Št, 34 T-Gorica, Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti preje-Hiana ali v Gorici wt dom pošiljana*. vso leto.........15 K s/3 ¦ ¦„¦.........10 „ V. '. i, • • "•......& „ PosamiCne številke stanejo^ 10 vin. letu »Kažipot po Gortiken M^^ »ra^ianpe^l^sISrn^ v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Naročnino sprejema upravniStvo, v Gosposki ulici štev. 7 I- nadstr. v „Goriški Tiskarni" A. 'Gabršček. Na naroČila brez doposlane naročnine se no'oziramo. Oglasi in poslanice acgjačunijo^o Potit-vrstah čo tiskano t-kvttt 16 v, 2-krat 14 v, 3-kvat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po .pogodbi. Večje črke po prostoru. — Reklamo in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsobmo oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. v torek dne 23. marca 1909. Tečaj XKXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič. t Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8.'do 12. dopoludno ter od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopeludne. Upr avništvo so nahaja v Gosposki ulici U. 7 v I. nadstr. na levov tiskarni. SaroCnlno in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo 13 upravniStvu. „PHIM0REG" izhaja neodvisno od'„Sočou vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „Soča" in „Primorec" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka nI.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Bolinger, Tržaška cesta 1; Mai-ija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen. Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hovafiski. na Goriščekn; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Terezc. Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Tleško, Pokopa\. ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Stfrenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Josv Sotfvrart,-. Soiska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor- —v-V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu delia Cas$an&t \ ,' Telefon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič)! tiska in zal. Varnost slo«ffl tonili zavodov Razni slovenski časopisi so poročali, kako nepremišljeno ravnajo Slovenci v tistih krajih iz strahu pred pretečo vojno. Mnogi so namreč začeli dvigati denar, ki so ga imeli naloženega v posojilnicah in hranilnicah, Češ: vojska bo! Kaj pa briga vojska slovenske denarne zavode? Saj mi rib'posojamo denarja državam, ne vojnim upravam! V slovenskih zavodih naložen denar je zopet varno razposojen, večinoma med Slovenci. Naj bo tudi ves svet med seboj v vojni, to se naših zavodov ne dotika. Kdor ima torej denar naložen v naših zavodih, je to bolj varen nego da bt ga imel skritega doma v kleti ali v »hlači« pod slamnico ali žimnico! — Zato dokazuje vsakdo, ki dviga v takih razmerah denar, da je na duhu omejen strahopetec! . Pa ne le to! Tako ravnanje je tudi zelo škodljivo naši skupni stvari! Kdor nosi denar hranit v denarne zavode, pač ne more misliti, da ti potem ves denar hranijo v svojih železnih blagajnah, kjer bi obresti rastle, da bodo prihajali po nje gospodje vložniki. — Denar se zopet r a z p o s o j a tistim, ki ga rabijo. — Kaj nastane, ako torej nakrat pri-hrumi na tisoče vložnikov, ki zahtevajo svoj denar? Bodi denaren zavod še tako močan, pride lahko v zadrego, — katero potem bridko občutijo dolžniki. Ako mora denarni zavod izplačati hranilne vloge, tedaj je le naravno, da zahteva predčasna vračila posojil od svojih dolžnikov. — Kaj lahko nastane, si je lahko misliti! Nešteto ljudij, ki dolga ne morejo plačati, bi prišlo na boben, — a v istem času bi i m e 1 i' r a z n i njihovi sosedje doma skrit denar, kateri so dvignili v denarnih zavodih vsled neumne strahopetnosti. Kdo bi bil torej cesto kriv, da je prišel ta ali oni na kant? — Tak krivec bi bil tudi njegov bojazljivi sosed, ki vsled svoje neumne glave sedi doma na denarju, namesto da bi ga imel varno naloženega tam, kamor ga je bil prej vložil. V nekaterih deželah so bili ljudje tako kratkoumni, da so spravili na tak način denarne zavode prav brez pametnega povoda v tak težak položaj. Celo v državnem zboru je že prišlo do govora o takih žalostnih pojavili, in vlada je podala izjavo, ki hoče pomiriti vse take straho-petneže, ki trepečejo za svoj denar. Goriški Slovenci bodo brez dvoma bolj pametni in ne bodo počenjali podobnih neumnosti) v veliko škodo cele dežele! Denarni zavodi na Goriškem ne pošiljajo denarja niti izven dežele, ker se modro porablja doma. Zato naj imajo vložniki polno zaupanje v zavod, kjer i- 1 majo naložen denar. To govorimo na j sploh, brez ozira na strankarstvo, pa naj bodo zavodi napredni ali klerikalni! — Torej pamet! Sicer pa je pričakovati z gotovostjo, da 11 c p r i d e d o v o j n e. Vzroki so pre-neznatni, da bi se zrušil — svetovni mir in bi nastala kaka splošna vojna med evropskimi državami. Strah pred morebitnimi groznimi posledicami je tako opravičen, da države poskusijo prej vsa možna sredstva in tudi z žrtvami poravnajo medsebojne spore. Do vojne ne pride, ne sme priti! — Ali bodi karkoli, ni je vojne, ki bi mogla poseči v naše denarne zavode, kajti zasebna last je zavarovana v vsakem slučaju. Zasebniki ne smejo trpeti na svojem imetju! — Tako varstvo jamčijo medsebojno vse države! Napisali smo te vrstice na vspodbujo merodajnih činiteljev, ker se boje, da bi morda tudi pri nas bilo ljudstvo tako krat-koumno, kakor se je pokazalo ponekod drugod. Upamo torej, da smo s tem le še podkrepili dobro vero in zaupanje ljudstva v domače zavode. Kdor bi ravnal drugače, postane škodljivec v najbolj težkih časih! Iz temnil) kotov klerikalne stranke. (Novo razkritje). Pivsorje pri K-Jinnu. Cenjenim čitateljem »Soče« je znano, kakih sredstev se je. posluževala duhovna gospoda ob volitvah v deželni zbor. Vendar še marsikaj je javnosti prikritega in ako o tem in onem razmišljam, me obletava groza. Dolgo sem molčal, ali vest mi ne da miru, dokler se svetu popolnoma ne izpovem. Za danes bodi mi dovoljeno poročati slučaj, katerega bi ne bil sposoben izvršiti celo najbolj propadel človek. Najet in poslan sem bil, kakor znano, v Dalmacijo z naročilom poizvedovat grehe našega prezasluženega državnega poslanca Alojzija Štrekelja. V hudobni nakani se je sklenilo moralno zaklati njega. Črna. duša, ki me je tje poslala, je najbrže že naprej slutila, da bo. težko najti tam madež na njem, kakor v naši okolici ne. Najbrže je pismenim potom poizvedovala ta družba, predno so mene dol poslali, da bi se našli vzroki, s katerimi naj bi se ga vgonobilo. Bral sem dogodbe iz Časov duhovske nadvlade, ko so ctslo slavni možje, ki se niso slepo pokorili duhovski oblasti, prišli na grmado, ali bili izpostavljeni javno v zaničevanje, ali pa so zginili, ne da bi ljudstvo vedelo kam. Take zgodbe so mi prihajale na misel, ko sem slišal načrt, kako moralno ubiti g. Alojzija Štrekelja. Ubiti ga, samo zato, ker dela za svoj narod. Pripravljeno je bilo točno, da se tega moža in njegovega brata oropa časti, vniči moralno in materijalno, da se vgonobi njiju in njuni družini za vselej in da se ju grdo razmesarjena postavi pred ljudstvo v javno zasmehovanje. Ta načrt je napravil najbrže v družbi drugih katoliški duhoven, ki ima oblast grehe odpuščati, ki se imenuje namestnik Kristusov, in ki ga v podobi kruha in vina vživa. — Ali je tudi na tega prst božji pokazal in ga izvolil za svojega služabnika in namestnika tu na zemlji? Ubogati sem moral in izvojevati bi bil moral po danem načrtu