Leto XX.	/^1	lfl/1	|	1	Številka	108•
Naročnina za	il|	WL	OB H JB hJB	H	H	H	H Uredništvo ln upravništvo
■	■■	A	H	m mJU M Je Ljubljani v
90 za '/.	45	H H	H	-	Rokopisov
mesečno 15 din; za ino-	ne	vračamo.	—	Račun prt
zemstvo: 210 din. — Pia- "	.	.	■	_	•	■	m	m	m	_■	-Km	pošt.	hranilnici	v	Ljubljani
ča in toži se v Ljubljani. Časopis	za	trgovino,	industruo št. 11.953, — Tel. št. 25-52,
Izhaia	Ljubljana,	petek	24,	septembra	1937	Cena	TSO
*#
le centralizacija industriiskih nabav!
Združenje industrialcev savske banovine je že ponovno razpravljalo o novo ustanovljeni Nabav-ljalni zadrugi industrialcev kraljevine Jugoslavije ter sklenilo, da je proti tej zadrugi ter je zato sklenilo, da pošlje na trgovinskega ministra posebno predstavko z zahtevo, da se tej zadrugi ne dovolijo prav nobeni privilegiji.
Mislimo, da tudi industrialci dravske banovine ne bodo mogli zavzeti prav nič drugačnega stališča, kakor so ga zavzeli njih tovariši iz savske banovine. To že iz čisto enostavnega razloga, če pogledajo samo sestavo upravnega odbora nove zadruge. V tem odboru imajo Beograjčani velikansko večino, saj so od 15 upravnih članov samo 3 prečani, kakor da bi bil v Beogradu center vse industrije v državi. Izkušnja iz vseh povojnih let uči nadalje, da vodijo odbori, v katerih niso prečani v večini, vedno politiko, ki je njih najožjemu krogu najbližja. Ze samo te izkušnje so dovolj velike, da opominjajo vse druge industrialce k previdnosti.
Še bolj potrebna pa je previdnost, če pomislimo, kakšne posle bo opravljala nova zadruga. Nabavljala bo za vse industrije surovine in pogonski material; prodajala njih izdelke ter delala .na; to, da bodo v zadrugi včlanjena podjetja kupovala prvenstveno iz tvor-nic zadružnikov, nabavljala bo za članice stroje, preurejala njih instalacije, ustanovila svoj zavarovalni oddelek ter zavarovala podjetja proti ognju, ustanavljala tudi podružnice in končno začela tudi z bančniin in kreditnim poslovanjem. Vsaj tako je označil njene cilje in njen delovni program član upravnega odbora zadruge gospod J. Nikolič.
Iz vsega tega se vidi, da hoče postati »Nabavljalna zadruga industrialcev kr. Jugoslavije« prava centrala za vso jugoslovansko industrijo. Ker bo ta centrala nakupovala za vse industrije surovine, pogonski material in stroje ter istočasno tudi prodajala njih izdelke, bo mogla v kratkem času kar dirigirati vso jugoslovansko industrijo. Na mah bo izvedena centralizacija jugoslovanske industrije. Kaj more takšna centralizacija pomeniti, pač ni treba industrialcem še posebej razlagati, saj govore drugi primeri centralizacije dovolj zgovorno.
A ne samo s stališča industrialcev je treba presojati novo zadrugo, temveč tudi s splošno gospodarskega stališča. Nova nabavljalna zadruga, ki bi kontrolirala vse nabave industrij, bi v kratkem dobila tako superiorno pozicijo na jugoslovanskem trgu, da bi mogla kratkomalo vsemu trgu diktirati svoje pogoje. Dobili bi faktično kartel v zadružni obliki, samo da bi bil ta kartel še mnogo močnejši od vseh dosedanjih, ki veljajo le za eno stroko. V tem kartelu pa bi odločali oni, ki bi imeli upravni svet zadruge v rokah in da to ne bi bili prečani, je že dokazala prva sestava tega odbora.
Prav posebna nevarnost pa bi bila ta zadruga za trgovce. Saj že sedaj govore njeni ustanovitelji, da bi po vsej državi ustanavljala svoje Podružnice in organizirala prodajo industrijskih podjetij. Dočim sedaj
samo nekatera industrijska podjetja uničujejo s svojim filialnim sistemom trgovce, bi jih odslej vsa. Pač dovolj vzroka, da morajo trgovci nastopiti proti tej zadrugi.
Industrialci savske banovine so, kakor že omenjeno, to zadrugo odklonili in zahtevali, da ne dobi prav nobenih privilegijev. Z ozirom na to zahtevo odgovarja sedaj g. Šonda, eden ustanoviteljev te zadruge, da oni sploh ne zahtevajo nobenih posebnih privilegijev, temveč da so zadovoljni, če dobe vse te privilegije, ki jih danes uživajo zadruge. Prav radi verjamemo, da jim ti privilegiji zadostujejo, kajti pri ogromnem prometu, ki bi ga imela ta zadruga,
Pod naslovom »Težka bolezen našega gospodarstva« je objavil »Trgovački Vjesnik« silno zanimiv uvodnik, ki je sicer predvsem značilen za zagrebške razmere, ki pa ima tudi za slovenske gospodarske ljudi velik pomen. Kajti osnovna misel tega članka je, da samo aktivnost v javnem življenju krepi gospodarsko življenje, pasivnost pa prinaša v gospodarstvo neizogiben zastoj. Tudi v slovenskih gospodarskih vrstah se ta resnica dovolj občuti, ker tudi gospodarski krogi so pri nas premalo aktivni, kar se vidi že tudi pri njih stanovskih organizacijah. Članek »Trg. Vjesnika« pa opozarja še na nekaj drugega, kar je tudi za nas važno, to je na zelo povečano aktivnost beograjskih gospodarskih krogov. Ta aktivnost nas mora končno le veseliti, vendar pa nalaga slovenskim gospodarskim krogom dolžnost, da tudi oni povečajo svojo aktivnost in vzdrže tekmo, ki se mora iz tega nujno razviti. Današnja doba ni več za idilično življenje, ker je tempo vsega življenja mnogo premočan.
In na ta tempo tudi naslanja »Trg. Vjesnik« svoj članek. Uvodoma opominja, kako čas bliskovito leti, kako je danes prepočasna tudi že železnica in kako nove iznajdbe, ki so jih še pred eno generacijo smatrali za nemogoče, dajejo gospodarstvu čisto nove temelje.
Moderna doba ne pozna več čakanja in politika, ki sloni na čakanju, je napačna, ker se med tem življenje razvija naprej.
Nato preide »Trg. Vjesnik« na hrvaško vprašanje in pa njegov vpliv na gospodarstvo.
Konstatira, da postaja hrvatski trgovec vsak dan bolj reven. Mi čakamo, drugi pa delajo in se smeje nam, ko čakamo. Kaj ima človek vendar od tega, če se bo nekaj zboljšalo šele čez sto let. Ta politika čakanja ni nič vredna. Pšenico je treba v pravem času požeti in jo odnesti v mlin. Prav tako je treba delati v političnem in javnem življenju. Življenje je realnost, ne pa filozofiranje, ki se naslanja na čakanje. Nikdar se ne da na svetu doseči nobena stvar lOOodstotno, temveč vse temelji na kompromisu, dam, da daš. To resnico je treba narodu tudi povedati.
Od čakanja ima danes Zagreb silno škodo. Dočim je preje, tuji
bi pomenili že ti milijone.
Bolj ad absurdum pa res ni bilo mogoče pripeljati vse zadružne privilegije, kakor če naj bodo teh deležni še velikani v gospodarskem življenju. Kakšna zadruga pa je to, če največji gospodarski ljudje zaradi povečanja svojega dobička ustanove zadrugo! če so takšne »zadruge« po zadružnem zakonu mogoče, potem se s tem zadružnim zakonom res ne moremo postavljati, če pa dovoljuje ta zakon še takšnim »zadrugam« posebne privilegije, potem ves ta zakon ni vreden počenega groša! Jasno je, da niti najmanj ne
kapital smatral Zagreb za gospodarsko središče Jugoslavije, ga sedaj zapušča ter investira raje kapital v kraje, kjer nimajo časa, da bi čakali. Dočim so bile preje centrale velikih podjetij v Zagrebu, so se danes preselile drugam in v Zagrebu so ostale le podružnice. Na tisoče ljudi je zaradi tega izgubilo možnost zaslužka.
Tako je prišlo do tega, da sta se Beograd in Srbija osamosvojila od prečanskega gospodarstva.
Zaradi nerešenega hrvaškega vprašanja izgubljamo teren pod nogami. Naše denarništvo se slabi in tuji kapital beži od nas. Srbska banka je imela centralo v Zagrebu, sedaj se je preselila v Beograd.
Nič ne pomaga, če se samo ponosno trkamo na prsa. Glejmo primer Zagrebškega zbora. Preje so tudi srbski kraji krili svoje potrebščine v Zagrebu, danes ima Beograd svoj velesejem in posamezne industrije so dosegle na tem velesejmu milijonske posle.
Drugo vprašanje:
Zakaj ni bil trgovski kongres v Zagrebu?
Centralno predstavništvo je sklenilo, da bo letos vsedržavni kongres trgovstva v Zagrebu. Projektirana je bila velikanska manifestacija. Bratje Slovenci so se pripravljali, da organizirajo več posebnih vlakov. Posebni vlaki pa bi prišli tudi iz Južne Srbije Dalmacije, Bosne, Vojvodine. Računalo se je, da bi prišlo v Zagreb 5000 trgovcev, a pri tem trgovci iz Hrvatske niso niti všteti. Koliko bi Zagreb zaslužil!
Toda kongres ni mogel biti, ker so z neke strani govorili, da bi mogel kongres škodovati hrvat-skemu političnemu vodstvu. Dokler ni rešeno hrvatsko vprašanje, tudi ni treba trgovskega kongresa
S Sušaka se poroča:
Promet ladij v sušaški luki je zelo živahen, ker je sedaj doba visoko konjunkture našega lesnega izvoza. Kljub dobri konjunkturi pa so mnoge težkoče pri izvozu lesa tako v klirinške ko tudi v nekli-rinške dežele.
bujejo. Toda da bi v ta namen morali ustanoviti baš zadrugo in da bi morali potem dobiti še zadružne privilegije, pa je malo preveč. Naj ustanove kartel, naj ustanove javno trgovsko družbo, toda za zadrugo res nimajo legitimacije.
Nova nabavljalna zadruga beograjskih industrialcev je jasno dokazala, kako globoko je utemeljen naš boj proti privilegijem nabav-ljalnih zadrug. Upamo zato, da se bodo sedaj tudi najbolj zakrknjenim zagovornikom privilegijev odprle oči in da bodo spoznali, da so ti privilegiji v resnici škodljivi.
Sicer pa je že samo vprašanje centralizacije industrije tako močno, da bi morala o njem resno razpravljati vsa naša javnost.
v Zagrebu. To je en primer o škodljivosti politike čakanja, podobnih pa bi mogli navesti na ducate. Ta politika čakanja ubija naše gospodarstvo ter slabi našo gospodarsko pozicijo. Zato pa je tudi že skrajni čas, da s to politiko čakanja nehamo in začnemo s politiko akcije!
Hrvatskega vprašanja s politiko čakanja ni mogoče rešiti in ono bo pri tej politiki trajalo v resnici 100 let. V tem pa bo propadlo še ono malo našega gospodarstva, ki ga danes še imamo. Vsak dan bomo gospodarsko bolj slabotni, drugi pa vsak dan bolj trdni ter nas bodo pustili zadaj. S čakanjem se narod gospodarsko ne krepi!
*
Tudi za nas Slovence velja ta opomin, ker tudi pri nas se vedno bolj množe nerešena gospodarska vprašanja. Izkazalo pa se je tudi, da vse naše akcije za rešitev enega teh vprašanj ne dosegajo pravega uspeha. Saj ne moremo niti doseči tega, da bi denar naših mladoletnikov ostal v Sloveniji in sedaj mora še denar naših bratovskih skladnic iti v Beograd! Na drugi strani pa tudi vsi vidimo, kako postaja Beograd gospodarsko središče in kako se na jugu ustvarjajo velikanski koncerni državnih podjetij, kar ni za nas čisto irelevantno. Tudi najnovejša nabav-ljalna zadruga beograjskih industrialcev dokazuje, da je tekma silno poostrena in da moramo tudi mi prav močno povečati svoje delo. Aktivnost, ki smo jo dosedaj razvijali, ne zadostuje več, temveč se mora prilagoditi tempu modernega časa. A ne samo to! Ta aktivnost mora biti tudi sistematična in se mora izvajati po načrtu, da bo v resnici učinkovita. Več aktivnosti zato in več organizirane aktivnosti!
