228. številka. Trst, v četrtek dne 8. oktobra 1903. Tečaj XXVIii „EDINOST" hhaia enkrat na dan. razun nedeii in praznikov. ob ■k. uri pop. — Naročnina zna-a : za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino ;e plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tob&karnah v Tratu se prodajajo posamične V.erilke po 6 stot <3 nvč.|; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka Sto. Edinost glasilo političnega društva „€5inosl" za primorsko. ; F edinosti je moč / Oerlasl se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ^e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in osriase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo it. 7. II. nad«tr. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trst. Urednlitvo in tiskarna : ulica Torre Bianca 12. Postojanka na Cetinji. (Dalje.) \ Nadalje izvaja Mantegazza, da je knez N kotaj vselej negoval sporazumljenje med brati istega plemena. O tem priča tudi vse njego ro literarno delovanje. Vsikdar je storil v ta namen, kar mu je bilo možno. — Vsikdar je oa storil prvi korak, ako je bilo potrebno in možno za odpravo morebitnih ne»porazumljeDj med Beligradom in Ceti-njami. Njegova zdravjca, ko je obiskal kralja Aleksandra (kateremu bi bil lahko stari oče) v Belemgr&du, ni bila druzega, nego Blavo-epev temu velikemu idejalu ! Ictotako je storil v svojem govoru, s katerim je naznanil svojim podanikom, da je soprog njega hčere izvoljen na srbski prestol. Ob prilikah in dogtsdkih, ki «e tičejo države ali njegove rodbine, je knezu navada, da familijarno govori do svojih podanikov, in niti najmanje ee ne čuti žaljenega v svoji avtoriteti, ako si kateri njegovih podanikov, potem, ko je govoril on, knez, usoja izraziti kako opazko ali povedati svojo misel. Mantegazza pripoveduje tu, kako je bil enkrat, pred par leti sam navzoč na enem takih rozgovorov, ki so jato značilni za razmerje med tem vladarjem in njegovimi podaniki. Mantegazza je bil — z drugimi — spremil na Cetinje sedanjega kralja in tedanjega prestolonaslednika ifalije. Napravili so bili izlet v Spuh ob turški meji, katera točka je precejšnje militarične važnosti in kjer se pred človekom razpenja čudovito krasna panorama. Čim so dospeli tjakaj, so prebivalci VBe okolice obkrožili kneza. In knez jim je jel pripovedovati naj-H »broh'jtneje, da je kra\j Italije izvolil zaprositi roko njegove hčere za svojega sinu, in kako da se on čuti srečnega, da more privoliti v to. Potem se je knez jel razgovarati s posamičnimi dosleci. Eden med njimi, bil je častitljiv starček, si je dovolil dajati knezu nasvete, kako naj omoži druge svoje hčere, da bo na korist za bodočnost naroda. Ko je bil knežji zet izvoljen na srbski prestol, je »Glas Crnogorca« priobčil le kratek izvadek iz govora, s katerim je knez naznanil narodu to izvolitev. Čim je došla vest o izvolitvi, ee je zbrala velika množica pred knežjo palačo. Množica je bila iz vseh Biojev, od visokih fankc jonarjev do priprostih kmetov. Došli pa so tudi skoro vsi členi diplomatskega zbora. Mimogredč bodi omenjeno, da so na Cetinju zastopane vse PODLISTEK. 24 Ženska tridesetih let. Francoski spisal : H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. I. Prvi grehi. In z nekim skoro krčevitim smehom — a vendar takim, da je preslepila moža, je od-bkakljala v sotesko, kjer je zginila. »K*j tako hitro že je rekla, ko je bila dovolj oddaljena od gospoda d' Aigle-mnt. »Oh, dragi prijatelj, v trenotku si ne bova to, kar sva sedaj ; kratko : mi dva ne bova več živela... « Skoro tiho sta se sprehajala po dolini, poleg vode, v zadnjih žarkih zahajajočega soloca, govoreča prazne besede, sladke, kakor šumenje L)ire, ki ao pa vendar ganile dušo. V tem hipu, predno je zatondo, ju je pokrilo salnce z rueJeč.m odsevom, ki je bil otožna podoba njune nesrečne ljubezni. Jako vznemirjen, da ni našsl voza na mestu, kjer te je bil ustavil, je general sledil ali prehiteval ljubimca, ne da bi ae mešal v razgovor. Plemeni* ► in nežno vedenje, katerega se je posluževal lord Grenviile med potovanjem, je bilo razgnalo vse sumnje markiza, ki je puščat nekaj časa eem svoji ženi svobodo veče Vlržave, 'zvzemči — Nemč jo. Tej se mend$ ne zdi vredno, da bi bila zastopana na Črnigori, ker..„ ima svoje prijatelje in zaveznike v Carigradu. Če slučajno na vstaj a potreba za zastopanje interesov Nemčije, opravlja to zastopnik — Avstrije ! V tem dejstvu vidi Mantegazza potrdilo za to, kar se opaža Često tudi drugod in nekaj let eem, da namreč Avstro-Ogrska dela.. pour le roi de Prusse !! Za koriati Nemčije ! Knez je, sporočivši o izvolitvi Kara-djordjeviča, slavil vrline novega kralja in je izrekal svoje uverjen;e, da novi kralj dovede Srbijo do lepe bodočnosti. Ob enem pa je knez Nikolaj obžaloval grozni konec kralja Aleksandra in je zatrjal, da ni gojil nikdar nikakega namena, ki bi bil nasproten hiši Obrtnovidav. Vsikdar da je smatral za svojo dolžno3t, paziti na to, da bo vladalo sporazumljenje. Če pa temu ni bilo vsikdar tako — je vskliknil knez — Bog mi je priča, da ni bila krivda na moji strani. Moja politika je vsikdar stremila po sporazumljenju med obema svobodnima vejama naroda srbskega. Dotaknil pa se je knez tudi jako kočljive točke : kandidature njegovega sina Mirka na srbski prestol. Ne le da ni nikdar niti mislil na kaj tacega, marveč vsikdar je de!al na to, da so se nespcrazumljecja vzrav-navala. Z*to ravno ni mogel misliti na rečeno kandidaturo, ker je dobro vedel, da bi bila ista v veliko oviro sporazumljenju. Ono kandidaturo je mogel propagirati le kdo, ki je san;al o združenju obeh dežel v bodočnosti. Stvar se je povečevala le po bojazni kraljice Drage, in morda tudi ol strani srbskega ministra na Cetinju, ki je bil kreatura ts žene in ki je imel program ravno nasproten kneževemu : provzročati z'.o in iz-zivati nesporazumljenja. V Belemgradu, ali bolja rečeno: na dvoru beligrajBkem so verjeli, da je dvor, v katerem biva princ Mirko, središče kake konspiracije. Danes