zmago! Sprejel sem načrt hi šel na daljno pot v Dalmacijo. Tega bi ne bil storil, a moj in moje družine obstoj je bil takrat odvisen od klerikalne stranke. Tu vam podajani peklensko zasnovani načrt, ki sem ga dobil od nekega »gospoda« na pot: f »Ker nista Štreklja vredna, da bi po zemlji hodila radi svojega sleparstva in nemoralnega življenja«, tako mi je začel narekovati, »treba, da se poslužimo sredstva, ki ju mora ugonobiti, da bosta »n u-la« (doslovni izraz!) Jedino Štreklja sta nam na potu. Če A njiju ne bilo, bili bi mi na vrhuncu. Dokler ne vničimo njiju, bo težko na Krasu naši stranki priti na površje, da bi zavladala in komandirala Kra-Ševcem. Zato mi je prišlo na misel izvrstno sredstvo, imenitno sredstvo, pomnite, katero mora Alojzija Štrekelja končati za vselej —- pravim za vselej spravimo s poti oba Štreklja, ker sta sleparja. Piite ga, samo ravnajte se po mojih navodilih, da strmoglavimo oba Štreklja. Torej poslušajte: Vi pojdete v Dalmacijo in ne bo težko v tako veliki deželi najti kako žensko, (lahkoživko, prostitutko ali tudi še bolje poročeno ženo) katera vam proti plačilu dovoli, da v slučaju potrebe občujete ž njo spolno. Kar zahteva, plačajte«. Ta ženska bi mi bila dala podpisano izjavo, da je Alojzij Štrekelj ž njo spolno občeval. Do tega časa sem imel vse drugo mnenje o duhovnikih. Zazeblo me je, ali čina, s katerim bi onečastil sebe, svojo družino in po nedolžnem prezasluženega moža, poštenjaka nisem mogel storiti. Znano vam je iz prejšnih »Soč«, cenjeni čitatelji, da sem bil v Dalmaciji. Spoznali ste iz onih kratkih poročil, da čeprav najpravičnejši greši sedemkrat na dan, ni v celi Dalmaciji človeka, ki bi mogel najmanjšo slabo besedo reči g. Al. Štrekelju, pač pa spoštuje ga gospoda kakor slednji.kmetic. Čast moja me je ob- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". ===== Francoski spisal: = ALEXANDRB DUMAS. = (Drije.) Ko so prišli na trg, so zadoneli glasni klici : »Živali N j.'Veličanstvi!« Mazarin so je sklonil skozi vrata. Ko je pokazal glavo, sta ga pozdravila dva ali trije klici: »Živel Mazarin 11 Toda žvižgi in tuljenje je takoj neusmiljeno udušilo te klice. Mazarin je pre-bledel ter se naglo skril v kočijo. Vrag vas vzemi! je zagodrnjal Porthos. D' Artagnan ni rekel A&, a navihal si je brke s posebno kretnjo, ki je naznanjala, da se začenja nje-gova dobra gaskonska volja razgrevati. Ana Avstrijska se skloni mlademu kralju na uho ter mu zašepeče. — Privoščite d' Artagnanu par besed in ljubez niv smehljaj, moj sin. Mladi kralj se skloni skozi vrata kočije, rekoč: — Nisem vam še želel dobro jutro, gospod, a vendar sem vas spoznal prav dobro. Vi ste bili skriti za zavesami moje postelje ono noč, ko so hoteli Pa-rižani videti, če spim. — In če mi kralj dovoli, odvrne d'Artagnan, bom jaz ob njegovi strani vselej, kadar mu bo pretila kaka nevarnost. — Gospod, pravi Mazarin Porthosu, kaj bi sto- j rili, ko bi vsa ta množica navalila na nas? j — Pobil bi jih, kolikor bi jih mogel, Monseigneur, j odvrne Porthos. — Hm! pravi Mazarin, bodite še tako hrabri in močni, vseh ne bi mogli pobiti. — Reii je, pritrdi Porthos ter se vspne na ostrogah, da bi bolje pregledal neštevilno množico; res je, mnogo jih je. — Zdi se mi, da bi rajši imel onega, pravi Mazarin tiho ter se stisne v kot kočije. Kraljica in minister sta imela vzrok, da sta bila nekoliko v skrbeh, vsaj slednji. Dasi je množica navidezno kazala spoštovanje in celo naklonjenost kralju in kraljici, se je vendar začela hrupno razburjati. Culo se je ono zamolklo vršenje, ki naznanja nevihto, kadar se dvigne nad valovi, in upor, kadar zsvrši nad množico. D' Artagnan se obrne proti mušketirjem ter po-mežika z očesom; to znamenje je bilo za množico nevidno, toda ta izbrana Četa ga je prav dobro razumela. Vrste konj so se stisnile bliže druga k drugi, in može je spreletalo lahno trepetanje. Pri vratih Sergents se je moral sprevod ustaviti; Oomminges, ki je jahal na čelu, je prišel od tam h kraljičini kočiji. Kraljica je pogledala ' vprašujoče d'Artagnana, in ta jej je ravno tako odgovoril s pogledom. — Pojdite naprej, pravi kraljica. Oomminges se vrne na svoje mesto. Napeli vse sile, in živa stena se je umaknila. Med množico se je začulo godrnjanje, ki je bilo obrnjeno sedaj ravno tako proti kralju kakor proti ministru. — Naprej! zakliče d' Artagnan na ves glas. — Naprej! ponovi Porthos. , Toda kakor da je množica čakala samo le demonstracije, da potem da duška svojim občutkom, so izbruhnili sedaj vsi sovražni čuti, ki jih je doslej premagovala. Klici »Dol z Mazarinom"! in »Smrt kardinalu"! so zadoneli od vseh stranij. V istem hipu je pridrvil iz ulic Grenelle-Saint-Honore* in Coq dvojni naval, ki je podrl slabo vrsto švicarskih straž ter se zaletel prav pod noge d'Arta-gnanovega in Porthosovega konja. Ta novi naval je bil bolj nevaren neg6 prejšnji, zakaj tu so bili oboroženi ljudje, in celo bolje oboroženi nego je oboroženo ljudstvo v podobnih prilikah. Videlo se je, da tega zadnjega pritiska ni povzročil samo slučaj, ki bi bil združil gotovo število nezado-voljnežev na isti točki, temveč sad nekega sovražnega duha, ki je osnoval ta napad. Ta dva navala sta imela vsak svojega poglavarja, in eden je pripadal, kakor je bilo videti, celo k častiti korporaciji beračev, ne k ljudstvu; drugega pa se je lahko spoznalo za plemeniča, dasi se je trudil, da bi se vedel kot prlprost človek. Videti je bilo, da delata oba ta dva Človeka iz istih nagibov. Završelo je v množici vse tja do kraljeve kočije; potem pa je zadonelo tisoč in tisoč klicev, ki so se združili v silno vpitje, vmes sta- počila dva ali I trije streli. varovala, da nisem iskal tam vlačug in vest moja me je odvračala, da nisem mogel grešiti, da nisem izvršil sramotnega dejanja. Da se držijo črni gospodje pregovora: »Namen posvečuje sredstva«, pokazalo se je v tem slučaju. Po temtakem ni po-litikujočemu duhovnu nobeno, še tako nesramno dejanje grešno, samo, da doseže svoj smoter.'Ako je pošteno ali nepošteno, to jim ni mari." Oni si štejejo morda še v zaslugo. Alojzij. Pipan, »preserski dohtar«. Rnitircki wbnja tek in •, Mf , Jahta prefeav« lep »iBHipBl VPBlBC ureja presnovo. Zaloga pri flnt. 3eretiču ia fl. Seppenhoferju u Gorici. Družba sv. Cirila in Metoda. »Družba sv. Cirila in Metoda" javlja ponovno slovenskim trgovcem in narodnemu ob6iast*u, da ima v zalogi lepe velikonočne razglednice, v kaj veliki izberi. Slovenci, sezite po njih ter podpirajte prekoristno našo šolsko družbo! naša duhovščina in odgoja mladine. (Z dežele.) »Primorski Ust« žaluje zaradi pokvarjenosti mladine in kliče na pomcč. »Soča« mu je dala dober svet v št. 30. Vi meščanje, ne veste, kako dobro se vam godi, ker niste izpostavljeni v toliki meri duhovniškemu nadlegovanju kakor prebivalci po vaseh; če se pa stopi v katero vas bližnje okolice, in povpraša, se zve čudne reči. . Oglejmo si duhovnikovo delovanje in njega vpliv na odgojo mladine v občini, kjer stoji duhovščina na vrhuncu svoje moči. Kdor opazuje od daleč takega odgo-jitelja, vdobi vtis, kakor, bi bil duhovnik goreč verski odgojitefi. Tak duhovnik poučuje več mesecev vsak dan po eno do dve uri veronauk za prvo obhajilo. Slabo oblečeni otroci zahajajo zjutraj brez za-juterka v mrzlo cerkev in se tam mude eno do dve uri, ker se od njih zahteva, da morajo biti tudi pri maši. Duhovnik ne ve, koliko trpljenja, skrbi, dela in truda stanejo otroci, ker ne pozna družinskih težav; njemu je vseeno, ali hodijo