Te težkoče se kažejo v prvi vrsti pri izvozu lesa v Italijo, ker postaja naš aktivni saldo proti Italiji vsak dan večji, da je že resna nevarnost, da ne zaidemo lepega dne v zagato. Zveza lesnih industrialcev in trgovcev na Sušaku je zato tudi že opozorila odločjjoče čini-
telje na to nevarnost. Zlasti pa bi prišli v težaven položaj naši izvozniki, ki nimajo dovolj lastnih sredstev na razpolago in ki bi zaradi nerednih klirinških nakazil oziroma zaradi zastoja v kompenzacijskem uvozu prišli v tako težaven položaj, da ne bi mogli več izvažati. Iz sedanjega položaja bi bila rešitev samo v tem, da bi država naročila večje dobave v Italiji. To bi bilo potrebno tudi zato, ker je začela Italija nakupovati pri nas večje količine stavbenega lesa za Tripolitanijo in za druge svoje afriške kolonije.
Izvoz lesa v Anglijo se razvija zelo dobro in zadovoljivo, ker je Anglija neklirinška država, v katero se izvaža blago za svobodne devize. Vendar pa so tudi tu težave, ki bi se morale odpraviti. Na angleškem trgu se morajo namreč naši izvozniki zelo boriti z romunsko konkurenco, a tudi s poljsko. Romunija in Poljska dajeta namreč svojim izvoznikom lesa 35%no premijo. Če že res ne more dati naša država enake premije, bi morala dati vsaj manjšo. Najmanj pa, kar se mora zahtevati, je to, da Narodna banka preneha s svojo sedanjo prakso. Izvozniki morajo namreč del svojih deviz odstopiti Narodni banki, ki jih pa ne plača po dejanskem tečaju, temveč po nižjem.
Prav tako so razne težave pri izvozu lesa v Francijo. Zveza lesnih trgovcev.in industrialcev na Sušaku je v tem pogledu poslala na ministrstvo predstavko, v kateri pravi: Izvoz našega lesa v Francijo je bil v zadnjem času zelo slab. Izvoz v Alžir je bil nekoliko boljši, dočim je šlo v Maroko in Tunis mnogo manj lesa, kakor pa bi morale te kolonije v drugih razmerah vzeti našega lesa. Glavni razlog za to nazadovanje izvoza je v visokih, že 'skoraj pro-hibitivnih francoskih carinah. Od vsakih 100 kg je treba plačati 12 do 18 frankov carine, poleg tega pa še 4% uvozno takso od vrednosti blaga.
V sedanjih trgovinskih pogajanjih s Francijo bi se moralo gledati na to, da Francija poviša uvozne kontingente naši državi, da zniža carino in da uvede bolj liberalen način za izdajanje uvoznih dovoljenj. Sedanji sistem je mnogo preveč birokratičen ter je povzročil, da se danes naravnost trguje z licencami, ki se prodajajo po 50 frankov za kubični meter. Važno je tudi, da se zahteva odprava kliringa s Francijo in Alžirom, ker dosedaj kliring s Francijo še nikdar ni pravilno funkcioniral. V. Franciji se je tudi že pisalo o odpravi kliringa in zato menda ne bo težko s tem predlogom tudi prodreti ter uvesti svoboden plačilni promet z devizami, ki bi najbolj ustrezal našim izvoznikom ter jim omogočal, da pridejo hitro do svojega denarja.
Če se odpravi kliring in uvede svobodni plačilni promet, potem bi bilo treba pri finančnem ministrstvu oziroma pri Narodni banki izposlovati, da se devize obračunavajo po svobodnem tečaju, to je za vseh 100%, ker dosedaj so prejemali izvozniki za približno 10%;' manj kakor pa je bila dejanska! vrednost njihovih deviz.
S Francijo je bila dosedaj nemogoča kupčija z dogami iz formalnih carinskih razlogov, kar bi; se sedaj tudi moralo odpraviti.
Vsak trgovec mora biti naročnik Jrgovskegalista'^
oporekamo industrialcem pravice, da skupno nabavljajo, kar potre-
Pasivna zagrebška politika
— aktivna beograjska gospodarska
politika
Zanimiv članek zagrebškega ..Trg. Viesnika“
privilegiji težke
Izvoz našega lesa
Težkoče pri izvozu v klirinške in nekih rinške države
Stran 2. L ......................
Čast zaslužnemu možu
K odstopu g. Fiirsagerja
, Iz Radovljice se nam poroča, da je g. Leopold EUrsager odložil mesto predsednika Združenja trgovcev za srez radovljiški. Kakor je izjavil v poslovilni seji, zapušča Bvoje mesto po lSletnem delovanju kot predsednik združenja, da pomladi upravo in prepusti vodstvo te trgovske organizacije mlajšim močem. Z velikim obžalovanjem
Emo vzeli to njegovo odločitev na nanje, saj se imamo njegovi korektnosti, spretnemu vodstvu uprave in trudapolnemu prizadevanju (mnogo zahvaliti, da se je olajšal »položaj trgovstva. Doba 181etnega (delovanja na čelu važne stanovske institucije v burnih in za trgovstvo težkih časih pomeni mnogo požrtvovalnosti, energije in samozata-jevanja. In vse te lepe naloge je g. Fiirsager s svojo prevzeto funkcijo vršil neutrudno v splošno idovoljnost članstva, zato ga bomo obdržali v trajnem hvaležnem poininu, za bodočnost pa mu iskre-o želimo še mnogo srečnih in za-ovoljnih dni.
*
tPri tej priliki pa čuti tudi »Tr-ovski list« prijetno dolžnost, da ee javno zahvali g. Fiirsagerju za tnjegovo zvesto naklonjenost listu. iVedno je mogel računali »Trgov »ki list« na njegovo podporo in sodelovanje, vedno je bil g. Fursa-jger mož na svojem mestu. Bil je tvedno mož, na katerega je moglo trgovstvo vedno računati in ki je bil iz vrst v bojih preizkušene trgovske garde.
’ Zato mu iz vsega srca želimo, da (bi mu bila naklonjena čim lepša In čim bogatejša jesen njegovega ^ivljenja.
Na mnoga leta, g. Fiirsager!
Blagoslovitev temeljnega ikamna kolodvora v Skoplju
Dne 10. oktobra bo v Skoplju slovesna položitev temeljnega kam ima za novo kolodvorsko poslopje v Skoplju. Za novi kolodvor je določenih 20 milijonov din. Novi kolodvor bo, kakor piše »Jug. Kurir«, najlepši kolodvor v Jugoslaviji.
Kdaj pa bo rešeno ljubljansko ^kolodvorsko vprašanje?
'Glavna skupščina Našičke
Dne 20. septembra je bila v Za 'grebu glavna skupščina »Našičke« parne žage in tvornice tanina d. d za poslovni leti 1933/34. in 1934/35 .V poslovnem letu 1933/34 je imela družba 1*3 milijona din čistega dobička, prenos iz prejšnjih let pa je znašal 4'2 milijona din. Sklenjeno je bilo, da se 5 milijonov dodeli rezervnemu fondu,ostanek 866.408 (din pa prenese na nov račun.
1 Nadalje je bilo sklenjeno, da se poviša delniška glavnica od 20 na 0 milijonov din z izdajo 200.000 ovih delnic po 50 din.
V poročilu se zatrjuje, da sledi (iz razsodbe vrhovnega sodišča, da de bilo poslovanje družbe vedi o jpravilno.
’ Ker je vse dosedanje ravnateljstvo zaradi znanih dogodkov odstopilo, je bila izvoljena nova uprava, v kateri pa so večinoma star' ^upravni svetniki. Za predsednika de bil izvoljen Sir Ernest Wilton, britanski upol. minister in poslanik v p., za podpredsednika Milivoj Crnadak, gen..direktor Prve hrvat-»ke štedionice, za poslovodečega podpredsednika pa Geza Kovač. V (upravnem svetu so nadalje: Ana-thase Roudy iz Pariza, Edouard (Vidoudez iz Ženeve, dr. Branko Plivcrič, gen direktor Praštedione, Br. Adolf Čuvaj, bivši gen. direktor trg. ind. zbornice v Zagrebu, Edo Markovič, gen. direktor Priv. agrarne banke v Beogradu, Rani-elav Avramovič, pomočnik ministra v p. v Beogradu in Aea Pavl»vič, Advokat v Beogradu.
Trgovcem-dolžnikom treba pom
Resolucija gospodarskih zbornic
Ze v prejšnji številki smo objavili celo vrsto resolucij, ki jih je sprejela konferenca gospodarskih bornic v Beogradu. Zaradi pomanjkanja prostora pa nismo mogli objaviti vseh resolucij v eni številki in zato objavljamo danes resolucijo, ki bo zlasti zanimala naše bralce, saj se v tej resoluciji najbolj zgovorno razkriva težko stanje trgovca, zlasti podeželskega trgovca. Ta resolucija se glasi:
»Ves trgovski stan je zaradi razrvanih kreditnih razmer v nc-možnosti, da bi prosto razpolagal svojim premoženjem, ki ga ima na eni strani pri zaščitenih denarnih zavodih, na drugi strani pa ne more priti do svojih terjatev pri zaščitenih kmetovalcih ter je zato onesposobljen za vsako iniciativo. Sam pa je nasprotno prisiljen, da brezpogojno uredi svoje obveznosti do denarnih zavodov ter mora zato likvidirati znaten del svojega premoženja, zmanjšati obseg svojega poslovanja ter zato naravno tudi ne more začeti novih poslov, ki bi povečali njegovo gospodarsko aktivnost. To se zlasti opaža v vseh manjših krajih, ki so gospodarsko manj razviti in zaostali in v katerih je bil trgovec od nekdaj nosilec vse gospodarske delavnosti. Danes pa je zapadel trgovec v teh krajih poslovnemu mrtvilu, ker mu niso dostopni niti krediti niti nima pogojev za delo, pa čeprav so na drugi strani nagrmadeni pri privilegiranih državnih denarnih zavodih kot edinih regulatorjih kredita v današnji dobi stotine in stotine milijonov neizkoriščenega denarja za občne namene narodnega gospodarstva.
Zaradi tega je po globokem pre-
pričanju gospodarskih zbornic potrebno, da se v svrho zaščite trgov-cev-dolžnikov, zlasti pa trgovcev v manjših mestih ter v gospodarsko manj razvitih in zaostalih krajih ter tudi zavoljo oživljenja trgovinske delavnosti store učinkoviti koraki za aktiviranje in normaliziranje denarnega trga.
Posebno pažnjo je treba v zvezi s tem posvetiti sanaciji zasebnega denarništva, ker dosedanji predpisi niso bili tako učinkoviti, da bi mogli odpraviti njegovo nelikvidnost ter da bi prilagodili kreditne pogoje bistveno izpremenjenim razmeram v gospodarskem delu. V ta namen se mora voditi kreditna politika naših državnih in privilegiranih denarnih zavodov po dejanskih potrebah za obnovo likvidnosti denarnih zavodov ter s ciljem, da se nudijo resnične olajšave dolžnikom, katerim sicer grozi gospodarski pogin.
Zakon o prisilni poravnavi izven stečaja, izdan v dobi prosperitete, stabilnosti cen, dobrih pogojev dela in valutnih razmer, danes ne ustreza več svojemu namenu ter tudi ne nudi dovolj varnosti, da se ne bi njegovi predpisi izigravali. Zato je potrebno, da se ta zakon dopolni in izpremeni s predpisi, ki bodo v skladu z izkušnjami zad njih let ter odgovarjali ukrepom, ki jih diktira praksa.
V dopolnitev svojih prejšnjih sklepov zbornice tudi pri tej priliki poudarjajo nujno potrebo, da se uredba o likvidaciji kmetskih dolgov izpremeni z že predlaganimi predlogi, zlasti pa da se iz plačujejo blagovni dolgovi v krajših rokih ter proti plačilu obresti. Ta zahteva je tem bolj utemeljena,
ker so se materialne razmere kmetovalcev v največjem delu države znatno popravilo.
Končno zbornice apelirajo, da se z zakonom omogoči trgovcem-dolž-nikom, da svoje dolgove pri zaščitenih denarnih zavodih plačajo v polnem znesku s knjižicami svojih dolžnikov pri istih zaščitenih denarnih zavodih, pri čemer pa se mora seveda paziti na to, da se prepreči ustvarjanje fiktivnih up-niško-dolžniških odnošajev.