si morem domnevati — pravi Mantegazza — da vlada sporazumljenje med obema deželama, tjliko, kar se dcstaje rodbinskih razmer, kolikor, kar se tiče veleDja ministrov. Po nastopu Srbije — za kakor-šnjega se gotovo izreče skupščina — je pri-šal nov element v balkansko vprašanje, ki je bilo doaedaj (po krivici) smatrano kakor skoraj izključno bolgarsko vprašanje. (Zvršetek pride.) zaupaje punski zvestobi lorda zdravnika. — Artur in Julija sta še vedno stopala žalostnih in potrtih Brc. Ko sta še pred kratkim hodila po pobočju Montcontourja, sta gojila oba neki prazen up, čutila neko nemirno srečo, o kateri si nista upala dati odgovora. Gredočima ob dolini pa se je bilo zrušilo poslopje, katero sta si bila seridala v domišljiji in preti kateremu se nista upala dihati, podobna otrokom, ki se boje zrušenja hišic iz kart, ki bo jih bili sestavil'". Sedaj sta bila brez upa. Lord Grenviile je odpotoval še ta večer. Zadnji pogled, ki ga je vrgel na Julijo, je dokazal na nesrečo, da je imel od tre-notja, ko jima je bilo sočutje razkrilo vso obsežnost tako mučne strast', pravico: ne zaupati samemu sebi. Ko sta gospod d* Aiglemont in njegova soproga naslednjega dne brez svojega sopotnika sedela v fondu svojega voza ter naglo drdraia po cesti, po kateri se je bila nekoč leta 1814. vozila markiza, se je vzbudilo v njej nešteto pozabljenih vtisov ; srce ima za-se svoj spomin. Takrat se ni vedela ničesar o ljubezni in je menila celo, da ima dovolj uzrokov zvestobo preklinjati. Naj si je ženska še tako nesposobna za spominjanje na važne dogodke, se bo vendar vse življenje spominjala stvarij, ki se tičejo njenih čut- Poiitični pregvled. V Trstu, 8. oktobra li!03. Na karakteristiko dr a. Korberja, ki jo je priobčil o dru. Koerberju madjaraki list »Jovendo«, prinaša list »Die Zeit« interesantne čruce, došle mu iz dunajskih »poli-t: 'n'h krogov«. Tudi ti krogi notrjajo, da ee dr. Koerber za vse briga, v vse umeaava, vedno izraža svoje želje svojim ministerskim tovarišem, a ne dogaja se redko, da dr. Koerber se svojimi »željami« prihaja v na vsknžje s tovariši. Ali tudi v takih slučajih je huda zamera, ako ne ustrezajo njegovim željam. Da dr. Koerber in bivši češki minister dr. Rezek nista bila vsikdar najbolja prijatelja, temu je vzrok ravno ta, da je poslednji listke, na katerih mu je dr. Koerber javljal svoje želje, enostavno ignoriral ! — Dopisniki lista »Zeit« pa oporekajo, da bi oni trije uradniki (ki so bili imenovani v včerajšnji »Edinosti«) imeli toliko moči nad drom. Koerberjem. Najodločneje pa Be oporeka trditvi o toli prisrčnem razmerju med drom. Koerberjem in prestolonaslednikom. Nadvojvoda je bil sicer naklonjen Keerberju posebno zato, ker se poslednji ni protivil že-nitvi nadvojvode. Ali pozneje so dogodki izbrisali spomin na to, in danes ni dr. Koerber prestolonasledniku nič več nego kateri-sibodi drugi minister. V nobenem slučaju ni dr. Koerber »minister-ski predsednik — prestolonaslednika«. Ce bi kedsj — pravijo dopisniki v listu »Die Zeit« — prestolonaslednik prišel v položaj, da bo imenoval kakega min. predsednika, bo to skoro gotovo neki češki kavalir, ki uživa posebno naklonjenost nadvojvode. Novinci in tretjeletniki na Ogr-skem. Korespondenčni biro prinaša iz Te-mešvara vest, da ae je v tamošnjih polkih prijavilo 523 vojakov novincev za dobrovoljni nastop. Med temi da je 467 Nemcev, 50 Romunov in 6 Srbov. Iz vesti korea-pondenčnega biro-a pa je tudi razvidno, da dotični novinci se niso priglasili dobrovoljno le iz patrijotizma, ampak tudi iz premišljenih ekonomičnih ozirov. Za njiii je namreč velikega pomena, ako se čim prej zopet povrnejo domov na svoja gospodarstva. Samo da ne delajo ti nemadjarski novinci računa — brez strahu vojne uprave pred Madjari. Vojna uprava je bila daia razglasiti po Ogrskem, da odpusti tretjelet-nike v tolikem številu, kolikor ee priglasi 6tev. Julija si je predstavljala vse najneznat-nejše dogodke svojega prvega potovanja, da, celo misli, ki so jej bile prišle na gotovih mestih pota. Viktor, ki je bil zopet strastno zaljubljen v svojo mlado ženo, odkar se jej je povrnila Bveža barva mladosti in ves sijaj njene lepote, jo je privijal tesno k sebi po navadi ljubimcev. Ko jo je skusil objeti, se mu je rahlo odtegnila in našla kak povod, da se je ubranila njegovega ljubkovanja. Kmalu potem jej je mrzel Viktorjev dotik, čegar toploto je čutila in delila vslei načina, kakor sta sedela. Hotela je sesti za zadnji sedež voza, toda njen mož jej je uljudno prepustil fond. Zahvalila ga je na pozornosti z vzdihom, ksterega ni umel, in ta prosluli zape* ljivec v garniziji si je tolmačil otožnoat svoje soproge sebi v prid ter jo proti večeru z neko odločnostjo, ki jej je imponirala, prisilil, da je govorila ž njim. »Prijatelj moj«, mu je rekla, »kmalu bi me bili usmrtili, saj veste. Ce bi bila še mlada neizkušena deklica, bi lahko začela z nova z žrtvovanjem svojega življenja, toda inati sem, ki mora odgojevati hčerko, ohraniti se moram njej, kakor Vam. Prenašajva nesrečo, ki zadeva naju oba. Vi Rte še najmanje obžalovanja vredni. Niete-li znali poiskati si tolažbe za to, kar meni prepovedujejo dolžnosti, najina skupna čast in še več novincev. Vse prav. Ali nam se zdi, da je jako opravičena bojazen, da bodo vojna oblasti — z namenom tolaženja Madiarov — za te progla:i\še ae nemadjarske novince odpuščale madjarske tretjeletnike! S tem pa ne le da bodo dotičniki trpeli osebno krivico, ampak bodo se svojo žrtvijo povspeševali tudi madjarski šovinizem ! 1 a-kega tfrkta si gotovo niso želeli in bi pomc-njal isti tudi krvavo krivico, ali — jako možen in verjeten je. Nemiri v Szegedinu. V čaau , sama na Bebi, ni nič druzega, nego to, kar mi normalni ljudje umpjemo pod dijaško šalo, ki pa prav pod glorijolo izvestnih vladnih vojašk'h, municipalnih, ministerakih komentarjev in poročil raznih korespondenc, več ali manje »kiralih« (kraljevih), zadobiva velikanski nimbus in bi bila v stanu zguati celo kakega ogerskega ministerskega predsednika doli s fotelja, ee bi Ogrska sploh — imela takega ministra ! Na Košutuv Bpomenik v Szegedinu je bil položen venec s napisom: »Pridržani tretje letni vojaki njegovemu (Košutovemu) svetemu spominu !