otroci k nauku v cerkev v ugodnem ali neugodnem letnem času.. Če kateri zboli radi prehlada, ga to ne boli; saj otrok ne zmanjka,, če eden umrje. — Po prvem obhajilu je dobro, da obhajanci postanejo deležni odpustkov; da postanejo deležni še večje milosti božje, jih naganja duhovnik, naj hodijo vsako ,drugo nedeljo k izpovedi in obhajilu. Ko minejo zadnji pustni dnevi, tirajo, se zopet 13 in 14 letni otroci vsak dan v cerkev k nauku za velikonočno izpoved. Otrokom je treba zgodaj vstajati in se muditi v cerkvi vsak dan, Se gospod nune ni zadržan, po blizu V/z ure. Poleg tega so večkrat blagoslovi kar zaporedoma vsak dan in otrokom se priporoča in žuga, naj jih ne zamujajo. Otroci so dolžni hoditi meseca septembra in oktobra in po« Veliki noči do konca šolskega leta k šolskim mašam dvakrat na teden; to pa duhovnika ne moti, da jih vseeno kaznuje, če kateri ne pride v nedeljo k maši. Sedaj veljavne odredbe glede verskih vaj za šolsko mladino, ki so bile izdane od kne-zonadškofijskega ordinarijata sporazumno s c. kr. okrajnim šolskim svetom, sicer določujejo, da noben duhovnik ne sme v kraju, kjer je redna šola, poučevati vero-nauka več ur nego določujejo deželni učni načrti in ne sme vpeljevati poleg določenih še drugih verskih vaj za šolsko, mladino; isto določuje novi šolski in učni^d, a kaj je to mar duhovniškemu fanatiku. On pozna postavo, kadar se na lijo sklicuje ali če koga denuncira; drugače je odgovoren za svoje postopanje »general-stabu«, ki se nahaja zunaj naroda, dežele in države. V šolo prihaja prepozno in šči-pa več ali manj od onega časa, ki jej določen za veronauk. Mesto da bi prihajal V* ure pred pričetkom pouka v šolo kakor drugi učitelji, in blagodejno vplival na otroke, ko se zbirajo, ter točno pričenjal pouk z zbranimi mislimi, ne izkorišča časa za odgojo kakor bi moral; pozneje pa hoče od pretirane gorečnosti skočiti iz kože in naklada mladini nepostavna bremena, da bi zamujeno popravil. Tak duhovnik vidi v otrocih prihodnje volilce za deželni in državni zbor in jih na vse krip-lje obdeluje, da bi se ne mogn postaviti na lastne noge, ko odrasejo. Če pogledamo, kakošni so vsp.ehi t a-kc duhovniške odgoje na mladino, prepričamo se, da je t a lena, umazana, topa, duševno nerazvita, neredna, za učenje v šoli malo sposobna, neubogljiva in u-porna ter pogostoma zamuja šolo, brez društvene omike in surova. Učiteljeva beseda pri takih otrocih malo izda, ker o-biskujejo neredno šolo in so še takrat, ko pridejo v šolo, duševno ubiti in se»" čtrti vsak smrkovec in umazanec bolj božjega nego učitelj, kojega je duhovščina črnila, da je brezverec in slab človek. Ko.taki otroci šoli odrastejo, jim postane krčma edino zabavišče. Taki ljudje ne morejo tekmovati z obrtniki drugih narodov, ki so v svoji mladosti redno obiskovali šolo brez onega duhovniškega morenja duha; kakoršnemu je razpostavljena naša šoiska mladina. Kdor hoče odpreti oči in gledati, vidi, da čim večjo moč ima fanatičen duhovnik v občini, tem nerednejše. hodjjo otroci v šolo in tern boli posurovljeni -zapuščajo šolo. — »Kdo ve svetovati?« — Zavrnite po-litikujoče duhovnike v meje njih delokroga in mladina bo v malo letih drugačna. Veronauk in verske vaje naj se tako vr- šijo kakor določuje zakon in zakonske "določbe, da ne bodo morile in tlačile duševnih zmožnostij. Duhovniki naj se vedejo proti učiteljstvu in drugim ljudem tako kakor se spodbi. Poleg tega bi jim dobro pristdjalo malo prave krščanske ljubezni do bližnjega, o kateri nam mnogokrat pridgajo. In z nabiranjem »krivičnega ma-mona« — naj bi se manj pečali! Pehali naj bi se manj goreče za posvetnimi zakladi, koje »rija razjeda, molji jedo in tatje izkopljejo« ter otroke brez ozira na to, da ti postanejo enkrat volilci, v resnici od-gojevali. Na mesto tega naj stopi odgoje-vanje; na mesto širjenja sovraštva do bližnjega spodbujanje k medsebojni ljubezni in vzajemni pomoči; na mesto pobiranja »krivičnega mamona« za razne namene, dajanje nabranih zakladov za kaj v resnici koristnega; mesto častikraje po listih in shodih, posnemanje Krista, ki je bil v resnici krotak in ponižen. S takim postopanjem duhovščina pripomore, da bode slovenska mladina mogla tekmovati s čilim na-~.^ajem drugih narodov. Prijatelj mladine. DOPISI. Iz tolminskega okraja. Volče. — »Primorski List« z dne 11. febr. je odprl svoje predale nekemu »Le-podolskemu«, kateri se v letošnji hudi zimi sprehaja po »Volčanskih hribih« ali bolje: po »Gorici« in »Pr. Listu«. IVlenda je tem sprehodom kriva njegova gorka soba, da si hladi svoje vroče-prismojene možgane po »Volčanskih hribih«. Sedaj se je spravil na Volčanske »liberalne« kr-čmarje in na naše poštene fante. Kakor vse kaže, se je moral g. »Lepodolski« preobleči v »Ordodolskega« in — hajdi v »liberalne« krčme in v družbi »lib.« krčmar-jev zavajati našo mladino. Čudno, da g. »Lepodolski« v svoji »grdodolski« suknji ne vidi pa tistih, katerim njih »bere« ne pobere ne toča, ne moča, ne suša. Ali si kaj pridelal ali nisi, te vendarle vsako leto po trikrat pumpa-jo rekoč: »Te dni bom pobiral svojo »biro«, to nedeljo bom imel svoj navadni »o-fer«'itd.<< Spakipa je, da se tačas ne ogibajo »liberalnih« - krčmarjev, kateri so najhujši zapeljivci .naše mladine. Vsak, kdor je bral oni dopis, je sodil, da g. »Le-podolskemu« manjka eno kolesce v glavi, ali pa da je skrajno hudoben. Namen g. Lepodolskega je prozoren. Rad bi imel v svojem taboru naše fante, pa — ne gre* in ne gre! Naši fantje so že toliko razsodni, da znajo razsoditi med lučjo in temo, četudi jih »lib.« krčmarji »zapeljujejo le v slabo«. Naši fantje bi bili jako hvaležni g. »Lepodolskemu« — in tudi v »Marijino družbo« bi se vpisali — ako bi jim navedel tiste »častne izjeme«, kjer krčmarji ne pohujšujejo mladine. Na dan z imeni, g. »Lepodolski«, in mladina bo v Tvojem taborju. Potem naša mladina ne bo hodila več po »lib.« krčmah, pojde raje v farovž in kaplanijo, kjer bo pila vino brez »daca«. Za prigrizek bode imela: piščance, kopune, lonže, reberca, klobase, jajca, maslo, pšeničen kruh idt. Menda bode tudi plesala »ala Korle«? O srečni časi, ki se obetajo volčanskim fantom! »Liberalni« krčmarji moramo zapreti svoje »beznice«, ali pa postati klerikalci. Na vsezadnje je g. »Lepodolski« spravil v zadrego še vbogega »Bogomilča«. Bogomilč, ta mirni, nedolžni človek, da bi bil dopisnik »Gorice« in »Pr. Lista«? Pojdite, pojdite! On ima več drugega nujnega opravka. Je že »šment«y da mora — »pripros-ta kmečka roka« braniti Bogomilča! Za sedaj bodi bodi dovolj! Volčanski fantje in »liberalni« krčmarji. Tolmin, 17. sušca 1909. (Obrtna šola, kje si?) Večkrat je bilo citati v cenjeni »Soči« o obrtni šoli v Tolminu. Ta šola je dovoljenp, a žal do danes se ni še otvorila. Kje tiči vzrok? Vlada, trgov-obrtna zbornica in občina so dovolile podpore in sicer vlada lOOff K, občina 500 K in trgov-obri. .upornica 250 K. Kot Četrti faktor ima pritrjevati še dežela 250 K. Ker pa deželni zbor ne deluje, tudi ne more dovoliti omenjenega prispevka. Ali naj se zaradi tega bagatelnega zneska ne otvori obrtne šole? To bi bilo naravnost škandalozno! Prosimo poklicano gospodo, naj nam skuša izposlovati, da se otvori pre-potrebna obrtna šola v Tolminu prav gotovo meseca septembra in če je potreba tudi brez deželnega prispevka, koji se lahko dovoli naknadno. Y p s i 1 a n t i. »Druilio zi varstfo zanemarjenih otrok zi sodni okraj Tolmin" naznanja, da se občni zbor dne 14. t. m. vsled slabega vremena ni mogel vršiti; zato se vrši z istim vsporedom v nedeljo, dne 28. t. m. ob % pop. na soduiji v Tolminu. — Mladinoljubi se nujno vabijo, da se polnoštevilno vdeleže. Odbor. Iz hribov. — Takšne zime kakor je letos, ne pomnijo še stari ljudje. Po celi Soški dolini je zapadlo toliko snega, da leži v nekaterih krajih še sedaj čez 1 meter visoko. Promet je zelo obtežen in stranske vasi, ki..niso ob državni cesti, so takorekoč odrezane od prometa. Vse miruje in ubogi ljudje morajo gaziti po snegu in dežju do kolena, ako hočejo iti kaj kupit v bližnjo vas. Sedaj ko je postalo vreme bolj južno in se je začel tajati sneg, so pa ceste podobne strugi. Voda teče po njih, kakor v potokih. Bati se je, da odnese voda še tisto malo zemljišča, ki ga ima naš ubogi kmet. Most, ki pelje v Kamno, je v nevarnosti, ako narase voda še 1 meter, pa ga odnese. Soča je vsled nepretrganega deževja in tajanja snegu silno narasla. 