*
Kako silno utemeljena in potrebna' je ta resolucija, vedo prav posebno dobro vsi podeželski trgovci. Upamo zato, da bodo te zahteve od odločujočih činiteljev tudi upoštevane in da pride tudi trgovec do svoje pravice. Saj je nekaj čisto nemogočega, zahtevati od trgovca, da v polnem znesku in v določenem roku poravna vsako svojo obveznost, njemu samemu pa se z zakonskimi predpisi onemogočuje, da dvigne svoj denar v hranilnici ali da izterja pri dolžniku denar za blago, ka tero mu je dobavil. Višek kri vičnosti pa je, da mora trgovec istemu denarnemu zavodu, pri katerem ima denar po 2%, plačevati za dolg 10 in tudi več odstotkov obresti in da ne more s svojim pri zavodu naloženem denarju porav nati dolga pri istem zavodu. Tako očitne krivice se pač ne bi smele trpeti.
»Trgovački Vjesnik« v Zagrebu pa dostavlja k resoluciji, ki jo seveda v celoti odobrava, še zahtevo, da se naj čimprej ustanovi privi legirana trgovska banka, da bo tudi trgovec mogel priti do cenenih kreditov. Tudi tej zahtevi ni mogoče odrekati upravičenosti.
Trgovci, skrbite za svoie
or oži e!
Delaite	za	napredek
Vemo, da so težke razmere, v katerih živi zlasti podeželski trgovec, toda kljub temu je potrebno, da vsak trgovec stori svojo dolžnost do »Trgovskega lista«.
Kajti »Trgovski list« je edino glasilo trgovstva, je edini list, ki se brez ozira na levo in desno bori za napredek slovenske trgovine in ki brani pravice in interese slovenskega trgovstva. Ves je »Trgovski list« v službi slovenskega trgovca, zato mora tudi slovenski trgovec storiti svojo dolžnost do lista.
Saj je »Trgovski list« edino orožje, ki ga ima slovenski trgovec, da brani svoje interese pred javnostjo. In to orožje je tudi učinkovito, kar so dokazale že številne polemike, v katerih je »Trgovski list« — zmagal. To orožje pa bi bilo še mnogo bolj učinkovito, če bi vsak trgovec res storil svojo dolžnost do lista. V tem primeru bi se naklada »Trgovskega lista« več ko podvojila, večja naklada pa pomeni tudi večji vpliv. V tem primeru pa bi imel »Trgovski list« tudi mnogo več inseratov, več inseratov pa
pomeni več dohodkov, s tem pa bi se tudi zboljšala vsebina lista in povečal njegov obseg.
Ni upravičen, da se pritožuje nad razmerami, niti en trgovec, če ni naročnik na »Trgovski list«, če ne skrbi za orožje svojega stanu.
Naj samo pomislijo vsi oni, ki stoje danes ob strani, v kakšnem položaju bi bili, če ne bi bilo »Trgovskega lista«. Javnost bi šla preko vseh njihovih pritožb, ker javnost za te pritožbe ne bi niti vedela. Upoštevanje v javnosti si bo priborilo slovensko trgovstvo le s »Trgovskim listom«!
Zato znova apeliramo na vse predsednike in zlasti vse tajnike združenj, da začno sistematično nabirali naročnike za »Trgovski list« in da pri vsaki priliki agitirajo za list. Ne sme biti združenja, v katerem ne bi bil vsaj vsak drugi trgovec naročen na »Trgovski list«. Da
novi naslov:
Sv. Petra c. 4
TELEFON 39.57
A«
je to mogoče, so mnoga združenja tudi že dokazala, tako združenja v Kranju, Brežicah, itd. Pri vseh združenjih mora biti tako! Kdor nima toliko zavednosti, da bi vsak teden žrtvoval en sam dinar za tr govsko glasilo, ta v resnici ne za služi častnega naslova, da je slo venski trgovec, ker ima manj sta novske zavesti in stanovskega ponosa ko najbolj slabo plačan de lavec.
Agitirajte za list tudi po gostil nah, v katere zahajate, saj brani »Trgovski list« tudi z vso odločnost jo interese obrtnikov.
Ponos slovenskega trgovstva mo ra biti, da bo njegovo glasilo od vse javnosti upoštevano, zato pa mora samo najprej upoštevati to glasilo.
Skrbimo da bo naše orožje močno in potem bomo tudi uveljavili svoje zahteve!
Odpoved preferenčnih ugodnosti Avstriji in Madžarski
Tudi v našem listu smo ponatisnili izvajanja dunajskega lista »Die Borse« o italijanski odpovedi preferenčnih ugodnosti Avstriji in Madžarski. Sedaj se te vesti popravljajo in deloma tudi demantirajo. Tako piše »Frankfurter Zeitung«: »Na pristojnih avstrijskih mestih na Dunaju se pravi, da so odkritja lista ,Die Borse* zelo napihnjena. Resnica je samo to, da preneha sistem premij, ki je predviden po rimskem sporazumu, avtomatično koncem junija 1938. O njegovem ev. podaljšanju
dosedaj še ni nič sklenjeno. Poudarja se tudi, da se trgovina med Avstrijo in Italijo po kratkem zastoju zopet ugodno razvija. V dunajskih uradnih krogih nič ne vedo o kakšni izpremembi italijanske gospodarske politike do Avstrije.«
Tudi naši listi popravljajo izvajanja dunajskega gospodarskega lista in pravijo, da nam je Italija že dovolila preference za mnoge predmete in da so te preference vredne 30 milijonov din. Nadalje nam je priznala Italija, da moremo po istih pogojih ko Avstrija konkurirati na italijanskem trgu.
Kljub vsem tem olepšavam pa se vendar zdi, da ni bil članek dunajskega lista brez vsake podlage.
Turški ministrski predsednik Izmet Ineni je odstopil ter je Kemal njegovo demisijo sprejel. Za novega ministrskega predsednika je imenovan dosedanji gospodarski minister Jelajb Bajar. Izmet Ineni le odstopil iz zdravstvenih razlogov. Vest, da bo odstopil tudi turški zunanji minister Ruždi Aras se iz vladnih krogov zanika. Pač pa se priznava, da se bodo najbrže izvršile še nekatere druge važne izpremembe.
Madžarski zunanji minister Ko-loman Kanya je obiskal v Ženevi romunskega zunanjega ministra Antonesca ter se z njim razgovar-al o zbližanju Madžarske in Male antante.
Italija je sprejela predlog zastopnikov Vel. Britanije in Francije, da pošlje na konferenco pomorskih strokovnjakov v Parizu, ki naj določi podrobnosti glede izvajanja nyonskega sporazuma, svoje zastopnike. Italija se je odločila k temu koraku, ker baje hoče Mussolini preprečiti s Hitlerjem vsak razgovor o politični izolaciji Italije.
Belgija je sprejela kandidaturo za mesto v svetu Zveze narodov. Izvolitev Belgije je baje zagotovljena, ker bodo za Belgijo glasovale vse baltiške države, države Male antante, britanski domioni in južno ameriške države.
Avstrijski kancelar dr. šušnik e na shodu v Innsbrucku napovedal, da dobi Avstrija drugo leto novo ustavo. V patriotično fronto se novi člani ne bodo več sprejemali.
Španski polkovnik Troncoso, ki
e bil šef nacionalistične poročevalske službe v Franciji, je hotel v Brestu ukrasti neko za vlado v Valenciji določeno podmornico. Njegov poskus pa se je ponesrečil, nakar je bil od francoskih oblasti aretiran.
Francoske oblasti so dognale, da so bili zadnji atentati v Franciji delo atentatorjev, ki so jih v Francijo poslali španski nacionalisti. Bombe, ki so jih atentatorji uporabljali, so bile izdelane v Sala-manci.
Zaradi napada na podmornico v Brestu in zaradi internacije oz. konfinacije francoskih konzulov v Francovi Španiji kot represalije na aretacijo polkovnika Troncosa vlada v Franciji silno ogorčenje. Francoski veleposlanik v Londonu je imel dolg razgovor z zunanjim ministrom Edenom, kateremu je izjavil, da Francija ne bo več trpela izzivanj generala Franca.
Avstralski delegat Stanley Bruce je predlagal, da vse velesile skupno nastopijo proti Japonski. Smatrajo, da je stavil Bruce svoj predlog z vednostjo londonske vlade. Angleški listi poročajo, da se bo na prihodnji pariški konferenci govorilo o japonskem nastopu proti Kitajski in da hoče londonska vlada zvedeti za stališče vseh drugih devetih sil, če bi bilo mogoče, da bi potem vse velesile s skupnim nastopom prisile Japonsko, da ustavi svoj napad na Kitajsko.
Pozivu japonskih oblasti, da tuje sile umaknejo svoja poslaništva, konzulate in ladje iz Nankinga, da ne bodo trpeli škode zaradi japonskega bombardiranja Nankinga, se večina velesil ni hotela podrediti. Britansko poslaništvo je odločno odklonilo japonski poziv, prav tako ameriško, ki je obenem Japonski sporočilo, da bo zahtevalo od Japonske odškodnino za vso storjeno škodo.
Britanska vlada je začela v Washingtonu spraševati, kako bi reagirala vvashingtonska vlada, če bi Vel. Britanija pretrgala svoje diplomatske odnošaje z Japonsko, če bi japonska letala v resnici bombardirala britansko poslaništvo v Nankingu, potem ne bi preostalo londonski vladi nič druge-kakor da bi odpoklicala svojega veleposlanika iz Tokia.
Kitajci presojajo razvoj vojnih dogodkov ugodno, ker sodijo, da je že sedaj na Kitajskem dve tretjini japonske vojske.
Japonska vlada je odgovorila na britansko noto zaradi napada na britanskega konzula v šangaju. Japonska vlada se je zaradi napada opravičila.
Španski nacionalisti poročajo, da so prebili železni obroč republikancev pri Gijonu.
Pariški »Figaro« poroča, da je dr. Schacht odstopil še pred niirn-berškim kongresom in da bo njegova ostavka sprejeta pioti koncu tega meseca.
Neznano letalo je bombardiralo francosko trgovsko ladjo »Mount-ouba«, na kateri je bilo 700 potnikov. Letalo je vrglo sedem bomb, od katerih pa k sreči ni nobena zadela. Angleške ladje so prihitele francoskemu parniku na pomoč in ga spremljale do Gibraltarske ožine.
Obrestna politika
jugoslovanskih
Lepo priznanie slovenskim hranilnicam Papilarni denar mora nazai v Slovenilo
Na II. kongresu samoupravnih hranilnic Jugoslavije je imel doktor Gjuro Račič silno zanimiv referat o obrestni politiki jugoslovanskih hranilnic. Smatramo za potrebno, da s tem odličnim referatom seznanimo tudi naše bralce, In sicer zato, ker je 1. že sam po sebi silno zanimiv, 2. pa zato, ker vsebuje lepo priznanje za slovenske hranilnice in ker se v tem referatu poudarja upravičenost zahtev naših hranilnic. Iz referata pa moremo zaradi pomanjkanja prostora posneti le glavne misli.
Višina obresti, to je obremenitev gospodarskega dela zavisi: 1. od količine razpoložljivih sredstev oziroma njih ponudbe in po njih povpraševanju, 2. od pravne varnosti, 3. od vrednosti in organizacije denarništva in kreditnega trga in 4. od režijskih stroškov in fiskalne obremenitve. Poleg tega pa še od nekih drugih manjših okoliščin.
Vse te činjenice pa so v Jugoslaviji v vsaki pokrajini drugačne in zato se tudi politika jugoslovanskih hranilnic ne inore voditi enotno.
Visoko razvito predvojno hranilništvo v Sloveniji
Znano je, da je Jugoslavija na kapitalu revna država. Toda tudi v tem iiogledu so velike razlike. Mala Slovenija ima z ozirom na svoje prebivalstvo več prihranjenega kapitala ko Srbija. Tudi varčevalcev je v Sloveniji več, v čemer je tudi razlog, da je bila v Sloveniji obrestna mora bolj ugodna. Drugi razlog pa je v tem, da je bil v Sloveniji riziko manjši ko v Srbiji, ki je mnogo trpela zaradi vojn. V Sloveniji je bila nadalje zelo razvita mreža občinskih hranilnic, v katerih so delovali ugledni meščani popolnoma brezplačno ter so zato dajale hranilnice cenena posojila. Zahtevale so samo toliko obresti, da so mogle plačati obresti vlagateljem in kriti primeroma zelo nizke režijske; stroške ter zbirati potrebne rezervne fonde. V Srbiji pa se takšne hranilnice niso mogle razviti. Birokratsko državno bančništvo ni moglo nadomestiti brezplačnega dela ter vzajemnega dela uglednih meščanov, ki niso delali zaradi osebne koristi. Zato se je tu moglo razvijati oderuštvo, ki se je Skrivalo pod imenom banke in tudi hranilnice.
