Francki Osenakovi v slovo
Dne 10. aprila smo se na Zalah poslovili od znane medvojne akti-vistke in povojne družbenopolitične delavke, nosilke panizanske spo-menice 1941 Francke Osenjakove.
Rodila seje v revni vasici Brest na zahodnem obrobju Ljubljane, v dmiini dninarja. Revščina je odlo-čila, da je morala že s sedmimi leti zdoma in si sama služiti knih, naj-prej kol pesmnja. ko je še sama po-trebovala maierino neinosi, nmopa kot gaspodinjska pomočnica. Tako je odmičala kot samorastnik pri nijih Ijudeh in jim »kakor .suinia«. koi je kasneje večkrat povedala. razdajala svoje mlade moči.
Ko je imela Francka 2.* let. se je porofHa in zaiivelaje novo življenje : izrednim tovarišem hanom Ose-njakom. /. enim dohodkom pa mdi sedui ni šlo. /.aposlilu se je v Kleju in pv setimih letih dela na mrazu in :. vodo je odšla v Kemično lovarno. Pomanjkljiva zoščita pri delu je bila nidi mm; zato je po peinujsiih leiih irdegu dela morala na dolgotrajno zdravljcnje. Ko sc je iz zdnnilišča vmila domuv. se je čas prevesil v leio lf40, ko se je ie nezadrino ši-rilu fnšisiična vnjna nevarnost nidi na Jugoslavijo. Tedajje KPJ.katere člmi jc bil nuli njen moi. siala pred tetkinu in odgovorninu nalogtiini. V njunem domu v /eleni jami so se zbirali vidni predvojni konumisti in člani centtalnega komiteja KP Slo-
venije, v njem so potekala šlevilna posvelovanja in konferenca Partij-skega komiieja Ijubljanskega okroija; kjijim so prihajali z zaup-nimi sporočili parlijski kurirji iz Hnalske in Srbije, našli pa so pri njih zaločišče številni komunisti, ki jih je oblast hotela še pred razsulom driave slrpaii v zapore in koncen-tratijska laborišča.
Francka je imela priložnost spoz-nati teiko iivljenje ilegalcev. Zato je r tem času sodelovala s lovarišico Marijo Leskoškovo — Micko, ki je bila v organizaciji Shvenske Ijudske pumoči odgovorna za pomoč ile-galcem in zapdrnikbm komunislom na širšem obij\očju Most. S podob-niini nalogami je Francka nqdalje-vala ludi med okupacija kai članica Slovenske naradnepomoči i1 rajon-ski. natu pa v okroini komisiji za ZOpomike in internirance. Koliko paketov in piscm jc ilo prek n/enlh terenskih sodeluvk S\P r zupore m konceniracijska uiborišča. koliko ponarejenih iivilskih nakaznic in dename pomoii }e razdelila ilegal-cem in druiinam. ki so oslale brez hraniteljev!
Januarja 1944 je bila Francka prvič aretirana, a so jo, brez doka-zov, po nekaj dneh izpustili iz z.apo-ra; ponovno pa so jo zaprli čez pol lela kot članico rajonskega aktiva OF v Moslah. Tedaj je bila posredi večja izdaja, zalo sojo zelo mučili. A zdržala je, bila je prepričana v pra-vičnosi boja. Po osmih mesecih ne-gotovosti so jo z večjo skupino za-pornic in zapornikov izgnali v Čmi poiok na Dolenjskem. V nemška taborišča jih niso mogli več — za to so poskrbeli pariizani z razdejanjem ielezniških prog in zoveznišRe ar-made z napredovanjem proti jedru Hitlerjevega Rajha. V Črnomlju so Francko sprejeli njeni sodelavci iz degalne Ljubljane in ji omogočili potrebno zdravljenje.
Prišla je svoboda. Vendar je ial mnogi niso dočakali. Med njimi je biltudi njen mož, kijepadel v boju z Nemci in ustaši marca 1944. leta v okolici Knina. Oslala je spet sama, brez dobrega livljenjskega lovariša, kije še ustal v nepozubnem spominu rudi nam, saj smo ga poznali kot krajana, delovnega tovarišu in Zglednega komunism, ki je bil med prvimi'organizatorji upora na šir-šem moščanskem območju. /.aloga je panija imenovala za prvega se-kretarja novoustanovljenega partij-skega komiteja rajona Moste. Že 27. julija 1941 je bil areliran — izdal ga je gestapovski agem iz Kleja, kjerje bil Ivan Osenjak zapo-slen in od 1927. tela sekreiarpartij-ske celice,
Tudipo osvoboditvi seje Fruncku takoj vkljnčila v druibenopolitično delona lerenu /.elenti jama, v rajon-ska poliiična vodsiva OF, /B in panijski komile, ter i- razne njihove
komisije. Že na prvih volitvah v ra-jonski Ijudski odborje bda izvoljena kot odbornica, v kalerem je v so-cialnem skrbstvu prevzela odgo-vorno delo za otroke padlih in umr-lih aklivistov, iskala je rejniške dru-žine za sirole iz drugih republik, pa za vojne invalide ild. V Želeni jami je bila več lel predsednica organiza-cije Zveze borcev in v' njej je med drugim posvečala veliko skrb zapo-stavitev spominskih obeleiij NOB kol trajen spomin in opomin, da je ireba pridobitve narodnoosvobo-ddnega boja in soctalistične revolu-cije ie danes čuvati in braniti pred sovražniki, ki so bili v tem boju po-raženi.
Z.a njen prispevek v NOB in pri povojni graditvi ruiše samoupravne socialistične druzbene ureditve je prejela partizansko spomenicc 1941, red zaslug zf narod s srebr-nim vencem, red bralslva in enoino-m s srebrnim vencem, red za hra-brost, medaljo zaslug za narod, priznanje Osvobodilne fronte Slo-venije, srebrno priznanje OF obči-ne, plaketo Z.veze borcev NOB Ju-gostavije ter večdrugih dntibenih in družbenopolitičnih priznanj in zah-val. Vimenu akliva medvojnih akti-vislov Osvobodilne fronte občine Lj. Moste-Polje, krajevnih druibe-nopoluičnih organizacij /elene jame in Most ji z globokim spošto-vanjem izrekamo poslednje slovo.
V imenu kluba upokojencev de-lovnih skupnosti upravnih organov in druibenopoliličnih organizacij občine Ljubljana—Šiška, kjer je Francka Osenjakova dočakala svojo zaduženo upokojiiev, pa se je od nje poslovila Mimi Jarc-Martin-
FANI TOMIČEVIČ