28. t. m. pride v Kobarid 1 stotnija vojakov. Vojakov pa naši gg. nunci ne (Dalje v prilogi.) — Mušketirji k meni! zakliče d' Artagnan. Eskorta se razdeli v dve vrsti: ena se postavi na desno stran kočije, druga na levo; ena prihiti na pomoč d' Artagnanu, druga Porthosu. Tedaj se je vnela bitka, ki je bila tem strašnejša, ker ni imela nikakega eUja, in tem žalostnejša, ker ni nihče vedel niti zakaj niti za koga se bojuje. XXXV. -.'..-'.. Kako se včasih vladarji težje vračajo v kraljevo prestolnico nego jo zapuščajo. (Nadaljevanje). Kakor vsak ljudski naval, tako je bil tudi ta naval strašen: mušketirjev je bilo malo, bili so slabo razvrščeni in sredi te množice se niso mogli gibali s svojimi konji: začeli so omagovati. D'Artagnan je hotel zagrniti okna kočije, toda mladi kralj je bil iztegnil roko, rekoč: — Ne, gospod d'Artagnan, jaz hočem videti. — Če hočete videti, Veličanstvo, pravi d'Artagnan, potem glejte! In okrenil se je z ono furijo, ki ga je delala tako strahovitega,,ter planil proti vodji upornikov, ki si je skušal s pištolo v eni in z mečem v drugi roki narediti pot do vrat kočije ter se ruval z dvema mušketirjema, — Prostor! mordioux! s poti l zavpije d'Artagnan. . Pri tem glasu je človek s pištolo in mečem dvignil glavo; toda bilo je že prepozno: d'Artagnanov udarec je že zadel rapir ter mu je prebodel prsi. Ah, vraga! vsklikne d' Artagnan, hoteč pridržati udarec, a bilo. i je že prepozno; kaj ste prišli iskat sem, grof ? ' ~- Da izpolnim svojo usodo, odvrne Rochefort ter se zgrudi na eno koleno, trikrat sem že vstal od udarcev vašega meča, a sedaj, četrtič, ne vstanem več. , — Grof, pravi d' Artagnan nekoliko gin j en, uda-I ril sem, ne da bil vedel, da ste vi. Ko bi umrli, bi mi bilo žal, da bi seizgodjloto s čuvstvi sovraštva proti meni. .'" ' ?',^, .'. Rochefort ponudi d'Artagnanu roko, in ta ga prime zanjo. Grof hoče govoriti, toda kri mu je pri-kipela skozi grlo ter mu zadušila besedo; vstrepetal je še peslednjikrat ter izdihnil. — Nazaj, nesnage! zavpije d' Artagnan. Vaš vodja je mrtev, ničesar več nimate opraviti tu. In.res, kot bi bil Rochefort duša tega napada, ki se je navalil od te strani proti kraljevi kočiji, se je vsa množica, ki je šla prej za njim ter ga slu-šala, spustila v beg, ko je on padel. D'Artagnan se je zagnal s kakimi dvajsetimi mušketirji proti ulici Coq, in ta del rogoviležev je izginil kakor dim; razkropili so se po trgu Saint-Germain-r Auxerrois ter se obrnili proti nabrežjem. D' Artagnan se Je. vrnil, da bi priskočil Porthosu na pomoč, ko bi ta rabil kake pomoči. Toda Porthos je bil s svoje strani storil svojo dolžnost ravno tako vestno kakor d' Artagnan. Leva stran kočije jo bila ravno tako dobro očiščena kakor desna, in odgrnili so zopet levo okno kočije, katero je bil Mazarin previdno zagrnil, ker je bil manj bojevit nego kralj. Porthos je imel zelo otožno lice. — Kako se pa držite, vraga, Porthos? Kako čudno lice imate, Se se pomisli, da ste zmagovalec! -~ A tudi vi se mi zdite čisto ginjeni, pravi Porthos. —• Saj pa tudi imam vzrok, mordioux! ubil sem starega prijatelja. — Res? se začudi Porthos; koga po? —- Tega ubogega grofa Rochefortal... ~ No, ravno tako, kakor jaz; ravnokar sem ubil človeka, čegar obraz mi ni neznan; žal da sem ga udaril po glavi in da je imel v trenutku obraz poln krvi. —• In ni ničesar rekel, ko se je zgrudil ? — Pač, rekel je... „Uf! — Razumem pač, da vam to ni moglo dosti pojasniti, Če ni rekel nič drugega, pravi d' Artagnan, ki se ni mogel vzdržati smeha. — No, kaj je, gospod, vpraša kraljica. — Milostljiva gospa, odvrne d' Artagnan, pot je čisto prazna, in Vaše Veličanstvo lahko nadaljuje pot. In res, cel sprevod je prišel brez vsakega drugega dogodka v cerkev Notre-Dame, pod katere vratmi je pričakovalo vso duhovništvo kralja, na Čelu mu kosdjutor; šlo je pet »Te Deum« za srečno vrni-nitev kralja, kraljice in ministra. Ko se je svečanost že bližala koncu, je pritekel v cerkev ves prestrašen deček, hitel v zakristijo ter se naglo oblekel v strežniško obleko; potem se je prerinil skozi množico, ki mu je naredila prostor vsled Častitljive uniforme, ki jo je imel na sebi, ter se približal Bazinu, ki je stal moško v svoji modri obleki s srebrno okovano prlico v roki nasproti Švicarja pri vhodu na kor. Priloga „8oCb" tt. 34. z One 23. marca 1900. Iz sežanskega okraja. SBŽina. — Vabi m na občni zbor pevskega društva BZorislavaB v Sežani, kateri bode v društvenih prostorih dne 28. marca 1909 1. ob 1% uri popoludne. — Dnevni r 6 d: 1. Pozdrav predsednika. 2. O društvenem delovanju, poroča tajnik. 3. O letnih računih, poroča blagajnik. 4. Volitev 3 pregle-dovalcev računa. 5. Volitev odbora. 6. Razni predlogi. — K obilni vdeležbi vabi odbor. Iz goriške okolice. Iz ŠinpiSi. — V nedeljo je umrl 9 letni sinček našega gosp. nadučitelja Badovan Križman po kratki in mučni bolezni. Pobrala' ga je meningitis. Škoda dobrega dečka 1 Kolesarsko drustfo „Zirjitt no AJieilcl. - Izid volitve v odbor „Kolesarskeg«i društva Zarja na Ajševici" je sledeči: — Rudolf Ko-mel, Ajševica, predsednik; Vinko Štrukelj, Ozeljan, podpredsednik; Peter Štrukelj, Ajševica, tajnik; Mirko Špacapan, Ozeljan, tajnikov nam.; Franc Batjel, Oorica, blagajnik Ciril Iiijavic, Šempas, blagajnikov namestnik; Josip Šavor, Ajševica, rednik; Franc Čubej, Ajševica, podrednik, Iz cerkljanskega okraja. Obanl zbor »Kmetske posojilnico t Cerknem" se bo vršil dne 28, marca 1. 1909 ob 2. uri popoludne v uradnih prostorih. — Dnevni red: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Odobrenje računskega zaključka za 1. 1908. 3.) Volitev nadzorstva. 