Še večja razlika pa je bila pred vojno, ko so dajale slovenske hranilnice za vloge 4 do 5% obresti, za posojeni denar pa so zahtevale le po en odstotek več. Pred vojno je torej bila v Sloveniji razlika med aktivnimi in pasivnimi obrestmi tako nizka, kakor je danes samo v državah, ki so bogate na kapitalu in ki imajo urejeno denarništvo s hranilnicami na čelu, ki ne zahtevajo višjih dobičkov z zviševanjem obrestne mere.
Pred vojno je bila razlika med aktivnimi in pasivnimi obrestmi pri slovenskih hranilnicah skoraj ista ko pri avstrijskih in čeških hranilnicah, danes pa je ta razlika pri slovenskih hranilnicah znatno večja.
Zakaj se niso razvijale slovenske hranilnice po vojni?
Vzrok tako neugodnega razvoja obrestne mere v tej kreditno najbolj razviti pokrajini Jugoslavije je v različnem postopanju s hranilnicami. Slovenske hranilnice so »icer vztrajno zahtevale, da se z tijimi postopa tako, kakor se postopa s hranilnicami v Avstriji in češkoslovaški, toda ta zahteva je -t>stala neizpolnjena. Zato se je
obrestna mera morala neugodno razvijati. Povišanje obrestne mere je nastalo zaradi izredno velik« obremenitve hranilnic, zaradi velikih izgub na vojnih papirjih in tudi predvojnih, ki še do danes niso izplačani, pa čeprav so slovenske hranilnice mnogo teh papirjev prevzele na izrečno željo naše države.
Jugoslovanske hranilnice se razen do neke mere banovinskih obremenjujejo ravno tako kakor zasebne, tendenca pa je, da bi so obremenile še bolj. Banke trde, da gre za davke 60 do 70% njih dobička in da je zato njih obrestna mera tako visoka.
Položaj jugoslovanskih hranilnic pa se je v zadnjem času še zlasti poslabšal, ker se jim je vzela pravica do pupilnega denarja, položaj slovenskih hranilnic pa se je poslabšal vrhu tega še z odvzemom denarja bratovskih skladnic. Številnim hranilnicam pa je njih denar zamrznil tudi zaradi kmetske zaščite. Istočasno pa se državni denarni zavodi favorizirajo davčno in z drugimi ugodnostmi ter s tem privabljajo vedno nove vloge. To je četrti vzrok, da morajo imeti hranilnice primeroma visoko obrestno mero.
Visoko obrestno mero pa morajo imeti zlasti mlade hranilnice tudi zato, da za začetek zberejo nekaj rezerv za kritje ev. izgub. Zali bog pa so sedaj prišle v isti položaj tudi stare hranilnice, ki so
Knpg^edkinla- bilancisika
perfektna slovensko-nemška kores-pondentka, z nad 20 letno pisarniško prakso, želi menjati službo. Cenj. ponudbe pod „Zniožna in pridna moč“
morale velik del svojih rezerv uporabiti za odpis kmetskih dolgov. Če se vse to upošteva, potem je jasno, kje so vzroki za primeroma visoko obrestno moro jugoslovanskih hranilnic.
Vrhu vsega pa še vedno ni izdan enotni liranilniški zakon. Prostovoljna organizacija, ki so jo ustanovili denarni zavodi, pa je še mlada in zato tudi še nima potrebne avtoritete.
Kljub vsemu temu pa so občinske hranilnice delovale dobro, ker ni bil njih namen dobiček, temveč splošno dobro. Zato tudi niso mogle kakor zasebne banke občutiti ugodnega učinka maksimiranja obresti, kakor se vidi iz naslednjega.
Maksimiranje obresti za slovenske hranilnice brez koristi
Po uredbi o maksimiranju obresti z dne 4. decembra 1933 je smela znašati razlika med aktivnimi in pasivnimi obrestmi največ 6%, z uredbo z dne 3. avg. 1934 je bila ta razlika znižana na 5'5%, z uredbo z dne 28. januarja 1935 pa je bila določena obrestna mera z 10%, pasivna za kratkoročne vloge na 4%, za dolgoročne pa na 5%. S to uredbo so bili upoštevani ugovori, da se obrestna mera denarnih zavodov ne more ravnati po obrestni meri Narodne banke, ki sploh ne more zadovoljiti potrebam velikega števila denarnih zavodov.
Še pred izdajo uredbe pa niso aktivne obresti pri slovenskih lira minicah nikdar presegale 10%, temveč so znašale večinoma 8%, pasivne pa 4 do 5%. Večje razlike so bile pri drugih hranilnicah v Jugoslaviji, kjer se je dogodilo, da so znašale aktivne obresti tudi 16%. Pa tudi v teh krajih so hranilnice prednjačile z nizkimi obrestmi, kakor n. pr. Gradska štcdionica v Zagrebu, ki je aktiv-
no obrestno mero znižala na 7 do 8%. Tu pa so odločevali tudi neki posebni razlogi, ki dokazujejo, da ugodna obrestna mera ne zavisi samo od hranilnic.
V najtežjem trenutku so ostale hranilnice brez podpore
Da se more določiti obrestna mera ugodno tako za vlagatelje ko za posojilojemalce, je potrebno, da morejo hranilnice denar vlagateljev plodonosno in varno nalagati. V normalnih razmerah bi morale hranilnice naložiti na ta način 80 do 90% svojega denarja. Jugoslovanske hranilnice pa niso mogle na ta način naložiti niti 50%. Kakor bi to na prvi pogled absurdno izgledalo, vendar je to resnično. Kajti bridka izkušnja je dokazala, ko so zahtevali za časa krize vlagatelji od hranilnic denar in so te izplačale v kratkem času 20 do 40 odstotkov svojih vlog, da jim takrat niso pomagali njih vrednostni papirji niti se jim ni dala prav nobena druga pomoč, in to niti s strani, ki je bila v prvi vrsti poklicana, da s pravočasno pomočjo denarnim zavodom vrne zaupanje ljudstva v te zavode. Takrat se je
izkazalo, da so najbolje odrezale one hranilnice, ki so za ceno visokih obresti imele v svojih blagajnah največ gotovine, ki so dajale samo kratkoročne kredite po bančnih pravilih in ki niso kupovale-ne državnih papirjev niti dajale kmetom kreditov. Te hranilnice so se takrat zdele onim, ki ne vedo, kaj je prava hranilnica, kot najboljše.
Zaradi teh izkušenj so začele hranilnice, ki nočejo veljati kot nevarne, hraniti gotovino in prihranke svojih vlagateljev. Neizogibna posledica tega je bila, da so morale zvišati obrestno mero dolžnikom ali pa jo znižati vlagateljem, da so mogle kriti vse svoje stroške. In tako se je tudi začelo dogajati, čeprav je to prava anomalija za deželo, ki ima tako malo kapitala. Toda državnim denarnim zavodom je bilo to po godu. Oprti na svoje velike privilegije so mogli pridobivati od zasebnih zavodov vlagatelje. Težko vprašanje nastaja, če je takšna politika tudi v resnici dobra. Tu pa se prehaja že na politično polje, na katerega hranilnice ne morejo stopiti. Vendar pa bo dovoljeno reči naslednje:
Veliko obcekoristno delo hranilnic
Dobri poznavalci hranilnic vedo, da ni ustanov, ki bi mogle bolj koristno delovati, če se ne zapostavljajo in če imajo s pomočjo napredne zakonodaje dobro organizacijo. Saj služijo te hranilnice samo celoti ter ne zaslužijo z obrestmi nič več, kolikor potrebujejo za kritje svojih stroškov in za ustva-
)
ritev potrebne rezerve. Ves njih' dobiček pa gre za občne koristne namene. Hranilnice zbirajo okoli sebe najbolj ugledne ljudi, vzgajajo v narodu smisel za varčevanje in zato ni ustanov, ki bi bile v tem pogledu koristnejše od njih. Zato mora biti ceterum eenseo jugoslovanskih hranilnic, da se izenačijo z državnimi denarnimi zavodi, ki se bavijo z zbiranjem vlog. Dati pa bi se jim morale celo večje pravice, ker se bavijo s podrobnim delom, ki zahteva tudi več režijskih stroškov. Konkurenčna sposobnost državnih denarnih zavodov raste že zato, ker morejo po zakonu koncentracije prihraniti na režijskih stroških in dajati zato tudi bolj ugodne obresti.
Kadar bodo jugoslovanske hranilnice popolnoma izenačene z državnimi denarnimi zavodi, kadar bodo na podlagi enotnega hranil-niškega zakona tako organizirane kakor so na Češkoslovaškem in na Poljskem in kadar bodo na podlagi vsega tega tako razvite in okrepljene, kakor so bile hranilnice v Sloveniji pred vojno, potem bodo mogle tudi jugoslovanske hranilnice voditi takšno obrestno politiko, kakor so jo vodile slovenske hranilnice pred vojno in kakor jo vodijo hranilnice v vseh naprednih državah. Potem ne bo potrebno nobeno maksimiranje obrestne mere, ker bodo hranilnice že same skrbele, da bo obrestna mera ugodna.
V tem smislu bi se tudi edino smelo voditi v Jugoslaviji denarništvo.
Iz delovanja
Združenja
Uprava in nadzorni odbor ljubljanskega Združenja sta imela skupne seje dne 2., 13. in 20. septembra t. 1., na katerih so se razpravljala razna pereča gospodarska vprašanja. Seje, ki bo bile vedno zelo dobro obiskane, je vodil predsednik, veletržec Viktor Meden. Na seji dne 2. septembra je podal poročilo o delovanju Združenja v mesecih juliju in avgustu. Iz njegovega poročila posnemamo, da je Združenje po zastopnikih trgovcev s sadjem in zelenjavo interveniralo pri mestni občini zaradi odprave prekupčevalcev. V deputaciji, ki jo je vodil podpredsednik Golob k županu dr. Adlešiču, sta bila še gospoda Kompare in Pilieck. Združenje se nadalje po svojih zastopnikih intenzivno udeležuje stalnih sej odbora za preureditev glavnega kolodvora. Za širši krog trgovcev in drugo javnost je priredilo Združenje 26. julija v veliki dvorani Trgovskega doma predavanje po projektantu inž. Diinuiku. Udeležba je bila častna, vendar bi mogla biti ravno iz trgovskih krogov večja. Glede minimalnih mezd je poročal predsednik, da bo odškodnina za vajence odrejena pozneje. Tudi. glede predlogov za izpremembo voznega reda je Združenje po svojem zastopniku na konferenci pri direkciji državnih železnic, 5. avgusta, stavilo razne izpreminjevalne predloge.
Dne 21. avgusta je podpredsednik Golob ponovno interveniral pri g. banu radi odpiranja in zapiranja trgovin, g. Verbič pa se je udeležil ankete pri mestnem poglavarstvu radi pomožne akcije. 27. avgusta je podpredsednik gospod Golob predstavil g. banu številno deputacijo, ki je protestirala proli monopolizaciji šolskih potrebščin po banovinski zalogi šolskih knjig. Istočasno je prosil gospoda bana, da pospeši rešitev vprašanja odpiranja in zapiranja tr ovin. Dne 28. avgusta je načelnik sekcije trgovcev s kurivom g. Čebin s tajnikom interveniral na glavnem kolodvoru radi hitrejše dostave tovornih vagonov. Rešitev tega vprašanja je težavna, ker
je ljubljanski kolodvor prenatrpan s tovornimi in potniškimi vlaki, ki znatno ovirajo dostavo potrebnih vozov. Poleg teh akcij je Združenje tudi sklepalo in zavzelo svoje stališče glede novega projekta cestnega zakona. Ravno tako je uprava odobrila predlog načelnika sekcije špeceristov gosp. Verbiča za izpremembo osnutka zakona o nadzorstvu nad živili. Poleg vseh teh vprašanj, ki so se obravnavala na seji 2. t. m., so člani uprave in nadzornega odbora prejeli še štiri okrožnice s pojasnitvijo o internem delu tajništva.
Nato je sledilo izčrpno in zelo razveseljivo poročilo člana sanacijskega odbora Trgovskega doma g. Stanka Florjančiča, ki je podal navzočnim natančen pregled številnih intervencij pri posameznih denarnih zavodih, da so popustili na svojih terjatvah in s tem omogočili sanacijo Trgovskega doma itd. Večmesečno požrtvovalno delo sanacijskega odbora, v katerem so predsednik Zbornice za TOI gospod Ivan Jelačin, predsednik Združenja trgovcev g. Viktor Meden, podpredsednik Golob, nadalje veletržci Avgust Volk, Miha Rožanc in Stanc Vidmar, je bilo kronano z velikim uspehom in je »Trgovski dom« po več lotili prost težkih obveznosti. Izvoljena bo nova uprava društva »Trgovski dom«, ki bo prevzela stavbo v svoje roke ter jo upravljala v smislu želje sanacijskega odbora. Splošna želja vsega trgovstva je, da vsakokratna uprava ta lepi dom ljubljanskega trgovstva, v katerem se vzgaja naš trgovski podmladek, vodi in upravlja z globoko ljubeznijo ter v njem še nadalje krepi stanovsko zavest in čast ljubljanskega trgovstva. Uprava in nadzorni odbor sta izrekla g. Florjančiču za njegovo res izredno požrtvovalnost najtoplejšo zahvalo, ravnotako je bil sprejet predlog, da se izreče globoka zahvala vsem članom sanacijskega odbora in denarnim zavodom, slednjič tudi podpredsedniku Zveze Franjo Škrbcu za uspešno intervencijo.
