Stran 263
Obrtnija.
Zavarovalstvo. II.
Iz zadnjič omenjenega uradnega izkaza o zavarovalstvu je razvideti, da je večina zavarovalnic dandanes v precej težkem položaju. To je čisto naravno. Zavarovalstvo se je namreč silno razvilo, konkurenca mej posameznimi zavarovalnicami je velikanska, premije so vsled tega nizke, tako da so morale nekatere zavarovalnice plačevati dividende iz svojih rezervnih zakladov, ki so jih nabrale v onih dobrih časih, ko je tudi najslabša zavarovalnica delala silne dobičke. „Unio catholica0 je prišla celo v nesrečni položaj, da je morala zararovalnino zvišati kar za 15 %, vsled česar je v jednem samem letu odpadlo okrog 1000 zavarovancev.
Položaj zavarovalnic je torej v obče neugoden. Kakor povsod, tako vidimo tndi pri zavarovalstvu, da velika podjetja ne puste malih rasti in razvijati. Največje zavarovalnice, ki imajo velike glavnice in velike reserve bodo sčasoma zadušile male zavarovalnice. Prav te dni je propadla ogrska vzajemna zavarovalnica, ker poleg velikih podjetij ni mogla eksistirati* Bodočnost malih zavarovalnic je torej jako neprijetna in za zavarovalce kaj malo tolažljiva. Kar vidimo v industriji, da namreč poleg velikih podjetij mala ginevajo, kar vidimo v trgovini, da velika podjetja male konkurente pozobljejo, to se kaže tudi v zavarovalstvu.
Prav zato nam pa dela velike skrbi lansko leto ustanovljena „Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbam zvonov v Ljubljani*. Koncesijo za ustanovitev so dobili gg.: Ivan Vencajz, K. Pollak, J. Sušnik, J. Šiška in J. Jarc, sami častivredni gospodje, ki imajo gotovo jako dobro voljo, ki pa o zavarovalstvu preklicano malo razumejo. Zavarovalstvo je specijelna stroka, v kateri treba obsežnega specijalnega znanja in mnogo praktičnih izkušenj, ako se hoče uspevati, zlasti pa so potrebne take skušnje in tako znanje možem, ki hočejo upeljati povse novo društvo ter voditi njegove posle.
Vzroki, da nimamo zaupanja v novo „Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani0, so jako tehtni, kakor nam bo rad pritrdil vsak, objektivno sodeč strokovno podkovan človek.
Vse boljše rizike, to so tista poslopja, ki so količkaj varna pred ognjem, so na Slovenskem že davno zavarovana in sicer pri družbah, ki so popolnoma sigurna in imajo lepe rezervne zaklade. Novo društvo ne dobi dobrih rizik, naj zanj agitira, kdor hoče ne dobi jih, ker je skoro vsakdo zavarovan na 10 let. Vzeti mora same slabe rizike, ki jih druge zavarovalnice ne marajo, in če se primeri le količkaj večji požar je zavarovalnica v nesreči.
Stran 264.
Danes v resnici ni več prostora za male zavarovalnice. Še banka Slovenija se ni mogla ohraniti, kako se naj ohrani „Vzajemna zavarovalnica", ki se ima vrh tega boriti z nasprotBtvom napredne stranske ter ne dobi iz te stranke zavarovancev, tako da je odkazana na kmetski proletarijat.
„Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" ima premajhen ustanovni fond in ima preveč organizacijskih stroškov. Administracija velja veliko več kakor so do-hodki in vsled tega bodo morali zavarovanci pri količkaj znatnejši škodi veliko doplačati.
Prav v tem, da garantirajo zavarovanci za vso škodo z vsem svojim premoženjem, da se morajo premije zvišati tako, da se ž njimi pokrije vsa izguba, iz kratka, v načelu vzajemnost, na katerem sloni ta zavarovalnica, v tem tiči občna gospodarska nevarnost.
V današnjih razmerah bi po našem svetem prepričanju nova privatna zavarovalnica niti tedaj ne mogla uspevati, ako bi se je oklenile vse slovenske stranke in složno zanjo delale, ker bi ne mogla konkurirati z velikimi zavarovalnicami, kakoršna je na pr. „Slavija". Strankarska zavarovalnica, kakoršno je ustanovila kato-liško-narodna stranka pa že ceio nima upanja na uspeh in smo prepričani, da bo kmalu primorana likvidirati.