4.) Slučajnosti. Iz kanalskega okraja. Iz ROČfRja. — Pred mafor dnevi je L. Gerbcu, tuk. posestniku, poginila krava, ko je imela storiti. Ubogi siromak, ki Že itak vsled mnogih elementarnih nezgod zelo trpi, ima pri tem okoli 320 K škode. Grozno razburjenje med občinstvom pa je povzročila od zlobnih jezikov raznesena vest, da se je poginula krava razpečavala v novi pred kratkim otvorjeni mesnici. Po na-migavanju nekaterih oseb je sklepati, da je prenašal take govorice tudi nekdo, kateremu ni tega prav nič treba. Sicer pa ima vso zadevo žandarmerija v rokah in upamo, da se le tej posreči razjasniti nam, v koliko je ta govorica opravičena. denar. Žalostne spomine bo imela žena na »vojsko s Srbi 1a Zatorej pozor in pamet! Nova dvorni svetnika pri najvišji sodnljl. — Oesar je imenoval podpredsednika deželne sodnije v Trstu g. Frana Dukiča za dvornega svetnika pri najvišji sodniji na Dunaju. Istotako je imenovan za dvornega svetnika pri isti sodniji naš goriški rojak, višesodni svetnik g. Miha Gabrijelčič, kateremu marajo, češ, po njih pride ponujšanje in zapeljevanje deklet. Zato pa sta kobariška gg! nunca čutila potrebo v nedeljo pri pridigi opozoriti javno v cerkvi dekleta, da naj ne občujejo z vojaki. Ko sliši tuj človek take nauke v cerkvi, si lahko misli, da so kobariška dekleta res tako razuzdana, da se pajdašijo z vojaki. V Žabčah pri/Tolminu se je ustrelil prekupčevalec, Lfe$t%^.f^^ imenovanju, tolminski mu je seveda odrekel, cerkveni ^ - pogreb. Ko pa je zvedel, da pojdejo k pogrebu tudi tolminski pevci, je brž ukazal kaplanu, naj gre na pokopališče'in ga po* koplje. • •-*—,./ ^„ ,'. Klerikalni listi pravijo, da ne vedo, kakšnega mišljenja je bil pokojnik. Mi pa vemo, da je bil klerikalni agitator pri zadrtih deželnozborskih volitvah. Vemo tudi, da se je mnogokrat sporekel v krčmi, kjer je naletel na naprednjake. Domače vesti. P. H. 1|. laročnlkom: Bližamo se koncu prvega četrtletja 1909. Prosimo naročnike, ki nam še kaj dolgujejo za lansko leto, naj poravnajo čim prej, drugi naj blagovolijo plačati naročnino za letos, kakor imajo navado jo plačevati. Ob tej priliki vabimo na naročbo. — BSoca* vrši težko delo ali koristno za goriške Slovence. Zato mora imeti tudi podporo v obilem številu naročnikov. Naročajte in širite jo i Priporočano v pazljive uvaZevanje današnji uvodni članek ter prosimo somišljenike, da pouče ljudstvo, da se ni treba bati nikomur , za denar, naložen v hranilnici. — Kake posledice utegne imeti nepremišljeno dviganje denarja, kaže slučaj, ki se je pripetil v Trstu. Neka gospa je dvignila 1000 K v trza, ui posojilnici, včeraj pa je prišla jokat v posojilnico, da so jej tatovi ukradli ves ta Javno predavanje, katero bi se imelo vršiti jutri ob navadnem času, odpade. Predavatelj je namreč zadržan radi stanovskih poslov. Prihodnje predavanje se razglasi pravočasno potom listov. Razno govorice se raznašajo glede" na spor. med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Raznaša se vest, da je vojna že izbruhnila, da, že teče kri, drugi govore, da začne v kratkem strašno prelivanje krvi, da so umorili srbskega kralja Petra itd. Namiguje se tudi, da začne vojno tudi Lah, ter da se že zbirajo laški polki po Benečiji. Priporočamo trezno prevdarjanje položaja in nikar naj se ne dado ljudje begati po raznih i z m i šl j e tt i h vesteh. Kralj Peter je živ in zdrav, Italija nima nobenep« povoda za vojno, v Benečiji je že dolgo vrsto let obilo vojaštva, kar se tiče konflikta s Srbijo, je pa še vedno upanje, da se poravna mirnim potom. Srbija je oborožena, umevno, da se oborožuje tudi Avstro-Ogrska ter da kliče pod zastave reserviste. Priporočamo mir ter apelujemo *na razsod-nejše ljudi na deželi, naj vplivajo na ljudstvo, da se ne bo po nepotrebi begalo. Častno medaljo za 40 letno zvesto službovanje je dobil Štefan Brajda v službi grofa Coroninija v Št. Petru. Spomin na bltkO pri NOVarl je obhajal tukajšnji pošpolk št. 47. sinoči z godbo po mestu, danes pa z mušp na Travniku. Udom »Slovenske Matice" v vednost, da je »Zemljevid slov. zemlje" v pisavi skoro izdelan in izide najbrže letos. Glasom § 3. al.2. Matičnih, društvenih pravil se plačuje Ietnina v prvi polovici vsacega leta. Vsak ud, ki se zglasi kasneje, nego določa gorenji rok, ne more več reflektirati na izdanja tistega leta. Prod c. kr. izprašovalao komisijo za občne ljudske In meščanske šolo v Kopru se bodo pričele preizkušnje nsposobljenjs dne 3. maja t. 1. Redno opremljene prošnje za pripust k preizkušnjam naj se pošljejo najkasneje do 28. aprila t. 1. ravnateljstvu izpraševalne komisije. KdO 00 WV VOjne S Srbi? .— Mogoče avstrijski diplomatje? Nel Mogoče Rusi in Angleži? Ne bodite čudni! Na vse zadnje Srbi sami zakrivijo vojno? Ne bodite pač tako kratkovidni, ko je „Sloveneca v svoji 65. številki z dne 22. marca 1.1. rešil v uvodniku to vprašanje. Krivi bodo le slovenski liberalci, v prvi vrsti pa župan Hribar. Dolgo časa je iztikal „Slovenec", kako bi koval strankarski kapital iz teh zamotanih balkanskih razmer in slednjič se mu je vendar le posrečilo dognati* prave krivce v osebah slovenskih liberalcev. Sherlok Holmes, sedaj pa le v „penzijonu, „Slovenčeyu urednik te je prekosil! Najbolj zanimivo bo pa to, ko pride prihodnji petek „Domoljub" in razkrije str-mečim Čitateljem, da bodo krivi vojne s Srbijo goriški liberalni učitelji. In pride še »Oorica", ki prekosi »Slovenca" in »Domoljuba" s senzacijonelnim razkritjem, da bo kriv vojne s Srbi edino le Gabršček, „ta -zli duh, intrigaut, ki dela povsod razpor in ki misli, da je Avstrija »Slovenska Čitalnica v Gorici". — Moč liberalne stranke. — V včerajšnjem uvodnem članku piše »Slovenec«, da bodo, ako pride do vojne med Srbijo in Avstrijo, krivi te vojne slovenski liberalci. Ker prvo mesto v časopisu navadno ni kotiček »za kratek čas«, sklepamo,- da klerikalci kranjskega kalibra smatrajo to vest. resnim. Klerikalci povsod naglašajo, kako mogočna je njihova stranka, ki se vsled tega imenuje »slovenska ljudska stranka«, slavospeve poje vsak »Slovenec« ogromni veČini slovenskega prebivalstva, ki se nahaja v klerikalnem taboru in zaničljivo gleda na ono »mrvico liberalnih meščanov«, ki nimajo nobenega vpliva, ki si pa upajo vsejedno zakriviti vojno med dvema državama. Bum! Zakaj pa ni klerikalna večina tako močna, d«, bi odvrnila te zle posledice, saj njeni bistroumnosti, njenemu mogočnemu številu se bi gotovo moralo posrečiti tudi to. »Slovenec« se je prav pošteno vgrižnil, enkrat trdi, da so liberalci ničla, drugič pa- jim pripisuje tako;velikanski vpliv. To »b o m-b o« iz včerajšnjega »Slovenca« naj si puste klerikalci patentirati, mogoče jo v slučaju vojne prodajo za drag denar! K »pozdravu« »Hvaljen bodi Jezus Kristus«! — Pišejo nam: »Primorski List« je v svoji nrštevirki razpravljal med drugim o »"krščanskem pozdravu«. Zadeva, o kateri duhovščina zadnja' leta večkrat napačno razpravlja po shodih in listih, je ta-ka-le: C. kr. deželni šolski svet je ob svojem času odredil, kako naj pozdravlja šolska mladina. V tej odredbi je rečeno, da se dečki odkrijejo, deklice pa priklonijo glavo. Ta pozdrav je v navadi po vsem svetu in ž njim se povsod dobro izhaja. Duhovniki sami se med seboj n e p o z d r a v 1 j a j o z »H. b. J. K.«, kadar se obiskujejo ali srečavajo, ampak na splošno navadni način. — Pozdrav je izraz dobrohotnosti, ljubezni do bližnje-ga ali pa izraz spoštovanja; »pozdrav« H. b. J. K. ne obseza ne enega ne druzega, ampak je kratka lepa molitvica, ki se lahko pristavi molitvi pred in po pouku, a pozdrav ni in ne pride nikoli kot pozdrav v splošno veljavo. — »Pozdrav« H. b. J. K. je molitvica, ki ni z dobrohotnostjo in s spoštovanjem do bližnjega v nobeni zvezi. — Duhovščina uči, naj bode vsak pokoren svoji oblastniji. Po tem nauku je torej tudi glede pozdravljenja šolske mladine postopati tako, kakor je odredil c. kr. deželni šolski svet. — Saj pravijo, da je vsaka nadredjena posvetna oulastnija postavljena od Boga in da smo dolžni, biti ji pokorni! Pa če bi ne bilo tudi nobene odredbe, da nam že zdrav razum, da izraz »H. b. J. K.« nima bistvapozdrava. Potemtakem bi se lahko vpeljali tudi razni drugi »pozdravi«, ki bi ne bili z bistvom pozdrava v nobeni zvezi. Z enako pravico bi se mogli »pozdravljati«: »Češ-čena bodi sv. Trojica! Hvaljen bodi sv. Janez! Češčen bodi sv. Luka j« Čevljarji ;bi se ^»pozdravljali« z: Češčen bodi sv. Krišpin! Tako bi našel vsak svoj »pozdrav«, ki bi pa ne bil pozdrav. Klerikalno kričanje po listih radi onega pozdrava nam le. kaže, kam' dovede Človeka preti-ranost. Kakor rečeno, duhovniki se ne »pozdravljajo« med seboj s »H. b. J. K.