Po tem poročilu je podal prav lepo pregledno poročilo o zvezni
seji podpredsednik Golob, kakor tudi o delovanju Centralnega predstavništva v Beogradu in o vzrokih, zakaj se ni vršil vsedržavni trgovski kongres v Zagrebu, oz. v Ljubljani.
Nato sta uprava in nadzorni odbor pri slučajnostih razpravljala o številnih vlogah trgovcev posameznih strok, ki prosijo Združenje, da uredi nekatera sporna vprašanja glede nelojalne in umazane konkurence. Razpravljalo se je tudi o vlogi mestnega poglavarstva po odpravi tranzitnih bolet in je uprava zavzela odklonilno stališče. Glede predloga o zaščiti trgovcev se je uprava priključila stališču prejšnjih uprav. Na prošnjo Združenja urarjev in optikarjev se je v »Trgovskem domu« tej organizaciji prepustila sejna dvorana za sestanke.
Končno je uprava sprejela več važnih sklepov o reorganizaciji administrativnega delovanja in o bodočem delu, ki ga naj uprava izvede v bližnji bodočhosti.
(O poteku sej dne 13. in 20. septembra bomo poročali v prihodnjih številkah.)
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Tyrieva cesta it. 67
TVORNICA KOVEKT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Širite »Trgovski lisM
Denarstvo
Prošnje za zaščito denarnih zavodov samo do dne 23. novembra
Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934 je določala, da se bo dovolila zaščita samo denarnim zavodom, ki zaprosijo za njo do 23. novembra 1935. Pozneje je bil ta rok še dvakrat podaljšan, ker so pač bile razmere takšne, da se je rok moral podaljšati. Sedaj poteče rok za vlaganje prošenj denarnih zavodov za zaščito dne 23. novembra 1937. Kakor pa se sedaj poroča, ta rok ne bo več podaljšan in denarni zavodi, ki ne bi do tega dne zaprosili za zaščito, te ne bodo več mogli dobiti.
PAB povišuje odstotek predujmov
Izvršilni odbor Priv. agrarne banke je na svoji zadnji seji sklenil, da zviša denarnim zavodom in zadrugam dosedanji odstotek predujmov na anuitete, ki jih morajo dobiti od PARe za izročene kmetske dolgove, od dosedanjih 25 na 60%.
To povišanje bo sicer od denarnih zavodov sprejeto ugodno, vendar pa je treba pripomniti, da bi se moralo omogočiti lombardiranje vsega zneska. Zakaj se to ne stori?
Poštna hranilnica Bolgarske
Bolgarska Poštna hranilnica je bila ustanovljena leta 1895., poslovati pa je začela 1. aprila 1896. Kasneje, to je 1. januarja 1931 je bila organizirana tudi čekovna služba ter ima sedaj tudi bolgarska Poštna hranilnica dva oddelka: hranilniški in čekovni.
V organizacijskem pogledu je Poštna hranilnica kot državna ustanova pod nadzorstvom ministrstva za promet in pošto.
Dne 31. maja 1937 je bilo pri hranilnici v prometu 572.279 hranilnih knjižic, na katere je bilo naloženo 2.638 milijonov levov.
Od avgusta 1935 dalje plačuje hranilnica 4% obresti in te obresti so oproščene plačila davka. Največja vloga na eno knjižico in za eno osebo sme znašati 60.000 levov.
Vlagatelji pri Poštni hranilnici so: 26 % žene-gospodinje, 15 % kmetovalci, 13 % državni nameščenci, 10% obrtniki, 10% nedo-letniki in ostalo drugi stanovi.
Koncem maja 1937 je bilo vseh čekovnih računov okoli 3000, na katere je bilo deponirano 55 milijonov levov.
Imetniki čekovnih računov so bili po poklicu: 25% državni uradi, 20% trgovska podjetja, 10% industrijska podjetja, 7% svobodni poklici itd.
Denar Poštne hranilnice se nalaga pod nadzorstvom posebnega odbora, ki ga tvorijo zastopniki Bolgarske narodne banke, Bolgarske kmetijske in zadružne banke, finančnega ministrstva,Poštne hra-
nilnice in še nekaj drugih zastopnikov. Sejam pa predseduje guverner Bolgarske narodne banke.
Služba Poštne hranilnice se opravlja pri okencih centralne uprave v Sofiji ter pri vseh poštnih uradih, ki jih je na Bolgarskem okoli 600.
j Za bolgarske razmere je Poštna hranilnica popolnoma bolgarski zavod, ki ima že za seboj dobo formiranja in ki kaže danes stalen napredek. Zlasti pa se Poštna.hranilnica glede svojega čekovnega oddelka šele približuje rezultatom, ki so jih dosegli drugi sorodni zavodi v drugih državah in tudi v Jugoslaviji.
(Po članku direktorja Poštne hranilnice v Sofiji dr. Dimitrova v »Industrijskem pregledu«.)
•
Hranilne vloge v Nemčiji so v avgustu narasle za 88 milijonov mark, dočim so v lanskem avgustu
V torek je bil zaključek beograjskega velesejma. Preden poročamo o velesejmu samem, naj nam bo dovoljeno par besed o našem stališču do beograjskega velesejma, čeprav smo ga že svoje dni dovolj jasno označili.
Čujemo, da nam in sploh Slovencem očitajo gospodje beograjskega velesejma, da presojamo beograjski velesejem neobjektivno in da smo v svoji sodbi aprioristič-ni. Ta očitek je ne le neutemeljen, temveč za nas Slovence tudi krivičen. Saj smo bili ravno mi Slovenci tisti, ki smo vedno pokazali, da nas veseli vsak napredek v državi. In tako tudi nismo bili niti najmanj nerazpoloženi proti beograjskemu velesejmu niti mu sedaj ne nasprotujemo.
Toda tudi gospodje beograjskega velesejma naj bodo objektivni in naj priznajo resnico, kakršna je. In tu bi opozorili samo na eno stvar, ki je Slovenija še ni pozabila in ki bo najbrže tudi gospodom pri beograjskem velesejmu še v živem spominu.
Leta in leta je prirejala Ljubljana naše velesejme; in sicer uspešne velesejme, pa ni nikdar niti v glavo padlo Narodni banki, da bi dala Ljubljanskemu velesejmu kakšno podporo. Ko pa je šlo za beograjski velesejem, je dala Narodna banka takoj beograjskemu velesejmu znatno subvencijo, ljubljanskemu pa tako nizko, da je bila skoraj miloščina. Ni čuda, da je bila slovenska javnost zaradi tega zagrenjena.
Ko se je gradil ljubljanski velesejem, so morali zasebniki zbrali ves denar, ko je šlo za beograjski velesejem, je bilo tu takoj mnogo, mnogo denarja in napravilo se je vse drugo, da je bil velesejem sploh mogoč. In koliko stvari bi še mogli omeniti!
Vse to pač ni moglo navdušiti slovenske javnosti, ki je videla, kako se vse drugače postopa, kadar gre za ljubljanski in kadar gre za beograjski velesejem. Saj ne rečemo, da bi moral dobiti ljubljanski velesejem takšno podporo ko beograjski, toda razmerje je bilo le preneenako in že boleče, zlasti še z ozirom na vsa druga zapostavljanja.
Morda gospodje pri beograjskem velesejmu nimajo pri tem nobene krivde, toda razumeli bodo, da se na ta način v prečanskih krajih ne dela razpoloženje za beograjski velesejem. Pa o tem bi mogli tudi še kaj več povedati, a naj to zadostuje.
Glede beograjskega velesejma pa bi mogli reči tudi to. Kakor
se je pred leti zelo odlašalo z beograjskim velesejmom, tako se je sedaj ta nakrat' čez moč forsiral. Nočemo niti razpravljati o tem, zakaj je nastalo to forsiranje, vendar pa so iz tega forsiranja nujno nastale nekatere hibe.
Za vsako prireditev je treba ustvariti ugodno psihologično razpoloženje. Če so hoteli gospodje pri beograjskem velesejmu doseči takoj ugoden sprejem beograjskega velesejma, potem bi se tudi oni morali potruditi, da ustvarijo takšno razpoloženje. Tega pa uiso storili in se jim zato tudi ni treba čuditi, če ni bila Slovenija takoj in
narasle samo za 38 milijonov mark. Skupno so se v letošnjem letu povečale vloge za 516 milijonov mark.
Ameriška proizvodnja zlata je znašala v prvem letošnjem polletju 2,07 milijona unč, za 10°/o več ko lani, proizvodnja srebra pa 32 milijonov unč, dočim je znašala lani
že naprej nad beograjskim velesejmom navdušena.
Tako je treba razumeti stališče Slovenije in če imajo gospodje pri beograjskem velesejmu dobro voljo, ga bodo tudi tako razumeli.
*
Tik za monumentalnim mostom čez Savo, na zemunski strani, kjer so nekdaj avstrijski finančni stražniki oprezovali za tihotapci in kjer so še pred kratkim gospodovali komarji nad močvirnatim ozemljem, se dvigajo ponosni paviljoni beograjskega sejma. Dolga leta so se pripravljali, tako da je večkrat že kazalo, da bo ves načrt beograjskega sejma padel v vodo. Toda, ko so bile premagane zadnje ovire, in ko so bila v glavnem urejena tehnična in finančna vprašanja, so hitro zrasle stavbe iz tal ter se, ko je prišel čas, naglo napolnile z razstavnimi predmeti.
Mnogo se je zadnje dni govorilo in tudi pisalo o beograjskem sejmu. Pri nasprotujočih se mnenjih, ki se pojavljajo v naši javnosti, ni lahko ustvariti si nepristranske sodbe. Stvar si je treba ogledati na kraju samem.
Predvsem naj poudarim, da je bila izbira prostora prav srečna. Ogromno zemljišče je podarila velesejmu beograjska občina. V pičli pol uri prideš iz središča Beograda peš do sejmišča. Toda pri vročini, ki je vladala te dni v Beogradu in kakršne pri nas v Sloveniji vsaj v septembru nismo vajeni, ni bilo tvegati hoje. K sreči je za prevoz obiskovalcev na sejmišču prav dobro preskrbljeno. Poleg rednih tramvajskih prog čez zemunski most vozijo za en dinar še posebni tramvajski vozovi od kavarne »Moskva« ter te pripeljejo v dobrih treh minutah na velesejem.
Sejem sam napravi na obiskovalca, ki pride z dobrim namenom in brez predsodka, kar najboljši vtis. Že pri glavnem vhodu se ti odpira pogled na središče sejma, ki je poudarjeno z visokim, ponoči bajno razsvetljenim stolpom (ku-lo). Krog tega središča se vrste v modernem stilu zgrajeni paviljoni,
Na zadnji plenarni seji Zveze trgovskih združenj v Ljubljani dne 10. septembra je stavilo Združenje trgovcev za srez Maribor, levi in desni breg, naslednje predloge, ki smo jih v zadnjem poročilu pomotoma označili kot predloge mariborskega mestnega združenja. Te predloge pa ni stavilo združenje za mesto Maribor, temveč Združenje trgovcev za srez Maribor, levi in desni breg. Predlogi se glase: l.Vse agenture, ki ne delajo izrečno samo s trgovci, naj se prepovedo. Nekatere agenture namreč stalno obiskujejo samo zasebne stranke, tako agentura neke židovske tvrdke v Mariboru. Da se ne bi moglo priti tein agenturam do živega, ima vsak agent pri sebi natisnjeno dopisnico, ki si jo pusti pri obisku stranke od te podpisati,
samo 9'85 milijona unč. Cena srebra je padla od 77'5 centa v letu 1935. na 44'75 centa v letu 1936.
Kitajska vlada je deponirala pri
angleških bankah v Hongkongu srebrnega denarja in srebra v palicah za 20 milijonov funtov.