« Tu si je izvestno dovolil kak polit oni agitatorček (ali morda še niti tak) šalo, samo da bi sti emejal nad konfuznoatjo nervoznih organov, ali pa iz namena, da povzroči kakov konflikt, ki bi se dal prav dobro izrabiti za politično agitacijo. In res ni dotionik slabo računal. Kajti posegle so vmes vojaške in politične oblasti, ogrski korespondenčni biro je izdal cel komunike ; tudi konflikt je navstal med vojaško in politično oblastjo. Vojaška oblast je dala odstraniti veneo po deputaciji ter ga izročila politični oblasti. Na to je množica navalila ter tirjala z demonstracijami, naj se jej izroči venec, kar se je tudi zgodilo. Še več: pod intervencijo političnih oblastnijje množica položila venec zopet na spomenik ter so jej dali municipalno čaatno stražo. A prišla je zopet vojaška oblast kar z dvema kompanijama vojakov ter si je po daljšem boju z množico, ki je vojake obiipala s kamenji, prilastila venec In ga spravila v vojašnico. Popoludne in zvečer eo ee ponovile poulične demonstracije, v katerih je fana'.izirana množica tirjala od vojakov venec ! nego to, moja narava "? Glejte«, je nadaljevala, »v nekem predalu Bte lahkomiselno pozabili troje pisem do gospe de Serizv, evo jih ! Moje molčanje Vam je dokaz, da imate v meni jako popustljivo žensko, ki ne zahteva od Vas žrtev, katere zahtevajo od nje zakoni. Toda dovolj sem premišljevala in spoznala, da najini ulogi niste isti, in da je samo ženska določena za nesrečo. Moja čed-noBt sloni na določeni in trdai podlagi Znala bom živeti neomadeževano, toda pustite me živeti.« Omamljenega vsled logike, kakor jo znajo uporabljati ženske za jasnost v ljubezenskih stvareh, je obvladala markija neka dostojnoat, ki jim je prirojena v takih odločilnih trenot-jih. Instiktivna mržnja, katero je kazala Julija nasproti vsemu, kar je žalilo njene Brcne želje, je pri žen3k: najlepša in izvira morda iz kake naravne čednosti, katere ne spravljajo do molčanja niti zakoni niti civilizacija. A kdo se bo upal grajati ženske ? Če nekatera stroga srca grajajo pobotanje Julijinih dolžnosti z njeno ljubeznijo, jej bodo štela to prenapeta Brca v zlo. Ta splošna graja obtožuje ali nesrečo, ki povzroča lahko nepokorščino do zakonov, ali žalostno nepopolnost naredb, na katerih sloni gospodska družba. (Pride še.) Pr šlo je do epopadka. Kamenje je le- vendar zopet enkrat pojavil minister, ki ima telo sem, kroglje iz pušk pa bo švigale tja. tople avstrijske krvi v svojih žlah. Krepko Bilo je več ranjenih in zaprtih. Sedaj vlada je zvenela bojna fanfara dr.a Kcerberja, po-zopet mir. ! tem pa je prišel rečeni banket in generalis- Via ino poročilo pojasnuje sedaj in raz-^simus je odpel jermenje, utaknil meč v nož sveti;uje dejstva od vseh strani ter obeta ' niča vzel rog v roko in je jel na lastna usta in na vso sapo pihati — retirado. Niti izreči ne smete, o gospoda, besede »ločitev« od Ogrske ! Pogodba se mora obnov i t i ! Tako je zaklical Koerber. Mi bi stavili, da so si po vsej Madja'ski veselo meli roke po tem govoru Koerberje-vem. To je zanje radostno obvestilo, da jim ne treba nič odjenjati, ker pogodba se mora obnoviti! Tako se pripravlja dr. Koerber za trdi gospodarski boj s prihodnjo ogrsko vlado. V hud boj hoče iti in ob enem daje razumeti sovražniku, da — ne mislimo ttko hudo od naše strani ! ! In potem naj bodo Madjari odjenljivi, ko je načelnik nase vlade nemodro dal vse šanse iz rok? Omenjeni go- pre.^kave, da-li je korektno postopala politična oblast, ki je od vojakov odstranjeni ve nec zopet položila na spomenik ter so ustrašila presij mnežice. V glavnem pa Be bo vodila preiskava o tem, da-li so re3 tretjeletni vojaki položili ta venec, kakor izhaja iz napisa. Na vsaki način je ta dGgodek simpto-matičen za konfuznost in nervoznost, ki vlada sedaj na Ogrskem, ker je vrhu tega vidno, da se v tej kritični dobi položaj vedno bolj poostruje, in to še z vprav malenkostnimi prikaznimi, ki pa impjo na sebi znak, da • prav po neznatnosti izzivljajo dalekosežne posledice. Gospodarsko razmerje med Av- vor Koerberjev je bil grozna hiba v taktič-strijo in Ogrsko. V deželno n zboru šta- nem in stvarnem pogledu. Mi ne moremo jerskem so razpravljali včeraj o važnem ak- torej drugače, nego da občudujemo opti-tuvelntm vprašanju : o gospodarskem raz- mize m štajerskega grofa Kotulinskega, ki se merju med Avstrijo in Ogrsko. Poslanec še nadeja »pravične nagodbe«. Walz, ki je že znan po tem, da si rad Tako govore — drugorodci ! Itali- ' privošča različne parlamentarične rezkoeti, janski državni poslanec in ob enem ugledni j je tudi to pot ostro napel struno. Če nimamo pj8atelj, Napoleon Colaianni, piše v rimski dobiti — je menil — boljše pogodbe, potem j ,Rjvjgta Popolare« daljši članek, naperjen nam mora biti ljubša ločitev. Za skup- protj >prenapetežem«, kateri so nameravali noat smo morali doprinašati žrtve njim, ki z žvižganjem vsprejeti ruskega carja ob njega glojejo na našem gospodarskem življenju. In prihodu v Italijo. Clankar je ošibal razširje-vrhu vsega so Ogri še nelojalni. Govornik J vaIce agitacije proti carju in je dokazal, da je izjavil, »da mora kakor posten ljudski bi bii tab.0v organizirani nastop proti carju zastopnik reči naravnost, da na teru, da je pregreŠ9k proti dolžni uljudnosti in zakonu, ogrski šovinizem tako vzkipel, j e in biI ob enem tudi politično nevaren čin. kriva edino le popustljivost Koga naj bi zadelo žvižganje — vprašuje krone«. Zato da ga je razveselilo armadno Ksj pa Fin- raini grcf podal to irjavo, že se je zvrnil lands^£iT kaj Kišinev____? Prva pomenja zopet ua tisto stran, kjer žele obnovljenja grn0 piko po nagem maenju io to veliko bclj nagodbe ! Ćeš, da še obstoje vzroki, ki so ^rn0( nego pa klanje Židov — zato ne bom-) doveli do duvalizma in