«, tudi drugače jim ni mar za ta »pozdrav«, saj učijo »čuke«, — in čukovstvo hočejo raz-presti po celi deželi — da se morajo poz* dravljati z »Na zdar«!, katoliške kolesarje pa, da se morajo pozdravljati z »Zdravo!« U. b. J. K. je torej le za šolarja; Če postane Čuk, odpade H. b. J. K., in Čukec mora pozdraviti »preč. g. brata čuka« z »Na zdar«, če ima posvečeno kolesarsko čepico, pa z »Zdravo«. Se pač vidi, da jim je malo mar za H. b. J. K., ampak da jim je le za gonjo proti šoli in učiteljstvu, ker nimajo nad njimi prav popolne oblasti. Tako malo spoštovanja imajo do lepega vsklika: Hvaljen bodi Jezus Kristus!, da celo tega izrabljajo v svoje nečedne strankarske namene! Za železnico iz Gorice v Červiiijan se pehajo goriški Lahi dan na dan. Laški poslanci pritiskajo kljuke v vladnih poslopjih neprestano, ker kar ne morejo pričakati dne, da bi stekla ta železnica, katera naj bi navezala Furlanijo na Gorico ter v Gorico privajala vedno več furlanskega življa. V železniškem ministerstvu je bila zopet te dni deputacija, katero je vodil dr. Marani, da tam popraša, kdaj se skončajo dela, da bi se mogla čim prej ot-voriti tako zaželjena železnica. — O železnicah v naših gorah se je že zdavnej govorilo in sklepalo, še pred par leti je bila vlada nasprotna črti Gorica-Červi-njan, sedaj pa se zgodi najbrže to, da bo prej tekla železnica iz Gorice v Červinjan nego one tako potrebne po naših gorah. »Orel«! — Naš dopisnik iz Gorice je povedal zadnjič, da je bilo nekaj Čukov v Bohinju na dan sv. Jožeta ter da se nič ne ve, kaj so tam iskali. Čuki so bili najbrže plašni pa so se lepo skrivali ter slednijč stihotapili na neko zborovanje, na katerem so krstili katoliško telovadno organizacijo »Oral«. »Na zdar!. Orel«! — Gori so bili bolj krotki, hudo glasni pa v sobotnem »Slovencu«. — Čemu vendar se sramujejo biti Čuki, ko se jim te- ime tako lepo podaja in ko jih je vendar ljudski glas krstil za Čuke? Ljudski glas pa je -riožji glas. Kako to da delajo proti božjemu glasu ter se prekršČujejo v.»orle«, ko.so pa ostali vendarle čuki? Iz Gorice je bil navzoč tudi dr. Derrhastia, ki je tudi poročal o »ondotnem delti«. V Bohinj se je peljal kot* Čuk, misli pa, da se je vrnil kot »O-rel«. — Odslej bodo pisali: predaval je »brat orel«,dr.. D.; mašo je bral »prečas-titi brat orel« dr. S. itd. »Orel« zleta' visoko nad zemljo. Baje mislijo napraviti posebna dvigala za. tiste .čuke, ki so biti obloženi po šestkrat, devetkrat idt. z raznimi kaznimi, da ni se,mogli kot »orli« vsaj make dvigniti kvišku.— Pa nevarno ime so si zbrali. Orel!. Stavec utegne.seči pri stavljenju imena Orel večkrat v predalček sosednje nastopne črke in čitalo se bo ime ne orla , ampak neke hudo zaničevane živali. Kak zlobnež pa še poreče k taki tiskovni pomoti, da je stavec dobro zadel! Morilec Marije Pavlinove iz Št. An-, dreza, Anton Nanut, ki je tudi nase streljal iz revolverja, je že toliko okreval, da so ga odpeljali v preiskovalni zapor na sodnijo. Nekega 14 letnega laškega dečka je dobila goriška policija na TekaliŠču, Deček je bil raztrgan. Na vprašanja ni odgovoril. Pozneje je napisal na papir, da se imenuje Karol Bonazza, da je star 14 let, da se je učil čevljarstva in da je iz Ka-labrije doma. Napisal je, da je zgubil ob potresu stariše; brate in sestre, potem pa Šel po svetu. Napisal je tudi, da ne more govoriti, odkar se je bil prestrašil ob potresu. Dečka je policija peljala do meje ter ga potem izročila laški oblasti. Dlvilkl jomi. — Kakor posnemamo iz poročila tržaške podružnice Slov. planinskega društva z občnega zbora, ki se je vršil v bo-boto, je napredoval obisk jame v preteklem letu prav lepo. Jamo je posetilo okoli 1O0O obiskovalcev, med njimi iz Nemčije, Francoske, Ogrske itd. Vsi so se čudili krasotam tfga podzemeljskega doma. V jami se je napravilo tudi razna nova pota, postavile napisne table, pomnožila razsvetljava itd. Jama je dala dohodkov K 1416.53; troškov je . bilo K 1134.28. Zaupnik tržaške podružnice S. P. D. in nadzornik jame v Divači je g. Viktor Ma-ganja. \ Izpred sodnije. -— 18 letni R. Bertonja v Ogleju je hotel iztrgati iz rok redarje-vih svojega brata Avgusta, katerega je bil redar aretiral radi razsajanja. R. Bertonja je dobil za to 3 mesece težke ječe s postom vsak mesec. 30 letni Viktor Humar iz Brestja je nevarno, pretil Jos. Komavliju in Fr. Je-retiču. Izpovedal je, da je napravil to v veliki pijanosti. Na Komavlija je bil baje ljubosumen. Humar bo sedel 14 dnij v zaporu in dvakrat se bo postil. Nevarne pretnje je bil. obtožen 56 letni F. Ziani, ki je, kakor smo poročali svoj Čas, prišel v pisarno svojega brata trgovca L. Zianija ter mu grozil z revolverjem, da mu mora dati večji znesek denarja, ki da mu pritiče iz dedščine. Sod-nija je obsodila Fr. Zianija na 4 mesece težke ječe s postom vsak mesec. Družba sv. Mohorja v Celovcu bo prihodnje leto 1910. zopet izdala eden ali celo dva snopiča Zgodb sv. pisma. Prvi snopič je prišel že pred 15 leti na svetlo; od tačas se je zgodilo precej sprememb med udi naše družbe. Mnogo jih. je pomrlo ali izstopilo; vsako leto pa se vpiše po več tisoč novih udov.' Koliko Mohorjanov je še, ki imajo Vse doslej tiskane snopiče Zgodb sv. pisma? In vendar naj bi se nahajala ta knjiga vseh knjig v vsaki slovenski hiši; in Družba hoče pomagati svojim udom da. si nabavijo tiste snopiče, ki jih nimajo; zato ponuja iz svoje zaloge snopiče Zgodb sv. pisma za polovico cene, namreč za 50 vinarjev (in 40 vinarjev za odpravnino) za .vsak snopič — dokler jih .je še kaj. Kdor jih naroči, mu jih pošljemo lahko zdaj ali pa jih prejme v jeseni z letošnjimi knjigami vred. ¦ • Ker bo v četrtek praznik, ne izide list ta dan. Zato pa ima današnja številka prilogo. Listnica. — Poljubin: Dopisa ni s mjo dobili. Zveza mtivfo dmJtev, f.JsANMI v^bj svoje člane na «besi ahor, ki se ;hx> •?*$& v <$efr$8k S5, aarca t 1. ob % nri pofglgne v iw>Stvenem prostem z obiždjohs d#e#oim redom. Dne % maj« *e *o ttSA predpoMa« občni z^or ,;2wse narodnih društev", periodne ob 4. pa ljudska Veselica nt«k pro' štorih hotela „?ri sistem fctam". Društva, katera ndrirjo sodelovati, «af fratooino spprofie Z. N. D. svojo pevsko totiro, U nkrene ta jse potrebno. Pripravljajte se m to veselico! 