: ■ '. . .da živimo v časih, ko 6i ljudje srčno želijo sprave, mirnega življenja, lojalnega tekmovanja med idejami in gospodarskimi sistemi . . .« ■Samo občudujte ga, spreobrnjenega spokornika! Po dobrih desetih letih se je zaslužkarski revolucionar spomnil sprave, tiste sprave, ki je bila najbrž z njegovim aktivnim so delovanjem v letih 1944-48 »veleizdaja delovnega ljudstva«, sprave in mirnega življenja potem, ko so komunisti pobili 'na deset in deset tisoče največkrat popolnoma nedolžnih slovenskih ljudi. T ojalnega- tekmovanja potem, ko so razdejal} in uničili vse politične, gospodarske, kulturne, socialne in sploh društvene organizacije in, jih nadomestili z izključno komunističnim' priganjaškimi ustanovami za vohunjenje, prilizovanje in malikovanje partiji in njenemu vrhunskemu u-zurpatorju. Vse nekomunistične ideje in vse nekomunistične gospodarske sisteme so z ognjem in. mečem iztrebili in nekdanje zastopnike demokratičnih, socialističnih, krščair-skosocialnih, liberalnih, katoliških iin drugih idej enostavno pobili, pozaprli ali pa jih kupili z ministrskimi in podobnimi položaji. O njihovih idejah in gospodarskih Sistemih ni ostala niti ena sama »led in kupljenci so se na svoje ideje ih sisteme v komunističnem plesu >e-nostavno požvižgali.
Frontaštvo, ki ga po ukazih iz Rima in Moskve vtihotaplja mak rdeči možice!j, bi požrlo vse nekomunistične ideje in gospodarske sisteme, če bi zaradi lahkovernosti zaživelo! To frontaštvo je komunistični mlin, ki zmelje vse, kar rt; komunističnega!
Zopet ga je dialektični polemik polomil. Odpiranje preteklosti ih pokazovanje -na stari led je slaba usluga novi zvodniški taktiki komunizma. Pa še ni konec dialektičnih spodrsov. Svoj »INKVIZITORSKI DUiH« je šolarček podkrižal s tremi šestokrakimi zvezdicami. Gotovo si jih je — kakor sploh vse, kar komunizem danes premore — izposodil pri reakciji, nič pa ni pomislil na linijo. Tako onečaščenje peto- ■ krake ne more opravičiti niti popolna zmešnjava, ki je nastala redništvu »Dele« ob .najaktualnejšem partijskem vprašanju, ali naj Stalina vržejo na cesto ali v mor-, je — in kam naj postavijo Tita. Brez bogov in brez hudičev komunizem namreč umre.	Mč.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali odložiti nekaj polemičnih dopisov, ki obravnavajo podobna vprašanja. Dopisnke prosimo naj oprostijo in naj jim ta naša zadrega s prostorom ne vzame poguma. — Hvala! — Uredništvo.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIO Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
?Av.v 'Tov, *
DAMSKA KROJAČNICA
Olika
TRST
Ul. F. Filzi 21/1, stop. B, tel. 28-748
Gospa }
Krojatnlca „Nika" jamči izbran okus, originalen kroj Vaših oblek in daje Car elegance osej VaSi osebnosti.
■; % s? ven v