dvakratnega obnov- i9kali n;kake olajšujoče okolnosti, da-si bi ljenja nagodbe. Svojo vest si je nemški grof jih iahko političnih in etičnih. Potem potolažil z izjavo, da obnovljena p o - i pa bi 9e bii0 mQralo organizirati tudi proti -godba bo morala biti pravična! Edvardu VII.f morilcu Burov, vSe kaj dru-Ali javne vesti ni potolažil. Stvar je vendar zega neg,0 navadno žvižganje! Finlandci so najjednostavneja : aKo naj bo pogodba res tihe> obupane žrtve; Burci pa so se branili, pravična, bi morali Madjari mnogo, mnogo kakor 8e more braniti le narod herojev . . . In tisti dragi nemški cesar, ki zapoveduje, pa niso bili Madjari da se v poljsko-pruskih š dali pretepajo male Tržaške vesti. Mestni s?et tržaški bo imel v soboto opoludne svojo sejo. Brnski >Hias« o »Edinosti«. Pod naslovom »Ze slovanskĆho jihu« (S slovanskega juga) priobčuje brnski dnevnik »Hlasc članek, v katerem podaja, odobrujć, glavne miBli, podane v naših člankih »Na razpotju«. Uvodoma pa pravi o našem listu, da je med onimi redkimi organi slovanskimi, ki s h vale vreduo nepristranostjo slede življenju vsega Slovanstva ter crpi iz istega praktične misli za skupno slovansko delo v avstro-ogrski monarhiji. Hvaležni smo brnskemu glasilu bratskega češkega naroda na tem, da tudi nam Jugoslovanom obrača Evojo pozornost, in zahvaljujemo ga na priznanju našega skromnega delovanja slovanski stvari v prid. Prost Faidutti — škof? Širi se govorica, po kateri bi bil imenovan v kratkem prost Faidutti v Gorici pomožnim škofom v Tridentu, drugi pa hočejo vedeti ce!6, da bi šel Flapp v Trident, v Poreč pa Faidutti ! Ali zo bo menda le govorice! Ricmanje. Pod tem naslovom p še včerajšnji »Slovenec« : »Deputacija Ricmanjcev je bila prtd včerajšnjim na tržaškem namestništvu ter je zahtevala, naj se reši njihova vloga za prestop v pravoslavje. Dal Bog, da bi Ricmanjci uvideli, da s tem store jako nesrečen korak in da bi se dobil način, da se razmere v R cmanjih v okrilju katoliške cerkve z lepo poravnajo.« Mi dostavljamo temu: Dal Bog, da bi kompetentne cerkvene in državne oblasti izlasti pa na potrebno čistoto postelj ! Te so v resnici polne nesnage — stenic ! Opisali ste bili slučaj, ko je obnemogla in na smrt bolna ženska tožila, da ne more niti minute časa počivati, ker jej bolezen in — neštevilo stenic ne dajejo miru. Opisali ste bili tudi žensko, ki je bila vsa črna na vsem životu od samega pikanja teh mrčesov. Ker so tudi nekateri italijanski listi (umeje se, da ne camorristični) pisali in obsojali to nesnago, je bilo pričakovati — da se poklicani faktorji že enkrat zganejo ! Toda, danes smo v tem pogledu ravno tam, kjer smo bili pred petimi leti ! Za sedaj polagamo na erce g. Marsichu, upravitelju bolnišnice, naj da nemudoma očistiti III. ženski oddelek v I. nadstropju, kjer tožijo bolne žene, da morajo ob vsej bolezni cele noči loviti — stenice ! Roko na Brce, o gospoda, in pomislite, da mora vsaka o?eba (ali pa kdo drugi zanjo) plačevati 2 K 8 st. bolniških stroškov na dan ! Vi porečete, kakor običajno: »Mi či-stimo, kolikor se da.« Mi vam pa pravimo, da se ne čisti nič in nič! Po zaporih, kjer ležijo sami zdravi ljudje, je dovolj da se je le jeden pritožil o kaki nesnagi, in takoj vam pobirajo postelje in tudi pobelijo sobe ! V bolnišnici pa, kjer leže bolni nesrečniki, za katere treba slano plačevati — puščajo vb6 postelje polne stenic; a iz bolnikov, ako so se pritožili, brijejo cel6 norce ! Kako se v bolnišnici »čisti«, vedo po-vedati bolniki in trde, da ee po cele mesece niti ne pogleda v postelje ! Tako postopanje je nehumanno in mi zahtevamo v imenu humani tete, da se to od- uvidile, da zadevlje njih največa; pravi takoj ! krivda na tem, da je prišlo do tega ter da bi našle pravo pot iz trmaste absolutne negacije do pametnega popuščanja — ako je še čas. Uloge so se sedaj zamenjale. 3Ioja misel! Pišejo nam iz pevskih krogov: Poletna sezona jc minola — doba raznih veBelic na planem. Smem se nadejati torej, da se ne bo krivo tolmačilo, kar ho- Prej so prosili Ricmanjci, sedaj bodo morale gem regi jn da se ne bo meiilo, da je to naperjeno specijalno proti komu. Kar sem tu napisal, sem hotel napisati v blagohotno uva-ževanje na adreBo — vseh. Proti nikomur torej, ampak za vse in na korist vseh. Vodjo me torej le &t /arni razlogi, le stvari ho- prositi gornje oblasti. Naj se pa Bodi o ric-manjBkem gibanju, kakor se hoče, ali to mora priznati vsakdo, da bi zmaga Ricmanjcev ne bila škodila verski misli, pač pa bi ustvarila trdenjez proti raznaro dovanju na Primorskem. Ta misel 5em koristiti in nikomur škodovati ! • ... i nas je vedno vodila o presojanju unijatskega Večkrat že, smo čitali v cenjeni »Edi- gibanja v Ricmanjih. Ako smo se za to nostic pritožbe, da so veselice v našem me-vprasanje iz zgornjih poštenih namenov eLu jn njega okolici prepogoste, zanimali, nas nevspeha tega gibanja ne more . Ako p0misiim0) da je tu blizu dvajset biti sram, ker bi nas sicer moralo biti sram pevakjh zborov> ki pokrivajo svoje troške v s a e e g a nevspeha na narodnem, kul- j ^^ e(lino od dohodkov veselic, bomo U-turnem in tudi — cerkvenem polju. Slab k()j umeli? da treba procej veselic, predno so vojak bi bil ta, ki bi se podajal v boj le , vfla u ^ruštva nabrala svoto, potrebno za tedaj, ako bi mu bila zmaga zagotovljena že; avQ. obstanek. A;j 5asto se dogaja, da je v naprej. V vsakem boju je zmagovalcev in kako društvo priredilo veselico, na kateri je, premaganih. Ali zmaga, žalibog, ni vedno na da aH Q^ pokrilo komaj _ stroške te ve-strani dobre stvari. Sicer emo pa trdno uver- geiice mme. — Kaj naj stori tako društvo dežni poraz E i c- drJgega, nego da se odleči za eno veselico, a a" na kateri upa doseči vs*j nekaj prebitka? dob ! Ali tucii tQ ae ue p08refsa vsikdar, čemur se bi morali odjenjati. Za odjenjavanje nikdar disponirani. In kako naj bi še le sedaj, ko so vsi kakor v plamenu, pričakovali od njih odjenljivosti ?! — in ako vrhu tega še čieni naša vlade se svojim nastopanjem podžigajo plamen, kakor je storil to sam načelnik naše vlade, dr. Koerber, na banketu industrijalcev na Dunaju. Ćuden mož ta — Koerl>er. Se svojim postopanjem v notranji polovic; ntš« m< narhije je potisnil že vse ne-nemške narodnosti v opozleijo, dovedši jih deklice, ki so zakrivile samo to, da so govorile svoj materini poljski jezik ? !