9. utaj bodi prosilk nattfc Izobraževalnih dnrftev kakor *tdi »Zveae narodnih društev". Dne 31. tega meseca se Jbade vršile voJltv* v predstojništvo zavarovalnice zoper nezgode za VI. kategorijo delavcev. Ako vsi naši zavedni volilci store svojo dolžnost, je .upati, da tudi to pot zmagamo. Naša kandadata sta Anton Jeriha, delavec papirnice v D. Mariji v Polju (Vevče) in Fran lOmmiššeJg, poslovodja »Mizarske zadruge« Soifcatm, Vsi delavci enega podjetja voiiio «vkpp *ta eno glasovnico, katera ie še zdavnet v rokab gospodarja do-tičnega spodleti. Važno ie, 4a so* glasovnice pr a yS l«r o podpisane, to je od enega zaupnika dejav&ee m do gospodarja. Glasovnice poslati je |im pr ej dr. Slavita! ^odvetnik« v Trstu Via Giorgio Ga-iajtti št. I& fplllt|Mt *fl, mirnem, <& i9 & A(io]f Urbančit preselil ^v<# me^ar&bc obrt v uiici sv. Ivana iz hiše fit. 3 v hišo št. 7. Uporaba izkaznic o plačanem odgovoru. L. m kr. rninisterstvo za vnanje zadeve se je obrnilo na c. kr. trgovinsko mi-njs-terstvo s prošnjo, da deluje na to, da se domače trgovinske tvrdke povodom pismenih vprašanj, vposlanih v trgovinskih zadevah na c. kr. konzularne urade, ne poslužujejo v pokritje poštnine za odgovor več tozemskih poštnih znamk katere ti uradi le težko uporabijo, temveč mednarodnih izkaznic o plačanem odgovoru bQdkey, iterej w *&440 L I v*«.nagp lani % trn ..ftm. figltlt iftanfct je imela od 1. do 10. t. m. K 1,T«7.818 dohodkov, torej za 14.166 E manj nego Jani v tem času. Prosti zvezi Industrijalca je imela sejo, v keteri «o poslanci t» skupin* §l&mfr reso-lueijo, ts katero uujio pozivajo vkdp, mj skleae ti%wwLke pogoje % itlvnm, ki prMi*go v poster, ter jpaj pri lom upošteva kmiisCi industrije in po#e Bosne. — Nemška vlada upa, da se spor med Avstrijo in Srbijo poravna mirnim jtotoft; m vsak filučaj VL).n4ar je izdelal ge-#LxaM Itab vojjoi jaa^rt, ter so popolnjene zaloge Bmm^Jeiflži^U. — Avstroogrsko poslan-«tv# .se »i rm pxeselUp j? Belgrada v Zemun, kakor «P ppjc«5ali jiflti. — V zadnjih dneh ae je vež ^rbjskJUi jet pomaknilo tik bosanske mqj#. ¦*- Jfedviyvo4a Žri»nc Ferdinand je baje WW& p^vdarjal proti neki odlični josebi, da ^e piepwt.j. yoj)no. Tako pprofia dunajski do- ! pisoik »Tjmesa«. — -J Avstrijski orožnik Pavel Moser je bil ustreljen na meji od Srbov. — Evropske vaLeviasti delajo za *nir, V Petrogradu so omienia, da se de^a Avstr^a bojevito tako ,radi tega, da bi si z vojflo zagotovila nad- ' vlado na Balkan«,—Srbija je opustila prvi le&uk rezervistov, zato je poklicala drjjgj leteik. fioče tor«j jzvežbati vso I svojo vojsko, — J Na 4ipjk)matske#i dineiu v soboto na J Punaju je naš .cesar nasproti francoskemu j j I (poslaniku jzjazil spanje, da s« phrani lm i t. AvstroMOgrska pa izroči po poroči-I lik z -Dunaja Srbiji u 11 i ju a t um v: teku J par dnjj. U11 i m a t um b o s e s t a y ij en 1 ta **t*mt tmm N IMS. — totm n izirte K 2I.MA. %*6rttZnlmaiiv$otkaiHi sprejemi hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. A Senzacijonelna tožba. Pri sodišču v Sarajevu se je vložila zoper igralko Katarino Schratt, znano prijateljico našega cesarja, in zoper dediče budimpeštanske-ga odvetnika dr. Altraanna tožba na povrnitev 150.000 K. Povod tožbi je bila o-iaipacija Bosne in Hercegovine. Dunajska tvrdka Baruch in sinovi je prevzela dobavo za preskrbovanje vojske v Bosni, pri tem so JOteHi^ vejj&e zlorabe in^zatp t obsodili imetnik*lvr(H^S^^^ ga njegovih sinov v dveletno ječo. Nato se je priglasil drugi sin Evgen Baruch ter priznal, da je on izvršil zlorabo. Vtaknili so zato njega v ječo. Bogata rodbina Ba-mchova ga je pa hdte1a**fešiti*in sicer na ta način, d bi ga cesar pomilostil. Po odvetniku dr. Altmanu je rodbina stopila v zvezo z igralko Katarino Schratt, naj 'a vpliva na cesarja, da pomilosti Evgena Barucha. Za to posredovanje so ji že naprej dali 60.000 goldinarjev in dragocenosti v vrednosti od 8.000 goldinarjev. Evgen Baruch vendar ni bil pomiloščen, ker se je temu upiral takratni skupni 'finančni minister Kallav in obsojenec je moral prestati kazen. Zdaj ko je prest, h)je sodnim potom zahtevati povrnitev denarja, ki se je dal za brezvspešno posredovanje in zato je vložil tožbo na povračilo 150.000 K zoper Katarino Schratt in dediče odvetnika dr. Altmanna. Na izid tega procesa je vse radovedno. Število slepcev v Avstriji. Koncem leta 1908 so našteli v Avstriji 13.070 slepcev in sicer 7627 mož In 0343 žensk. Od teh se je porodilo slepih 2077, oslepelo pa vsled nesreče 1293 in 10576 vsled raznih bolezni. V zavodih za slepce pa jih je bilo koinaj 1003. Žrtei llklklta. — V Mostah na Gorenjskem je umrl nagle smrti 25 letni opekar-niški delavec Andrej Kenda iz Volč. [Baje je bil udan zelo pijači. Pni finski preditejnici pisarn« i mtr. drž. Službi. — V ministerstfu za javna dela je imenovana uradnica gdč, Marija Lakovich za lirthtojcico pisarne zdravstvenega oddelka. Z Elffe!CTB|l Stelpa ! Očim. — V kratkem se napravi zveza med Eiffelovhu stolpom v Parizu in Oceanom. Vsem ladijam v Oceanu, ki imajo r ad io-telegraf i čae aparate, se bo naznanjala s stolpa polnočna ura. Za to napravo bo potreba 12.000 frankov. NeziktisM sil srisk*|t krilji Milni se je kazal v nekem berolinskein cirkusu za izvrstnega strelca. Ker se je naziva! Obrenovič" l>o očetu, je protestiral srbski poslanik, in sin, Milan Krstič, je prekinil svoj angažma v cirkusu. Ridioposta}! I Mjl. — Pred p, r meseci se je začelo delati radiopostajo blizu Pulja. i-rod nekaj dnevi je bilo delo tako daleč gotovo, da so se mogli izvršiti poskusi že na dolge distance (Francosko in AngleSko). Veliki vsprejemajoči aparat iz železa konstruiranega stolpa je nud morjem kakih 150 m visoko. S tem bo mogoče občevati z eskadrami na daljne instance. Na postaji so trije aparati, ki morejo sprejemati in oddajati poročila na daljne in krajše distance. Strun jirt umm — V Kockwdu (Tcxas) je bil zaljubljen neki zamorec v belo ženo. Dobil jo je nekoč v veži ter jo hotel posiliti. Zapazili so to in ga prijeli. Razjaril jena množica ga je vlekla izven mesta, pri-| vezala na kol, nanesla drv in smole ter ga zažgala. Množica je z velikim veseljem gledala, kako trpi zamorec ©rožne muke. Dniiit Iflgtiteiiiskll UlizittHi trtfitkif. -|V osrednji odbor so bili izvoljeni: VlSji re-vident Bajko Golob, predsednik adjunkt Vin-f, podpredsednik načelnik iz Divače van Arhar, odborniki: Edm. Bevc, asistent, ¦Jerman Boltar, adjunkt, Marcel JenčiČ, ¦čjunkt, Ivan Zoreč, asistent, Širne Ljubic, »djunkt, Jože Šmuc, adjunkt, Alojzij Knafelc, ¦evident, IvaD Novak, asistent; odbornikovi Jramestniki: Jožo Podbregar, asistent, Karel npančič, asistent, Fran Mencin, asistent, Jože Dolioar, asistent; računska preglednika: tefan Oombač, revident, Anton Zobec, ljuokt v pok. BMi srbski kraljica Natalija je težko obo- >la ? Biaritzu. Skoro ni upanja, da okreva. h saiiiirllci. — Oblasti so ustanovile ed kratkim časom pri stopu Kegon blizu jesta Nikko, na severni strani glavnega mena Japonskem Tokio, policijsko postajo, so se začeli samomori v veliki meri mno- *• Odkar je skočil prvi učenec ? slapove valove, so začeli še drugi skakati, deloma radi svetobolja, katero je provzročila nova knjiga, ki trdi, da je na svetu vse - ničevo, deloma radi žalostnih in sentimentalnih romanov. Odkar je policijska postaja zraven slapu, eo samomori nekoliko prenehali, toda prvi potem je .skočil v slap policaj radi nesrečne ljubezni z lepo Geisho. 4van~Kravos n Komu fl. II. EflftE* Da Kornu M. II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v popravo različne koleseljne in ...... , ,. kočije. ===== Popravila se izvršujejo točno. g|ay Cene zmerne. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelifca zaloga = = oljkinega olja prve vrste ijfciljiil tvrik ii Istre, Dalmacije Milfette, Bari In Niče a prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'96,104, 112, 1*20,1-28, 1-36, W4, 1'60, 1'80, 2'-, 240, za luči po 72 fin, ------- Na debelo cene ugodne. —-— Pošiljn poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. • • Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -----------------mila in sveč.