Da pa pokažemo sto jo objektivnost, objavljamo v naslednjem poročilo slovenskega industrialca o beograjskem velesejmu. Pripominjamo, da so v poročilu namenoma omenjene le dobre strani beograjskega velesejma.
deloma solidno zidani, deloma lesene konstrukcije z ometom. Paviljoni so dobro razsvetljeni, visoki in prostorni, največji med njimi ima nad 5000 m2 zazidane ploskve. Po vsem se vidi, da so bila na razpolago znatna finančna sredstva. Kakor že omenjeno, so vsi paviljoni popolnoma zasedeni. Tudi slovenska industrija je na sejmu častno zastopana po nekaterih prav uglednih podjetjih. Trditev, da je srbska industrija izostala, ni resnična. Mnogo pozornosti in zanimanja vzbujajo reprezentativni paviljoni tujih držav, češkoslovaški, italijanski in zlasti romunski paviljon. Velika udeležba inozemstva na sejmu, ki se prireja v naši prestolnici, je razumljiva. Baš ti inozemski paviljoni so bili glavni kamen spotike pri nekaterih kritikih. Toda pomisliti moramo, da smo za mnoge predmete še navezani na uvoz iz inozemstva ter da moramo tudi uvažati, ako hočemo izvažati. Kolikor naj beograjski sejem s svojimi inozemskimi paviljoni propagira in pospešuje izmenjavo blaga z dotičnimi državami, je to samo koristno ter zasluži hvalo. Tudi na ljubljanskem velesejmu smo imeli svojčas enako zamisel, ki je pa po skromnih začetkih in pri naših skromnih razmerah žal zopet zamrla.
Uspeh beograjskega sejma se more po vsej pravici označiti kot dober. Obisk je velik in tudi veliko število sklenjenih zaključkov priča o uspehu velesejma.
•
Kako pa se bo razvijal beograjski velesejem v bodoče, je odvisno od njegove organizacije, a tudi od tega, če si bo znal pridobiti simpatije. To pa je stvar gospodov, ki odločujejo pri beograjskem velesejmu.
češ da ga je stranka sama naročila. Ljudstvo se pusti vedno premotiti od teh agentov in tudi v svojo občutno škodo, da plačuje potem blago po 50 do 100% draže kakor v trgovini, trgovci pa ostajajo brez posla.
2. Prepove se naj tekstilnim tvornicam izdajanje blaga svojim delavcem in nameščencem, ker se s tem ščiti šušmarstvo s tekstilnim blagom kar na debelo. A ne samo to! Tekstilni delavci in nameščenci dobivajo v tovarni poljubne množine manufakturnega in drugega blaga, ki pa ga potem prodajajo svojim znancem, ti ga pa zopet prodajajo naprej. Trgovec pa mora to početje gledati in plačevati visoke davke.
3. Obdačenje malih pcrutninar-jev in mlekarjev naj se pavšalira,
kakor je to določeno za jajčarice. Perutninarji, ki se mučijo z nakupovanjem in prenašanjem perutnine, zaslužijo pri tej kupčiji včasih tudi samo 50 din, pridobnina pa se jim odmerja na podlagi 6000 din in tudi več čistega dobička, poleg tega pa še davek na poslovni promet od prometa 20.000 dinarjev. Prav ista stvar ije tudi z mlekarji. Popolnoma izključeno je, da bi ti mali prodajalci mogli plačevati tako visoke davke. Nujna posledica tega je, da se vedno bolj šušmari, tisti pa, ki imajo obrtno pravico, to odpovedujejo, ker ne vzdrže konkurence s šuš-marji. Nujno potrebno je zato, da se za perutninarje in mlekarje davek pavšalira.
Vsi ti predlogi so zelo nujni in -naj Zveza takoj zaradi njih rešitve posreduje na odločilnih mestih.
Nova angleška rudarska družba v Beogradu
Angleška družba »Bechina Gold Mineš Ltd«, ki je bila ustanovljena s kapitalom 200.000 angl. funtov v Londonu, je dobila dovoljenje, da ustanovi v Jugoslaviji svojo podružnico. Sedež podružnice bo v Beogradu. Podružnica se bo bavila predvsem s pridobivanjem rudo-slednih pravic in rudarskih koncesij, z izkoriščanjem rudnikov, predelovanjem rud ter z vsemi posli, ki so v zvezi z rudarstvom. Podružnica more opravljati tudi vse finančne, trgovinske in gradbene posle, ki so .v zvezi z njenimi poslovnimi cilji. Podružnico bosta v Beogradu polnoveljavno zastopala Georg Schellens in Rene Peix.
Zunanja trgovina
Jugoslovansko-češkoslovaška trgovina se je v avgustu močno povečala. Tako je po čsl. podatkih narastel jugoslovanski izvoz v češkoslovaško na 45 milijonov Kč in je s tem prišla Jugoslavija pri Čsl. uvozu na 2. mesto, takoj za Nemčijo. Skupno je znašal jugoslovanski izvoz v prvih osmih mesecih 251 milijonov Kč. Jug. uvoz iz češkoslovaške pa je narastel od 29 milijonov Kč v avgustu 1936 na 50 milijonov Kč v avgustu 1937. Skupno v prvih osmih mesecih je narastel uvoz od 249 na 329 milijonov Kč.
Grško-jugoslovanska trgovinska pogodba je podaljšana do konca oktobra.
Iran je odklonil svoj pristop k jugoslovansko-turškemu opijskemu
sporazumu. Vsa pogajanja so bila brezuspešna. Kljub temu pa sta Turčija in Jugoslavija dobro prodale svoj opij.
Z Avstrijo se vodijo pogajanja za dobavo velikih količin naše koruze.
Češkoslovaška zunanja trgovina je v letošnjem letu silno narasla. Njen volumen je v prvih osmih mesecih 1. 1. narastel za 5,2 na 14,6 milijarde Kč, to je za 55 % več kakor 1. 1936. Trgovinska bilanca Češkoslovaške je bila letos aktivna za 430, lani pa samo za 148 milijonov Kč.
Da bi sanirala avstrijsko vinogradništvo, namerava avstrijska vlada uvesti minimalne cene za vino.
Zaradi deževnega vremena so se
izgledi trgatve na Madžarskem zelo poslabšali ter računajo, da bo dala trgatev samo 3 milijone hi vina.
Nemška zunanja trgovina se je
letos znatno zboljšala. Višek izvoza nad uvozom je znašal v avgustu 59 milijonov mark, to je dvakrat več kakor v juliju. Trgovinska bilanca Nemčije je bila v prvih osmih mesecih letos aktivna za 279 milijonov mark.
v	barva,	pleslra	In
7p v 21 urahken,i*n®,n*11
LC * UIOII obIek<)> klobuke Itd. Skrobi in svetlolika srajee, ovrat> oike in manšete. Pere. suši, monga in lika domate perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova uL 6 Telefon It 22-72.
	
1 Zaženoradsia?i°„gaaš-1	
	
	
Po zaključku
velesejma
Nekaj iskrenih besed
Poročilo slovenskega industrialca
Predlogi Zdruzenia trgovcev za srez Maribor levi in
desni
Naiboli so železnice obremenjene v Sloveniji
Potniški promet ie v Sloveniji naiveiii
Že lani smo ponovno poudarjali, kako silno so preobremenjene železnice v Sloveniji. Potniški promet je na ozemlju male ljubljanske železniške direkcije absolutno večji ko na drugih, še enkrat tako velikih direkcijah. Tako je bilo po statistiki za 1. 1935. v Sloveniji železniških potnikov nad 10 milijonov, na ozemlju beograjske direkcije pa le 7,7 milijona. Toda ljubljanska direkcija ima 1.146 km proge, beograjska pa 2.644 km. Pri tem pa je ljubljanska direkcija še prikrajšana na številu nameščencev, da .pride na ljubljanski direkciji na enega nameščenca 1076 potnikov, v beograjski pa le 471.
Za leto 1936. se te številke za ljubljansko železniško direkcijo niso prav nič zboljšale. To dokazujejo številke, ki so bile te dni objavljene. Iz teh številk je razvidno, da je v 1. 1936. naraslo število potnikov od 34,8 na 37,6 milijona. Od tega števila je odpadlo 1. 1936. na posamezna ravnateljstva potnikov:
na beograjsko	8,248.514
ljubljansko	8,425.288
sarajevsko	5,520.001
subotiško	6,400.296
zagrebško	9,100.820
Iz te uradne statistike je razvidno, da je bil tudi v 1. 1936. potniški promet na ljubljanski direkciji absolutno močnejši kakor pa v beograjski.
Pripomniti pa moramo še, da nas te številke niso mogle popolnoma prepričati. Kajti če je potniški promet napredoval v vsej državi za skoraj 3 milijone potnikov, vendar ne moremo razumeti, da bi v ljubljanski direkciji nazadoval za poldrag milijon, v beograjski pa za skoraj ravno toliko napredoval. Ne moremo se otresti vtisa, da gre tu za fingirane številke. Tem bolj značilno, če celo te fingirane številke govore v prilog ljubljanske direkcije.
Zato pa je res že skrajni čas,
da se z zapostavljanjem ljubljanske železniške direkcije neha. Te dni so bili razstavljeni na beograjskem velesejmu motorni vagoni. Pričakujemo, da bo tudi že Slovenija dobila te vagone, saj ti že zaradi tujskega prometa ne bi bili nikjer tako potrebni ko ravno v Sloveniji. Seveda pa se morajo v Sloveniji tudi že začeti sistematično popravljati proge, da bodo mogli vlaki voziti hitro, kakor zahteva današnji čas.
Na vse zadnje pa menda tudi ni preveč zahtevano, če pričakujemo, da zmaga pri železniški upravi pravilno komercialno načelo, da se investira denar predvsem tam, kjer je promet velik, kjer se morejo investicije izplačati. Če zasebna 'podjetja na tem načelu napredujejo, ni vzroka, da ne bi tudi državna sledila njih vzgledu. Saj zasebna podjetja bolj pazijo na rentabilnost in v tem pogledu se morejo državna le učiti od njih!
Fr. Zelenik:
Nekaj za malo trgovino
Mnogo je trgovcev na drobno, kateri si mislijo, da niso primorani voditi trgovske knjige za svojo trgovino, ker niso protokolirani, t. j. ker niso vpisani v trgovinskem registru. Trgovinski zakon govori le o protokoliranem trgovcu, da mora voditi trgovske knjige. Naziranje trgovcev na drobno je popolnoma napačno, ker nikakor ni res, da knjigovodstvi ne-protokoliranemu trgovcu ni potrebno. Tudi neprot okoli rani trgovec mora voditi knjige, kakor hitro jemlje blago na kredit ali daje na kredit. Nadalje ima vsak, tudi najmanjši, trgovec opraviti z davčno oblastjo. Ta pozna vsakega državljana in pri vsakem poskuša dobiti davke. Kolik« jeze in zabavljanja o«l strani trgovcev bi lahko izostalo, če bi imeli redno in pregledno knjigovodstvo, s katerim hi lahko podprli in dokazali svoje navedbe v davčnih napovedih.
Marsikateri trgovec res nima tako obsežne trgovine, da bi lahko zaposloval stalno pisarniško moč za knjigovodstvo, prodajalniško osebje pa je dovolj zaposleno v prodajalni in navadno tudi ni dovolj izvežbano za pisarniške posle. V tem oziru so bile razmere do zadnjih časov dokaj neugodne.
Računske stroje in registrirne b'agajne strokovno popravlja
Boris V. Simandl
Dvorakova 3, tel. 24 07
Trgovec sam navadno ne pride do tega. da bi v miru vodil svoje knjige in tako se vknjižuje ali jako neredno ali pa sploh ne in koncem leta, ko bi moral napraviti bilanco svojega dela v preteklem poslovnem letu, nima trgovec nikakih podatkov za bilanco.
Stanovske organizacije in nadaljevalne šole se trudijo z vso vnemo, da dobimo prodajalniški naraščaj, ki bo sposoben tudi za pisarniške posle. Tak naraščaj bo za trgovino na drobno - velikega pomena Dokler pa trgovec nima takega prodajalniškega osebja, mora pač po kako uro na dan zaposlovati knjigovodstva veščo moč, ki mu knjiži njegove posle. 'Takih pomagačev imamo zelo veliko, seveda pa so tudi takšni, ki Po svoji izo razbi in zaposlitvi nimajo pravega pojma o knjigo-
vodstvu in ga tedaj ne morejo prirediti potrebam male trgovine. Tudi knjigovodstva se mora človek učiti teoretično in praktično in nikakor ni zadosti, da je pismen in da je pogledal v kako učno knjigo.
Imamo dovolj knjigovodij po poklicu, kateri radi prevzemajo delo na ure, kakor tudi imamo strokovnjake, ki morejo z uspehom organizirati knjigovodstvo raznih trgovskih in industrijskih podjetij. Vsak trgovec in vsak vodja trgovskega ali industrijskega podjetja bi postopal le v korist trgovine ali podjetja, če bi porabljal od časa do časa pomoč kakega strokovnjaka v knjigovodstvu, da bi pregledal knjigovodstvo. Tako delajo v Ameriki, v Nemčiji in na Angleškem. Ce se poslužujejo tako visoko razviti narodi strokovnjakov izven trgovine ali podjetja, da pregledajo knjigovodstvo in računovodstvo, tedaj mora biti to že koristno.