« Tako je dal' Italijan Colaianni najboljši odgovor na vprašanje, da-li je res car Nikolaj prvi med vladarji, ki zaslužuje, da se pljuva nanj ? ! Srbska skupščina. Včeraj je kralj Peter I. otvor.1 zasedanje srbske skupščine s prestolnim govorom, v katerem izreka početkom zahvalo kabinetu Avakumov čevemu, ki jeni, dajenavi.iezni poraz manjcev prinesel za našo rodnostin da še prinese r i h sadov. Da ni bilo riemanjskega vpra-1 zQpet n- gudjtj} ako pomislimo, da vsa ta šanja, bi se bilo poitalijančevanje po nsšiti j društva prirejajo vsakzo vsaj dve za- cerk^th vršilo že na najširši podlagi. Ric-; bayi Qa letQ( kar znaši 34 veselic! A po-manisko vprašanje pa je in bodi »memento« misljti -}e da,je) da Je zraven pevskih dru-mogotcem, d?, so tudi za njih neke meje. I D ; gtev V£e polno drugih društev, ki prirejajo po toje vsakako vspeh! eno in tudi po več veselic na leto. Javno vprašanje. Gospoi Jo3ip Turk, ] Veselice s« vrste ena za drugo, ali pri-posestnik v Škorklji št. 131, je že dne 9. ju - J haja jih tudi po več na en in ieti dan, od česar n ja minolega leta vložil na tuk. c. kr. na \ imaj0 le škodo vsa dotična društva. — Kaj mestništvu priziv v stvari domovinske pra-! storiti torej?! Zmanjšati število društev? — vica. Pred dob r;m mesecem pa je na ime- : se lahko storiti z — jezikom ; druga novani oblastniji tudi urgiral rešitev, a do |pa bj b}[a stvar, ako bi res začeli akcijo za dane3 — po 1 letu in štirih mesecih — od- tako zmanjšanje! Tega tudi ne treba, kar je bil vložen priziv — ni še prejel ni- ! ^ft 9mo prepričani, da morejo obstati kake rešitve! Kakor ta gispod, tako je tudi vsa 8edaj obstoječa društva in da so vsa ta premnogo druzih, ki čakajo že nad leto dnij ; društva tudi koristna narodui stvari. do defiaitivnega prepričanja, da od njega ni- je VCMjii vladne poale do sedanjega uravnanja razmer in do sestave redne vlade pod mini-sterskim pred^edništvom Gruica. Nadalje na-glašd prestolni govor prijateljsko razmerje do drugih držav, posebno do bratske države Ruske, do prijateljske A v s t r o-O g r b k e in do balkanskih držav. Kralj je sporočil, da je pravkar dobil obvestilo, da je sultan izdal i rade (cesarsko naredbo), v katerem priznava srbsko narodnost, ter ie (kralj) izrekel nado, da se kmalo pc-sreči sultanu napraviti red in mir v Mace-doniji in Stari Srbiji. (Ali je tudi kralj Peter sel med nepoboljšljive optimiste?!) Slednjič je zahteval kjalj, da skupščina posveti ve-1 ko pozornost vojski, ki uživa prej ko slej zaupanje naroda. na rešitev svojih rekurzov. V imenu vseh rekurentov vprašujemo visoko c. kr. namestništvo : misli-li isto ukreniti potrebno, da se že enkrat začne izvrševati — zakon ? ! Izgovor, češ, da imajo na magi- Ako pa je ali bi bilo katero teh društev v takih financijelnih razmerah, da bi ne moglo dalje — bodo členi istega že vedeli, kaj jim je storiti. Nasilnim potom se pa ne da uničiti nijednega (narodu koristnega) dru- majo ničesar, ali prav ničesar dobrega pričakovati, razno — lep:h in sladkih besed. Teh j h ima vedno na koše; kolikor jih ne zna rezljati sam, pa mu jih sestavljajo njegovi pomočniki, kakor smo izvedeli ravnokar. Sedaj pa vidimo, da je tudi njegovo posto panje nasproti dogodkom na Ogrskem tako, da se vsiljuje vprašanje: je li to sploh resen politik ? Svojo demisijo, podano med sedanjo ogrsko krz^, je opravičeval, kakor da mune dopušča vest, da bi nas Ogri še nadalje tako tiščali ob tla in nam gospodovali. Kratko zasedanje državnega zbor je sklical (po občni sodbi) v ta namen, da bi ves nas parlament mobiliziral proti Ogrom ; on sam naj bi korakal na čelu kakor generalissimus te vojske. Ves svet bi bii mislil, di se je končno stratu obilo dela ne drži, ker obilico dela ima štva in je velika pogreška, ako kedo sanja o tudi, recimo, c. kr. namestništvo, a vendar rešuje vse akte, zadevajoče domovinsko pravico, z vso možno točnostjo. Kakor ta urad, tako ima tudi c. kr. redarstvo obilo posla z izdajanjem potrdil o 1U letnem bivanju; in kakem takem uničenju : Z veselicami in z društvi nadomestu-jemo — osobito mestni Slovenci — slovenske ŠDle ! Toje za nas javna šola. To mora priznati vsakdo, ki opazuje že dlje tudi to, vsaj zadnji čas, vrši svojo dolžnost I časa razvijanje našega naroda v mestu in tudi mnogo bolj točno, nego pa magistrat, da si ima ta zadnji legijone uradnikov na razpolago. Zganite se torej in glejte, da Ee bodo zakoni tudi re^ vršili. Bolnišnica in nje — nesnaga ! Pišejo nam : Ze večkrat ste nastopili proti upravi tržaške mestne bolnišnice in ste obsojali to upravo radi tega, ker premalo pazi na snago v okolici. Pustimo torej društva. Naj žive! Zaha-jajmo marveč na veselice kolikor več moremo ! Ali na eno bo treba misliti. Temu se ne bomo mogli izogniti. Neizogibno potrebno je v interesu stvari. V prirejanje naših veselic treba spraviti zistem, organizacijo ! Zatoje skrajni 5asp da si stva-rimo korporacijo v tej ali oni formi, pod tem ali onim ime- n o m, ki bo nekak regulator v tem pogled u, ki bo avtoriteta, kateri se bodo morala pokoriti v b a društva, ki prirejajo veselice, brez i ij e m e ! To bo tudi pot, po kateri bo preprečeno vsako sovražtvo in kljubovanje. \ sakdo naj podpira ono društvo, katero je, po njega mnenju, bolj vredno podpore. Vsakdo naj gleda, da se naša društva organizirajo in tako zadobe neko bolj trdno podlago. To bo narodu na korist ! Razpisane službe. Predsedništvo c. k. namestnišcva razpisuje mest3 namestništve-nega kaacelista s plačili XI. plačilnega raz reda. — Ako se ta služba ne podeli kakemu prosilcu iz med aktivnih ali kvijesciranik uradnikov, bodo imeli pred drugimi prosilci pra vico do nje podčastniki s certifikatom, ako dokažejo svojo popolno usposobljenost. Zakonito opremljene prošnje, katerim je prid»iati tudi dokaz o poznanju deželnih jezikov, o primerni šolski naobrazbi, poznanje pirarn ške in manipulacijske službe in korektno p.navo, je predložit' do 5. novembra predsedn.