------------«—> Cene zmerne. Anton Potatzkv v Gorici. Ka »redi RaStoIJu 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kipnviliče •Iroberikeg« Id drobnega blaga ter tkaili, preje le etltlj. POTREBŠČINE ii pisaraice, Kadilcu in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE m* Arojafa Šn favljatfe. gvetlnj lce. — BoŽnt venci. — Masno knJUIee. lišna obuvala za vse letne čase. Seieia za zelaajave, trave in Melje. Najbolje oBkrbliena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po e * *" *~ "~ " ter na deželi. sejmih in trgih * 1 35—8 SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma tvorniea za sukno Kare! Kocian v Hnmpolco TvoralSke cene. na fieiketn. Vzorci franko. Gostilna pri pošti v Bovcu odda se o najem s ]. majem ali junijem. $ačiroa se le na izurjeno krčmarje. Podrobnosti se poizvedo pri Leopoldu Jonko istotam. Pijanosti ni ueč Uzorec tega Čudežnega izdelka COZA" S8 posije breiplaCno. More se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu aH v jedilih ne da'bi pivec to zapazil. PraSek „C0ZA" učinkuje čudovito tako, da še pivcu pristudi alkohol in vse alkoholne in močne pijače. Ta praSek deluje tako mimo in gotovo, da mu ga smejo dati zona, sestra ali hči dotičnjka, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provzročilo njegovo ozdravljenje. PraSek „G0ZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseb sramoto in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvreto, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta praSek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče tor je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavodj ki posedujo ta Čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo ' " 1500 zahvalami in en vzorec. Dci ' ' jeziku. Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv Udliicuvaiia pekarija iti »ladfiičarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hMQ zvršiue naroČila vsakovrstnega tudi najfi- n*)jega peciva, torte, kolače za birmance n poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fin« vina In llkarla na drobno ali v originalnih butelkah PnporoCa ae slavnemu občinstvu za mnogo- brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ~+m Dopisuje se v nem COfcfl ICTITilTF M» Chaacery Lana ID Ll LU t C London 2SS (Anglija) Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za 1 OstoJ Pozor • pri nakupovanju šivalnih strojev! • Denar, kateri se jzda za šivalni stroj slabšo vrste, je izgubljen. Zatorej izbirajte pri nakupu šivalnih strojev blago najboljSe vrste. — Najboljše stroje izdeluje tovarna Pfaff v Kaiserlautern. Ako kupite stroj s to znamko, ste lahko zagotovljeni, da niste • zavrgli svojega denarja, marveč plodonosno naložili. — V zalogi imam še druge različne šivalne stroje, dvokolesa in stroje za kmetijstvo, Jos. Dekleva, trgovec, Gorica nI. luniclpio št. 1. edino zastopstvo. Zlata jama_za naše pstiMOarje ii restairateije bo priljubljeni Orkesfrijonl Lahko navijanje. = Igra kakoršenkoli komad točno In lepo. === Najugodnejši plačilni pogoji. Zastopstvo za Primorsko Rajmund Kren - Gorica ulica Teatro. Pozor! SlOBensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. fefer. 1909., na ii otTorjena *a unttira irpii Franc Souvan sin. v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu Štev. 22 v Ljubljani. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel wPri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe, kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. -- Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. lJŠW*mhMm?ia% posojilnica 0 §«ža.)i vpisana zadruga % neomejeno zavezo. Vabilo..................................................... ' na redni občni zbor, ki se bode vršil v zadružnih prostorih dne 4, aprila 1900. oh 2. uri popoldne. DNEVNI RED: 1. Pregled in odobritev letnih računov. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Predlogi. §fob na in kavarna se odda u najem. Natančieja pojasnila dsje upravRiitto. Poprava in komisijska zaloga dvokoles in Šivalnih strojev, gramofonov koncerte in gostilne ter vsako-vrste plošče, zastopnik antomatov za gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem pri Najizvrstnejše in najbolje tambnre izdeluje in razpošilja Prva sisadka tvornica tambura X Stjepušin, Sisak (Hrvatska). Odlikovan na pariški razstavi 1.1900, ter na milenijski izložbi 1896. Razen tambnric in skladb za tambarice ima razna glazMfo kakor: gosli, citare, gitare, mandoline, harmonike, okarine itd. Za zahtevo se pošilja poseben ilustrovau cenik. Velik ilustrovani cenik se polije vsakemu brezplačno in poštnine prosto. V isti tvornici izhaja tainburaški mesečnik pod naslovom »TAMBURICA." koji prinaša pouk in krasne tamburaške skladbe. Cena za celo leto K 8-—. TamburaSka šola je tiskana z latinico in cirilico. On* pital Ur lopi Izinliijtn 0Hm pri Baljel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Pradajafudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki franVo i pri čevljev snu 71 Zaradi ustavljenja plačila več velikih tvornic, sem pooblaščen množino 50.000 čevljev daleč pod izdelovalno ceno spraviti ? denar. — Prodajam torej vsakomur 2 pari moških, 2 para ženskih čevljev na trakove, usnje rjavo aH črno, galosirano z močno zbi. tirni podplati, veleelegantni, najnovejša oblik«, Velikost po štev. Vsi 4 pari po povzetju 7 K. 8. KORNGOLD Izvoz čevljev, KRAKOV št. 96 J. Zamena dovoljena ali denar nazaj. S Tr^oV$ko-obrtria zadruga v1 Gorici resrlstrovana zadruga a neomejenim Jamstvom. Načelstvo In nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni ¦eji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom? posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6* obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih aa obroke se po želji izposojevalc* določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevaleo plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradntaa '/¦* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. v vsakem znesku, jih obrestuje |po 4%%, Sprejema navadne hranilno vloge večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« In »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; Če jih pa po pomoti nI kdo debli, naj se oglasi v zadružnem uradu v j""" " " »Trgovskem domu«. Načelstvo In nadzorstvo. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiil, Gosposka ulica Št. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 78. RaCun poitne hranilnice Ste?. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 47,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5V, %, na varščino ali zastave in na menjice po Q%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%. Stanje 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550*77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112*328 — Iz Lsjiibljane u Ileu)-3ork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takouvanimi cesarskimi brzoparniki ; Kroiipriiiczssin Cecilie, Kaiser Wilhelm II. — Kronpriiiz Wilholui. Kaiser Wifliclm tler Grossc dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Pi-iiiz Friedrich Willicltii, KOniff Albert, Prinzess Aiicc, Friedrich der Grossc* Bremen i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk d d vsakomur FdvflPfl TWfflF Kolodvorske ulice št. 35. v Lili V tli U lUV Uttl, nasproti stari Tišlerjevi gostilni. GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za v/selej le hlapčev/ali tujcem. Shnb gospodinje! PosMajte iio iz te Ue tovarne! Melek je izvrsten. Cene offiajie! Naša špecijanteta je: Caprasole -Koza s solncem. Posks^ek {LZT' MBreščak-u v Gorici, / Gosposki ulici Št«. 14 i (v lastni hiši) 1 tateri ima v zalogi najbogatejšo i zbero pohištva vseh slogov za 7sa& stan, prlprostega in m\- 1 flnejega Izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Cene brez konkurence. 'B)Epa|Bo 'ou}E|d u; adj? eu aqopod 'Eza|az zj OAjsjijod ou?!jzey