Oddaljil sem se nekoliko od predmeta, toda zdi se mi potrebno in lepa prilika, da izpregovo-rim tudi v tej smeri.
V nadrobni trgovini je mnogo trgovcev, ki so brez knjigovodstva, ki bi nudilo le količkaj pregleda. Marsikje je vse knjigovodstvo v tem, da zapisujejo v štraco vse, kar vzamejo nadrobni odjemalci, tu in tam obstoji še blagajniška knjiga, vse drago pa imajo »v glavi«.
Tem krogom moramo nuditi način knjigovodstva, ki bi zahteval malo časa, malo truda in dela ali bi ne zahteval obilo knjigovod-štvene učenosti, biti bi pa moral vseeno pregleden in bi moral dajali trgovcu točno sliko njegovega poslovanja in delovanja. Mnogi smatrajo knjigovodstvo za nepotrebno in drago zlo. češ, vse skup ni nič potrebno, glavno je, da se veliko proda. Glava in denarrica sta najboljše knjigovodstvo! Toda, ali trgovec, ki veliko proda in zelo šari, res ve. da njegova trgovina ni samo navidezno dobra in da v resnici donaša primernega zaslužka, kakršen bi moral biti Tega mu ne pove njegova glava, tudi njegova blagajna mu tega nepo-bitno ne dokazuje, ampak dokazu jejo to le knjige s svojimi tihimi in vendar zgovornimi številkami. Številke knjigovodstva govore pravo govorico, one kažejo kako gre trgovina in kako stoji trgovec. Toda te govorice ne govori tako imenovano enostavno knjigovodstvo. temveč le dvostavno knjigovodstvo in takšno bi moral imeti vsak trgovec in obrtnik. Dvostav-
nemu knjigovodstvu pravijo tudi »dvojno« knjigovodstvo, pa marsikateri misli, da je s tem tudi dvakrat toliko dela, kot z »enostavnim« knjigovodstvom. To pa ni tako. Nedvomno zahteva dvostavno knjigovodstvo nekaj več pameti in sposobnosti, toda ne v taki meri, da bi to prekašalo njegove koristi. Ako pravimo, da je knjigovodstvo dvostavno, s tem ni rečeno, da je z njim dvakrat več dela. Razlika ni v množini dela, temveč le v načinu dela. Kdor uporablja »enostavno« knjigovodstvo, s tem ni rečeno, da ima z njim malo dela ali manj dela, pač pa je gotovo to, da konec poslovnega leta s svojim knjigovodstvom more ugotoviti le, ali in za koliko se je njegovo premoženje v teku leta zvečalo ali zmanjšalo, pa nič drugega. Dvostavno knjigovodstvo pa nam more natančno dokazati ne samo kolik je dobiček ali izguba, temveč nam tudi pove, odkod in kje je ta, kakor tudi nam pokaže gibanje vseh premoženjskih delov in obseg našega dela. Le dvostavno knjigovodstvo nam kaže promet, troške, izvor in obseg uspeha.
Dvostavno knjigovodstvo se lahko tako prikroji, da ga more uporabljati z majhnim trudom in z malenkostnimi stroški tudi naj manjši trgovec in obrtnik. Kdor nima rednega knjigovodstva, tudi ne more imeti natančne kalkulacije. Knjigovodstvo, kalkulacija in statistika so tri sestre, ki so ne-razdružljive in ki zaslužijo največjo nego, in sicer tako v trgovini kakor tudi v industriji in obrtu.
Od natančne kalkulacije je odvisen ne samo uspeh, temveč tudi konkurenčna sposobnost podjetja.
Svet je velik in v tem velikem svetu poznajo veliki pomen in blagodejno korist knjigovodstva. Tudi naša nadrobna trgovina in mala obrt morata priti do prepričanja. da jima dvostavno knjigovodstvo le koristi.
Nekaterim gospodom naročiti
kom našega lista je poslala tvrdka »Co-merce d. d.« za poskušnjo ne kaj zavojčkov svoje aromatične žitne kave »Slast«. Naše žene so z zadovoljstvom izjavile, da niso nič pretirane besede »aromatična« in »Slast«, ker se kava »Slast vsled izbornega okusa zares s sla stjo uživa.
Nove knjige
Monumenta artis Slovenicae
Novi 6. snopič velikega dela dr. Steleta nadaljuje razpravo o našem slikarstvu baroka in romantike ter opisuje zlasti dela Metzingerja, Frančiška Jelovška, Fortu-nata Berganta, Antona Ceheja in Andreja Herrleina.
Slike, ki jih objavlja 6. snopič, pa segajo že dalje v kasnejšo dobo, v dobo klasicizma. Tako objavlja sliko Frana Kavčiča »Fokion in žena«, ki je v ljubljanski Narodni galeriji. Poleg tega pa objavlja še štiri druge Kavčičeve slike, velike zgodovinske kompozicije in zanimivo pokrajino. Slede slike Lovra Janša in Josipa Tominca.
Odveč je, da bi znova naštevali vse prednosti velikega dela »Mo-
SLO VENIA - TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19, carinska pisarna 24-19 po uradnih urah
Strojni transporti
Specialno podjetje za ekspedicijo in prevoz vseh vrst strojev, kompletnih instalacij za tovarne — Oskrba dovoljenj zn r.arinoprosti uvoz strojev vsake vrste — Vsa pojasnila brezplačno!
numenta artis Slovenicae«. Naj ponovimo samo to, kar smo dejali takoj v začetku in kar se pri vsakem novem snopiču znova pokaže kot resnično, da namreč ne more veljati v Sloveniji kot boljša hiša nobena, ki nima velikega Steletovega dela: Monumenta artis Slovenicae.
Rudarska	in
proizvodnja
To podatkih ministrstva za rude I pilniška proizvodnja v avgustu in gozdove je bila rudarska in to-1 naslednja:
Rudarska proizvodnja: črni premog			Proizvedeno Prodano doma v tonah		
rjavi premog ....				295.750
lignit				88.804	78.531
asfaltni kamen . . .			4	24
nafta				39	41
zemeljski plin m3 . . .			149.421	149.421
železne rude		•	•	60.580	6.371
manganske rade . . .	•	•	319	223
kromne rude ....	•	•	7.227	210
kromov koncentrat . .	•	•	953	—
boksit		•	•	54.667	1.436
zlatonosni kremen . .		•	2.290	—
pirit			•	13.154	4.480
bakrene rude ....	#	•	55.960	—
svinčene cinkove rude .	•	•	68.238	—
svinčeni koncentrat . .	•	•	7.122	165
cinkov koncentrat . . .			7.209	—
antimonove rade . . .	•	•	701	—
surovi magnezit . . .	•	•	4.109	45
pečen magnezit ....		•	1.644	24
marmor ......				1.541
slana voda, hi ... .	•	•	256.455	96.610
mlinski kamni, kosov .	•	•	30	38
bituminozni škriljavec .	•	•	13	—
Topilniška proizvodnja:				
zelezo .......	•	•	4.019	4.117-1
zlato, kg				68	63
baker .......			3.938	60
svinec		•	•	338	116
cink				406	159
srebro, kg				18	17
antimon regulus . . .	•	•	60	—
sol (brez morske soli) .	•	•	3.949	6.071
cement portland . . .	•	•	6.943	8.075
gvrodal				0360	0'078
V tujino se je prodalo rjavega premoga 7.946 ton, železne rude 42.162 ton, kromove 1.230, boksita
47.550, pirita 9.015, svinčenega koncentrata 8.030, cinkovega 8.894 in pečenega magnezita 1.468 ton.
Uprava italijantko-iugo-slovanske
na R
Italijansko-jugoslovanska zbornica na Reki se je sestavila ter so njeni člani:
A. Chiozzo, zastopnik združenja lastnikov ribolovov,
llosak Guglielmo, direktor d. d. »Mercantile«,
Massera cav. uff. Giovanni, direktor Banke Commerciale Italia-na, podružnica Reka,
Mareschi, Severino, predsednik združenja industrialcev,
Orlando cav. uff. Paolo, direktor in solastnik tvornice Whitehead torpedo,
Ossoinack Tassilo, tehnični inž., Ossoinack Luigi, uvoznik,
Poli Cav. Kmilio, predsednik združenja trgovcev,
S. K. Piccione Cav. di Cr. Cr. Luigi, armadni general,
Papo Klkan, administrativni delegat »Faginee«,
S. A. S. dr. Ugo Principe Win-dischgraetz,
Bolf Nikola, industrialec, Sušak, Badžak Janko, zastopnik uprave izvoznikov blaga, Beograd, Dujmovič Ivo, izvoznik rib,Sušak, Fran Gorjanc, lesni trgovec, Kranj,
Anton Huber, bivši bančni direktor, Sušak,
Oto Heinrich, gen. direktor tvornice vpognjenega pohištva, Sušak-Zagreb,
Monsinjor dr. A. Juretič, zastopnik Centralne zveze zemljoradni-ških zadrug v Jugoslaviji,
Josip Premrou jun., lesni trgovec, Stušak,
Kazimir Polič, ladjedelec, Sušak, Avgust Praprotnik, predsednik Ljubljanskega velesejma, Ljubljana,
Vitomir Richtmann, žitni izvoznik, Sušak.
Nuino	potrebna
o davku na poslovni promet
Šestnajst let so se leto za letom oblikovali in izpopolnjevali predpisi o davku na poslovni promet. Tako sta bila z raznimi izpremi-njevalnimi zakoni in številnimi uredbami z zakonsko močjo zajeta ne samo ves gospodarski blagovni promet, temveč tudi vsa blagovna produkcija v najkompliciranejši davčni obliki. Prvotni prometni davek sc je na tu način tako rekoč preustrojil v produkcijski davek. Obseg vseh teh davčno-poslovnih predpisov je postal tolikšen in tako zamotan, da jih danes le malokateri strokovnjak obvladuje. Zato je tudi povsem razumljivo, da doslej nobena slovenska knjiga ni v celoti zajela teh predpisov, da bi imeli na razpolago vsaj zakon o splošnem iu zakon o skupnem davku na poslovni promet, ki dajeta osnovne pojme o prometnem davku.
Pri tako obsežnih, zamotanih in nepreglednih predpisih je pač umljivo, da je njih poznanje tako v uradnih kakor tudi v gospodarskih krogih dokaj pomanjkljivo. Državna in samoupravna oblastva sicer pobirajo vsepovsod ta davek, ali gospodarskim krogom je odvzeta vsaka možnost kontrole o upravičenosti in višini teh davčnih odmer, ker kratko in malo ne poznajo predpisov. Le tako je tudi mogoče razumeti, da se pobere na ozemlju najmanjše banovine — dravske — skoraj četrtina vsega, v državi plačanega poslovnega davka, pri čemer pa še niti ni upoštet davek, pobran pri uvozu.
Razumljivo pa je tudi, da naše gospodarstvo take čezmerne obremenitve he more trajno prenašati brez pogubnih posledic. Odpomoč proti tehvu nevzdržnemu stanju bi bilo predvsem boljše poznavanje predpisov o bistvu, ustroju in o načinu pobiranja tega davka. Zato je vse hvale vreden trud g. Štefana Sušca, načelnika fin. odd. banske uprave v p., ki se je z vsem svojim strokovnim znanjem in skušnjo iz dolgoletne prakse v finančni službi lotil težke naloge ter priredil knjigo »Davek na poslovni promet« v obliki priročnika, ki bo našim gospodarskim krogom kakor tudi finančnim in davčnim funkcionarjem omogočil pravilno rabo zadevnih predpisov.
V knjigi »Davek na poslovni promet« so zbrani v sedaj veljavnem besedilu:
1. Zakon o splošnem davku na poslovni promet in njega pravilnik;
2. zakon o skupnem davku na poslovni promet;
3. uredba o skupnem davku na poslovni promet s tarifo;
4. uredba o luksuznem davku s spiskom luksuznih predmetov;
5. izpreminjevalni zakoni in uredbe o davku na poslovni promet;
6. komentar k posameznim določbam zakonov in uredb (členom, paragrafom, tarifnim številkam), obsegajoč normativne veljavne razpise ministrstva za finance in ostala strokovna pojasnila, kakor tudi navedbe, če in v kakšni višini so predmeti obdačeni s trošarinami in kontrolno takso;
7. abecedno blagovno kazalo, v katerem so našteti ne samo v davčni tarifi navedeni predmeti, temveč tudi velika množina drugega gospodarskega blaga z označbo davčne tarifne številke, po kateri se dotično blago obdačujc s prometnim davkom;
8. kot dodatek: Uredba o skupnih bartovinSkih trošarinah in pravilnik o njili.