štvu c. k. n imestništva. C. k. finančno ravnateljstvo za Primorje pa razpisuje nastopne službe : višega kontrolorja carinskega urada v VII. plačilnem razredu, eventuvelno višega ofieijala carinskega urada, ali mesto kakega drugega cari-narskega ali uradnika solnega urada v IX. plačilnem razredu, eventuvelno kako drugo mesto carinarskega ali uradnika na solnem uradu v X. plačilnem razredu, eventuvelno elužbo carinarskega azistenta ali drugega ca rinarS.ovansko pevsko društvo« bo tudi blagohotno sodelovalo b posebnim vele-! zanimiv.m programom. Tudi različna vina' eo ž« preskrbljena, kakor: sladki refošk, kraŠKi teran, imenitni Istrijanec, okoličansko črno in belo ter sladko novo. Rade bi imele pa še kaj imenitnega; zato se obračamo zaupno do rodoljubnih družin v Trstu in oko« lici, da nam blagovole poslati kako buteljko de bolj delikatnega. Prepričane smo, da nam vsakdo, kdor ima kaj v svoji kleti, doposlje eno ali dve steklenici v »Slov. čitalnico«, ul. S. Francesco 2. Kakor vedno, tako upamo tudi sedaj, da nam si. občinstvo priskoči na pomoč s kakim prispevkom in obilno udeležbo. V ta namen so že podarili: g. Negode 2 buteljki refoška sladkega, g. N. P. 2 buteljki >prosekarja«. Srčna hvala! Da bi našli kaj mnogo posnemovalcev. Deeek seje izgubil. Amor Ciena je 11-leten deček. Včeraj zjutraj je odšel, kakor navadno, da pojde v šolo. Od onega časa je izginil. Dogodek je prijavljen redarstvu. Vinska »korajža«! Predsinočnjim je prišel v neko kavarno v ulici Lodovico Ariosto (Skoraj gotovo je ta ulica nekje v novem Trstu!), nek Marko B. iz Slavine. Poln vina, kakor je bil, je začel v omenjeni kavarni razgrajati in upiti in to toliko časa, dokler je bil pozvan redar, ki je skušal pomiriti pijanega moža. V plačilo za to je pi- nas več podili izpod tuje strehe ali pa nas za drag denar nejevoljno trpeli pod njo, ker tu bomo: na svojem! Mi pozdravljamo z veseljem to napredovanje goriških bratov I X Občinske volitve t Harezigah. Kakor nam javljajo iz Marezig, se bodo nove občinske volitve vršile dne 15., 16. in 17. t. m. Zadnje volitve so bile razveljavljene vsled rovarenja poznanih možakarjev, kateri imajo v Kopru svoje »narodne svetovalce«. Vesti iz Kranjske. * Privaten pedagogiški tedaj hočejo nstanoviti v Ljubljani za absolventke mestne više dekliške šole. Mnogo absolventinj te šole se je namreč posvetilo učitelje vanju, a sedaj je znatnemu janec pograbil redarja za prsa in ga"hotel jštevilu g°ieak zaPrta Pofc tudi na učiteljišče vreči na tla. Isto je pijanec ponovil nad ! v Goric°, ker imajo ondi dovolj domačink, drugim redarjem, ki je bil prišel prvemu na ; ki prenapolnjujejo ondotno učiteljišče. Zato pomoč. i i® kuratorij mestne višje dekliške šole v Še le ko je prišel tretji redar in ko so Ljubljani prišel na pametno misel, da ustvari pijanca dobro povezali, se jim je posrečilo nekak pedagogiški tečaj, kjer bi se boljše odvesti tega Samsona na inšpektorat, kjer g°jenke proti odškodnini 1C kron na mesec so ga pregledali in našli pri njem vse polno P»vatno pripravljale za vsprejemni izpit na kamenja. Z inšpektorata bo pijanca odveli na učiteljišču. Občinski svet je pritrdil ustano-komisarijat v Vicolo Cieco in od tam, po vifcvi takeSa tečaJa» ako se °glasi V0aJ 8 zaslišanju, v ulico Tigor — na hlad! V ho- Jenk in J*e doyolil v ta namea letnih 800 telu Tigor imajo namreč neki gotov lek proti krOD vinski »korajži«. Zviti lopov. Včeraj zjutraj je Marko Valenta pripeljal iz Umaga kakih 20 kvint. grozdja. Med tem, ko je šel Valenta v mesto ponujat svoje blago, se je predstav i lastniku barke, na kateri je bilo grozdje, neki nepoznanem, ki je izjavil, da je kupil in tudi plačal osem kvintalov grozdja. Lastnik barke, Domenik Delise, ki pa mora biti grozno na-jiven, je, meni nič, tebi nič, oddal zahtevano grozdje — nepoznancu. Ko se je Valenta povrnil in izvedel o veliki in zviti slepariji mu ni preostajalo drugo, nego da ^je javil dogodek redarstvu. Pa poreče kdo, da tržaški lopovi ne napredujejo ! Prebivalstvo našega mesta šteje (brez vojsštva), 186.348 duš. Leta 1900., ol> zadnjem ljudskem štetju, je bilo 178.127 duš. V treh letih je torej priraslo 8221 prebivalcev. Kdo ve, koliko bratcev il blažene Italije je med tem prirastkom ! Poroke, rojstva in smrti. Od 27. septembra do 3. oktobra je bilo v Trstu 35 porsk (v minolem letu v istem času 31). — Rijenh je bilo 96; 46 moškega in 50 ženskega spola; med temi 17 nezakonskih. — Mrtvih je bilo 70. Pozor na gobe! Te dni je bila tu aretirana neka kmetijca, ki je prodajala gobe, ne da bi jih bil pregledal mestni izvedenec, in vrhu tega je prodajala na nedovoljenem kraju. Ko je kasneje mestni izvedenec pregledal zaplenjene gobe, je konstato-val, da so večina teh — ttrupene! Pozor prodajalci! Pozor pa tudi še bolj kupovaloi, ker sta se ravno včeraj zastrupili dve celi družini, stanujoči ena v ulici S. Michele, druga pa v ulici S. Giusto. Da ni bilo veče Vesti iz Štajerske. — Cvetje celjske kulture. Veliko in opravičeno ogorčenje je bil izzval razbojniški napad na slovensko družbo, ki se je vračala z neke veselice v Šmartnem, o kateri priliki je bila tudi neka gospa težko ranjena. Eden napadalcev je bil sojen te dni pred celjskim sodiščem in so mu prisodili celih — 14 dni zapora; drugega — ki je ranil gespo na glavi — bo pa sodilo vojaško eodišče. Ta dva sta izvršila tisti razbojniški napad : ali intelektuvelni provzročitelji eo tam zadej na varnem in — niso sedeli na zatožni klopi. Te dni je umrla žena nekega celjskega Nemca. Sklenil je, da jo spravi na pokopališče sine ltx, sine crux. V ta namen je stlačil truplo v neki zaboj in položivši istega na voziček — hajd na pokopališče. In otroci