Knjiga vsebuje vse predpise, izdane do 20. julija 1937.
V orientacijo te obsežne snovi služijor
a) vsebinski pregled;
b) splošno nadrobno kazalo in
c) seznam uredb in razpisov, razvrščenih po zaporednih — uradnih številkah z označbo vsebine.
V platno Vezana knjiga, prirejena na isti način kakor Suščeve »Takse« in »Neposredni davki«, obsega XXVI-j-518 strani, od katerih je nad 220 strani kompliciranega in dragega tabelarnega
Štev. 3428/1937.
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje na Opatovi gori pri Kostanjevici ob Krki ustno dražbo za ca. 900 plm' tehničnega bukovega lesa, izdelanega v režiji v 2 partijah, na dan 8. oziroma 27. oktobra 1937. Razpis, posebpi in splošni prodajni pogoji se dobe pri direkciji šum v Ljubljani in šumski upravi v Kostanjevici, kjer se dajo tudi vsa potrebna pojasnila.
stavka, in stane din 240'—, s poštnino din 5'— več.
Ta znesek lahko zanesljivi naročniki plačajo tudi v zmernih — največ 5 — mesečnih zaporednih obrokih. Opozarjamo pa interesente, naj si na roče to knjigo takoj, ker je njena naklada majhna.
Knjiga se naroča neposredno pri knjižni založbi tiskarne Merkur d. d., Ljubljana.
Doma in po svetu
Nj. Vel. kralj Peter II. je obiskal beograjski velesejem v spremstvu Nj. Vel. kraljice Marije in obeh svojih bratov.
Dr. Stojadinovič je imel v Pragi več važnih političnih sestankov. Tako se je sestal z romunskim ministrskim predsednikom Tatares-com, podpredsednikom francoske vlade Blumom, predsednikom čsl. vlade dr. Hodžo in drugimi.
Seja voditeljev beograjske združene opozicije, ki bi morala biti v sredo, je bila odložena na petek. Dopisniku »Novosti« je izjavil eden voditeljev opozicije, da je sporazum perfekten in da so vse tri skupine beograjske opozicije v celoti odobrile besedilo sporazuma. Sklep opozicije, da izvede ta sporazum, je trden in neomajen.
Dr. Trumbič je odpotoval v Rogaško Slatino, kjer je imel daljši sestanek z dr. Mačkom v zvezi s sporazumom, ki je bil dosežen z beograjsko združeno opozicijo. Wilder in dr. Križman se vrneta iz Prage, kjer sta bila na Masary-kovem pogrebu, 24. septembra, nakar bo seja Kmetsko demokratske koalicije, ki bo sklepala o predlogih in o sporazumu beograjske združene opozicije.
Miša Trifunovič je po povratku iz Niške Banje, kjer je poročal Aci Stanojeviču o sporazumu združene opozicije, izjavil, da je Aca Stanojevič predloženi sporazum odobril. Sedaj bodo besedilo sporazuma predložili še dr. Mačku, če dr. Maček ne bo besedila nič izpremenil, potem bodo sporazum podpisali vsi šefi združene opozicije, nakar bo vse besedilo sporazuma’ objavljeno.
Bivši egiptski kediv Hilmi Aras
je bil te dni v Sarajevu, odkoder je odpotoval v Dubrovnik.
Veliki jugoslovanski manevri ob Kolpi so se že začeli ter vzbujajo v vsej jugoslovanski javnosti največje zanimanje, že sedaj so manevri dokazali, da je naša vojska odlično opremljena ter da vlada v njej pravi vojaški duh. Kljub slabemu vremenu potekajo vse operacije popolnoma po načrtu.
Tudi v tujini vlada veliko zanimanje za naše manevre. Tako so prišle v Jugoslavijo številne tuje vojaške misije, da prisostvujejo manevrom. Francosko misijo vodi šef generalnega štaba gen. Game-lin, italijansko misijo, ki je posebno številna, vodi armadni general Pariani, ki je tudi pomočnik v vojnem ministrstvu. Poleg njega sta v italijanski misiji še dva generala, češkoslovaško misijo vodita vojni minister Machnik ter šef glavnega gen. štaba general Krejči. Turško armado zastopa šef gen. štaba maršal Čakmak, romunsko vojsko šef generalnega štaba divizijski general Sitičiju Jon, grško pa šef glavn. generalnega štaba gen. Papagos. Po svojih vojnih atašejih pa so zastopane tudi vse druge evropske države. Pri vojnih manevrih ob
Kolpi sodeluje nad 100.000 mož iz vseh vrst orožja. Največje zanimanje vzbuja samostojni motorizirani oddelek.
Kongres vsega pravoslavnega duhovništva se je začel v četrtek v Beogradu.
1. decembra se bo začel redni promet na progi Varaždin—Koprivnica. Z novo železnico se bo zelo skrajšala pot iz Avstrije v Beograd.
Slavnostna otvoritev novih naprav v Zenici bo 3. oktobra, kakor sporoča ravnateljstvo železarne.
Nova velika železniška delavnica se je začela graditi v Sarajevu. Večina gradbenega materiala, železne konstrukcije, steklo in drugi material je že dospel na stavbišče.
Nikola Tesla, naš slavni rojak, je iznašel, kakor poroča »News Review« »zid smrti«, ki ga tvorijo električni žarki in ki more zaščititi vsako državo tudi pred milijonsko armado in pred deset tisoč aeroplani.
Generalni direktor Fordovih tvomic v Detroitu je prišel na odmor v Dubrovnik.
Dubrovnik je imel odlično tujsko sezono. Število Avstrijcev in čehoslovakov je sicer padlo, zato pa se je zelo povečalo število angleških in nemških turistov, število nočnin je naraslo od 317.000 na 351.000, število vseh tujcev pa od 45 na 58 tisoč. Le ena petina tujcev_ je bilo Jugoslovanov.
Nepismenih je v Jugoslaviji še 4 milijone, kakor piše beograjska »Pravda«. List pravi, da bi bilo zaradi teh analfabetov treba zgraditi še 3400 ljudskih šol in nastaviti še 10.000 učiteljev.
Mizarska stavka v št. Vidu je končana ter je bila sklenjena kolektivna pogodba. Tudi mesarska stavka, ki se je začela v Ljubljani, bo v kratkem likvidirana.
Priprave za sprejem Mussolinija v Nemčiji so v glavnem končane. Nemška vlada se je potrudila, da organizira naravnost grandiozen sprejem. Nad dva meseca so izdelovali posebne kulise za okras berlinskih ulic. Minister Gobbcls je izdal poseben proglas na berlinsko prebivalstvo, ki ga poziva, da izkaže svoje navdušenje in hvaležnost za čast, ki mu jo izkazuje Mussolini s svojim obiskom. Ves Berlin mora biti v dneh Mussolinijevega obiska v morju zastav. Za okrasitev mest, v katerih se bo ustavil Mussolini, je' izdala nemška vlada več milijonov mark.
Posebno obsežni so ,. varnostni ukrepi, ki so bili storjeni za Mus-" solinijev obisk. Mussolinijev salonski voz ima jeklene oklepe in je zgrajen tako, da mu niti trčenje vlakov ne škoduje. Ves promet bo ustavljen ob ulicah in progah, po katerih se bo vozil Mussolini, šti-rivrstni kordon čet bo skrbel na cestah za varnost Mussolinija.
Dnevi Mussolinijevega bivanja v Berlinu se smatrajo za državni praznik. V torek, ko bo govoril Mussolini skupno s Hitlerjem na stadionu, morajo biti vse trgovine zaprte.
Manevri bolgarske vojske bodo v okolici Popova in Gor. Oraho-vice proti koncu septembra.
Italijanski maršal Badoglio je prišel v Berlin ter bo prisostvoval nemškim manevrom.
Prvi napovedani veliki letalski napad Japoncev na Nanking je izostal, zato pa je bil drugi dan tem hujši napad. Kitajskim protiletalskim baterijam se je posrečilo, da so nekaj letal sestrelile. Do večje letalske bitke je prišlo nad Kantonom, kjer se je kitajskim letalcem posrečilo, da so zagnali japonske letalce v beg. 6 ja-
ponskih letal je bilo sestreljenih,; Kitajci pa so izgubili samo eno.
Japonci bombardirajo Nanking in druga kitajska mesta vedno bolj pogosto. Očevidno skušajo z zračnimi napadi Kitajce demoralizirati. Očividci pripovedujejo strašne podrobnosti o teh napadih.
Jesenski manevri britanske mornarice, ki bi morali biti v egipt-skih vodah, so zaradi dogodkov v Sredozemskem morju odpovedani.
Mornarji italijanskih šolskih ladij »Amcrigo Vespucci« in »Colom-bo« so v Tunisu napadli lokal protifašistov ter nato ubili blagajnika društva Michelija. Nato so pobegnili na ladje. Francoska policija je tri napadalce aretirala. Dogodek je precej razburil francosko javnost, vendar pa ni pričakovati nobenih posebnih posledic.
Tržna poročila
Hmeljski trgi
Poročilo Hmeljarske zadruge v Žalcu z dne 23. t. m. pravi, da se je izredno živahno nakupovanje, ki se je pričelo konec preteklega tedna, zopet nekoliko umirilo, ker so že vsa skladišča prenapolnjena in so kupci obilo zaposleni z odpravo že nakupljenega blaga. Kljub temu pa se polagoma nadaljuje z nakupovanjem in je več zanimanja zopet za slabše ter cenejše in pa za najboljše blago.
Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se za srednje ter boljše in najboljše blago plačuje od 19 do 26 din za kg.
Prodanih je doslej iz prve roke že okoli 80% letošnjega pridelka in so neprodane večje partije boljšega blaga le še v bolj čvrstih rokah.
Radio Ljubljana
Sobota, dne 25. septembra. 12.00: Plošče —12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila —■ 13.15 — Plošče — 14.00: Vreme —■ 18.00: Radijski orkester — 18.40: Potrebna javna dela v dravski banovini (Udruz. inženirjev in arhitektov)’ — 19.00: čas, vreme, poro- . čila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Začetki hrvatskega in srbskega nacionalizma — 19.50: Pregled sporeda za prihodnji teden — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar), — 20.30: Vesela reportaža dela in skrbi od vsepovsod. Sodelujejo: člani rad. igr. družine in plošče. Sestava in vodstvo: Jožek in Ježek. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored —-22.15: Radijski orkester.
Nedelja, dne 26. sept. 8.00: Kmečki trio in plošče — 9.00: čas, poročila, spored — 9.15: Plošče — 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.00: Otroška ura: Jurček in Jerica — 11.30: Promenadni koncert godbe »Sloga« — 13.00: čas, vreme, poročila, spored — 13.15: Plošče — 17.00:; Kmet. ura: Priprava ensilažne krme (ing. Matija Avsec) — 17.30: Koncert lahke glasbe. Sodelujejo Radijski orkester in brata Golob (duet harmonik) — 19.00:	čas,
vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Sodobna hrvatska pripovedka -- 20.00: Prenos iz Prage: Dvorak: Slovanski plesi, igra filharmonični orkester, dirigent: V. Talich — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski jazz.
Ponedeljek, 27. sept. 12.00' V sodobnem ritmu (plošče) — 12 45-Vreme, poročila — 13.00: Čas, spored, obvestila — 13.15: Operni odlomki (plošče) —• 14.00: Vreme, borza — 18.00: Koncert radijskega orkestra — 18.40: Pogled v bodočo sezono (vodja uprave prof. Fr. Koblar) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Skandinavci in Jugoslovani (Luka Smodlaka) — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Mozartova ura. Sodelujejo: gg. V. Janko, S. Banovec in radijski orkester — 22.15: Prelov-čeve samospeve poje gdč. Poldka Zupanova.
Stev. 3340/37.
Nabava.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 20. oktobra 1937 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 1 odvajalca kondenčne vode. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 21. septembra 1937.
Direkcija šum v Ljubljani,
dne 23. septembra 1937.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvcfn (Jelačin
£/ubIfana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba! —- Zahtevajte cenik!
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zedr. z o. zev.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
Nujj_po_jz£ednj)_nigkjh cenah: Salda-konte, Strace, [ournale, žjGs^e_z_v e z k e, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke itd.
izvršuje lično, hitro in najceneje
A-°
UsUacna hteckuc d. d. Ul	£\uUiana	-	Z3
Telefon štev. 25-52
Zdravilna zelišča,
korenine, cvetje, listje itd.
plača najbolje
J. LAVRIČ, is, riie Grande Cltaomiere. PARIŠ (6)
Ponudbe z vzorci c. i. f. Marseille in franko Pariš
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, val v Ljubljani.