žnjim. Mej potoma je stopil v gostilno, a mej tem so otroci čuvali mrtvo truplo svoje matere : »Sprevod« se je pomikal dalje in — voziček se je prevrnil v neki jarek. Po tej nezgodi so se pomikali dalje na pokopališče. — »Tu le jo imaš, pa naredi žnjo, kar hočeš«, je velel celjski Nemec grobarju. In je dodal v podkrepljenje : »Nazaj je ne bom vozil«. Ali ne poganja čudnih cvetek slavca gredica »kulture« celjskih Nemcev? Filodrammatico : ob 8. uri in en četrt »Tristi amori«, Gicosa-va komedija v 3 dejanjih. Brzojavna poročila. Kriza na Ogrskem. DUNAJ 8. (B) Bivši ograki ministeraki predsednik Koloman pl. Szell je danes zjutraj odpotoval v Budimpešto. Blagoslovi j en je obnovljene kapele. DUNAJ 8. (B.) Danes predpoludne ee je vršilo blagoslovljenje restavrirane Brigitine kapele v navzočnosti cesarja, ministerskega predsednika, naučnega ministra Hartela, namestnika, policijskega predsednika, deželnega maršala in občinskih svetovalcev. Na nagovor odborovega načelnika, ki je zahvalil cesarja na prihodu in je zaprosil istega, naj bo navzoč na pivi maši, je odgovoril cesar : Veseli me prisrčno, da sem mogel obiskati brigitanski okraj ter biti navzoč na blagoslovljenju restavrirane kapele. Ta na novo navstala božja hiša je zgodovinsko znamenje na dunajskih tleh in v mnogih zvezah z zgodovino moje hiše. Jaz hvalim patrijo-tični in verski čut prebivalstva, ki je to kape1© povrnilo nje svetemu namenu in izrekam svojo zahvalo vsem onim, ki so sodelovali na tem. Cesar je prisostvoval bv. maši in si je natanjčno ogledal kapelo. Cesarja so pozdravljali entuzijastično na vsej poti. Strajk erkostavcev. BUDIMPEŠTA 7. (B.) Zvečer je demonstriralo kakih S00 štrajkujočih črkostav-cev pred uredniškimi prostoii lista »Pesti Hirlap« in so redarje, ki so hoteli po9eči vmes, obmetavali s kamenjem. — 1 policijskih uradnikov je bil ranjen, 21 izgredni-kov pa zaprtih. Tudi pred prostori lista »Budapest« so demonstrirali štrajkujoči črko-stavci in so s kamenjem pobijali okna. Mir je bil kmal'i vspoatavljen. Plenjenje. TOUR COING 8. (B.) V sosednjih občinah so ptuje osebe plenile in odnesle blaga iz pekovskih in mesarskih prodajalnic. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 7. (B) Po zaupnih sporo-i čilih iz Sredca pripravljajo osrednja vodstva 1 komitejev manifest, v katerem izjavijo, da so ; odbori v pričakovanju, da porta zaustavi zatiranje bolgarskih Macedoncev in izgrede proti istim, sklenili odložiti sedanje gibanje in dinamitne napade do spomladi ter čakati, da li se odredbe za reforme izvedejo. Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorclj lista „E d I n o 81". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trata Razne vesti. Jan Kubelik. Znani virtuoz na goslih, Jan Kubelik, nastopi daljšo turnejo, ki bo obsegala 110 koncertov v raznih deželah kakor v Angležki, Frsncozki, na Holand-nesreče, se je zahvaliti hitri zdravniški po-' skem, v Nemčiji, na Ruskem, na Avstro- meči, ki je zastrupljene rešila najhujšega. Da se ni — prehladili Včeraj v jutro je redarstveni nadzornik, s pomočjo enega redarja, aretiral v mestnem gojzrliču 19-let-nega Radimira Gabrielli-ja, kateri je že več dni in več noči hodil in spal, v omenjenem gojzdiču. Aretiranec je bil ves razcapan in brez sredstev za preživljanje. Ogrskem in v Italiji. Razna znamenita filhar • monična društva po Evropi so naprosila Ku belika, da nastopi na njih koncertih, toda radi pomanjkanja časa je moral virtuoz odbiti skoro vse ponudbe. Tudi za Ameriko je dobil Kubelik ponudbo. Znani amerikanski >impresarjo< Mr. Frohmann je ponudil za >100 koncertov 300.000 dolarjev in brez- Vremenski vestnik. Včeraj toplomer plačno vožnjo za 4 osebe.« ob 7. zjutraj 18.3, ob 2. uri popoludne1 8 letna morilka. V neki vasi pri Aradu 23. C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764.8 je izginil neki triletni deček brez sledi. V — Danes plima ob 10.6 predp. in ob 10.32 noči potem, ko je deček izginil, je pripove-pop.; oseka ob 4.12 predpoludne in ob 3.22 dovalo neko 8 letno dekletce njegovi materi, popoludne. Vesti iz ostale Primorska X V Gorici zidamo. V »Soči« čitamo: Zidamo ne le v duševnem oziru, mar- da ima strah pred izginolim. Mati dečkova je vprašala na to dekletce, zakaj da se ga boji. Odgovor dekletca je bil, da je dečka — umorila. Vsled izpovedbe so se pričela poizvedovanja in res so našli truplo dečkovo : na onem me9tu, ki je je označila deklica. več v splošni naš napredek z damo s kame- Dek[ica je ^ na Ua ^ ga je , eQ0 njem in opeko. - >Trgovski dom« bo kmalu roko davila na vratU) z drugQ pa mu je ti_ že iz tal. Kdor je videl, kaj vse bo tu pod g5ala ^ dokler ni bU atev> zemljo, se je vprašal v duhu: >kaj še bo Loterijske številke, izžrebane dae 7. nad njo?« In res bo to prekrasno poslopje j * narodu v čast in korist! — Poslopje »Goriške ljudske posojilnice« v Gosposki ulici št. 7 bo v par tednih popolnoma dovršeno. Že sedaj se vidi, da bo to Dajličnejša hiša v tej glavni ulioi našega mesta. — Tekom jed-nega tedna bo tudi dovršen veliki salon hotela »pri zlatem jelenu«, in v kratkem času zraven njega se stekleni salon. Vsakdo se lahko prepriča, da se pripravlja prav prijetno shajališče tudi za največe potrebe. Ne bodo Praga Lvov 64 46 79 70 36 5 25 42 64 54 Gledišča. Dane§ zvečer se bo predstavljalo v: Politeama Kossetti: ob 8. »La Tra-viata«, Verdijeva opera v 4 dejanjih. Fenice : ob 8. »La Boheme«, Puccini-jeva opera v 4 dejanjih. Išče se pridno slovensko deklico, katera je dosegla 14. leto in je dobrega zdravja. Več se poizve v tiskarni našega lista, ulica Torre bianeha štev. 12, stara od L 4 let naprej, ki zna neko-1/uMIUU liko šivati, pozna slovenski in nemški govoriti, se sprejme takoj, ulica Risorta št. 7, I. nadstr. *XKXXXXXXKf17. Nova prodaj alnica jest vin in delikates. Bogat izbor vseh v to stroko spadajoči h predmetov. Specijaliteta: Šunka (pršut) iz prage in Štanjela. Najfinejši salami. Velita zaloga lin t inteUbl, piva, likerje? in liieralflih Mi =-----= Postrežba na dom. ZALOGA USNJA ^ — TRST — }f Piazza Nuova št. 1. £ — TRST — Piazza Nuova št. 1. — TRST — 111B illilUIULI — TRST — Velika zaloira vsakovrstnega usnja najboljš h tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. —™ Ugodne cene. =— IV. kmetska konjska dirka dne 11. oktobra 1093. ob I, uri pop. Premovanje konj in velik konjski semenj dne 12. oktrobra 1903. v BELOVARU (na Hrvatskem). Velik dohod snovij za možice in ženske obleke same novosti. 3ogat Izbor drobnarij za krojače mm FR. HITTY Alojzij Galperti TRST Barriera veeehia 13. Železniške postaje Križevac-Belovar-Virovitica-Barcs. Prižene se okoli IOOO izvrstnih konj za izućenje, ježo, ____vozove m tezo. < ■ < i < B i < Prednaznanilo. Na Corsu štv. 47, v hiši tik nekdanjega „Zelenega hriba" (na lesnem trgu), odpre v soboto delalnico in prodajalnico w&r zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet) > i > Varujte Vaše noge z n povzetju. Prospekti d priznalna oisma veja-tih oblastij in drugih visokih krogov brezplačno. Bogato izbrana ralega vs»eh prednnetjv cd ssliesia. Centrala: DUNAJ. 1.. Do-minikanerbastei 19. 3C Rudolf Aleks. Varbinek "m zaloga glasovirfev najboljših tu- in inozemskih tovarn ===== Borzni trg1 št. 2 II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene Pravi ovčji sir [>ro|ns eSbuoouj po ou|i| buizouui b>|!|3A X X -uapo-j -pii 'afu^jns sfusjAod 'a^o-no ui sstzoui ez 33pjqo Joqzi 35 --:— ^ M XSHX zisvj zim> ™IL7 - £SXZ * OSHUAIKil <11V * J |'ituB>ia|qo i tu i ua r | ao^oSzi z BUjAogj} baon ) 25 KxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxKKKKKx TRST - UI. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jeatvin. kolo-nijalij, vsakovrstnega olja. najfineje testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito. kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških, predmetov za otroke in odražeene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico. od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porcelanasti! ploščah za spomeniie. Najnižje konkurenčne cene. * # * V ponedeljek se je otvorila trgovina. * Piatenin m bombaževin * vže tvrdke GIUSEPPE B0LLE H —zz ulica Nuova št. 38. (nasproti palači Salem), =z— }f Vsi predmeti se prodajajo po nedosegljivi konkurenčni ceni. g* H __________________________tr Lekarničarja A. Tbierry-ja balzam je najboljše dijetetično domače zdravilo proti prebaveim viram, pešanju, slabostim, »tzav ci, iipenjauju, ublažuje kašelj trganje, čisti sline in čioveSite potrebe. 12 malih ali 6 velikih kleoic f-i> zabojem vred zate r ste- siane K 4, - Lekarna pri angelju varuhu v Pregradi (Rogatec Sauerbrunn.) Pristno le ee zraven uti*n:eno varnostno znamko »nuna«, Priporoča se to zdravilo jemati redno na potovanje. 30 malih stanovanj z eno sobo in-2 sobami in eno kukinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v hišah Stolfa. Pisarua v ul. Giuliani št. 20 A, I. na Istr. od 1—2 in 5—7 pop. Urar F. Pertot Trst ulica delle Poste 3, votral uL Torre bianea Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gK'. naprej. Izbor st^n-s :ih ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Dve hiši na prodaj z nekoliko zemlj eča v blizini mesta več povć upra*.niš:vo »EDINOSTI«. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica deirindustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33^ cm, aestvogaine plošče od 20 in 25 cm po K 2.- □*«. Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne hoji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trst. ZeTezno pohištvo, zrcala iz Belerije. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za (lom in obrt po najugotinejš h cenah. ' Mnop denarja! ^ do 1(X)0 kr^n na mesec zmorejo častno zas užiti osebe vsakega dtanu, (tudi kot postranski zasužik). ISatanuneje pod ..Reell 107*' na Annoncen - Abthe !ung des MERCUR. Stuttgart, Bergstr. JAKOB BAfVIBiČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Xajfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blaga tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. Zaloga glinastih, peči v različnih velikostih, načrtih in barvah ter raznovrstne pečnice za oblečenje štedilnih ognjišč iz ene prvih čeških tovarn. Zelo trpežno blago, cene zmerne. Poslavljajo se tudi štedi 1 na ognjišča in sprejemajo vsakovrstne poprave. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporoča se udani Petar Verčon, Trst, ul. Chiozza št. 14, uhod skozi vežo. Prodajalnica rokovic in kravat. A. H U B M A M TRST Corso štv. 19. TRST. Rokovice g'aće, pi ve vrste za «osj e, & gumba po.....gld 1.— 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele kože za prati, 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice iz kineška svile po . . gld —.80 Rokovice iz ponarejene kože, 3 gumbi po........gld —.50 Rokovice g'acć za gospnde (aneUške vrste) po ... . gld 1.30 do 1.40 Rokovice pristne angležke po . gld 1*80 Rokovice za častnike gld 1.10, pod.Čaatuike 70 nove. Rokovice iz škotske niti od 40—50 novč Rokovice lukojičaste.....gld —.50 Rokovice mitous, zadnja novost, od Bvile 60 novČ. od niti 30 novč. Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizien" prah za gospe tvrdke Kielhauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. NB. Rokovice se poskušajo ter sprejemajo naročbe po meri. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital == Špitalske ulice Štev. 2. K 1,000.000 Kupuje in prodaja vb« vrste rent, zastavnih pisem, p rij o rite t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promese.izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eskomptvge izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale -- kupone. -— - Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni — izgubi —: Vinkuluje in divinkuiuje vojaške ženltninske kavcije. Eakompt in inkasao menic. Hnr—*ui naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali ca vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga, — -------------- Promet s Čeki in nakaznicami.