137. Mka.
o UnMlmiL v nedeljo 11 lunlja 19Z3.
Leto LOI.
Ishaf« vsak dan poftltat, tinti M ae*ei|e ta pi
Inseratl s do 9 petit vrst 4 1 D, od 10—15 pHTl vrat i 1 D 50 p, več}! laseratt petit vrsta 2 O; notice, poslano, izjave, rckktou, prekHet petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D* lenitni ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InsentnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se pruoti znamka za odgovor.
irpf AvnUtvo „81ov. Heroda" in »Narodna Bakarna" Knaflova nUca st 5, pritlično. — Telelan mi. 304.
»t i, I.
štev. 04.
ta sadaatai so na vrata.
Posamezne Številke:
v Jugoslaviji vse dni po Olti — v inozemstvu navadna dni Oln 1, nedelja Oln 1-
Poštnina platana v gotovini.
.Slovenski Narod" velja:
12 mesecev
3 . 1
t Ljubljani
po pošti
V loOICGUtTO
Din 144— - I*—
Din 144 — . 72 — . »—
Din
. 132 — •     66*—
Pri merebUfrem povijanju se ima da!j$a naročnina doplačati. Novi naročniki naj poSljejo v prvič naročnino vedno   -j&ZST po na' -»zn'd. Na samo pismena naročila brer poslatve denarja se ne moremo ozirati
Ali bo vodila Italija še nadalje protislovansko politiko?
Po končani svetovni voini so pričeli Cehoslovaki takoj misliti na svoj zunanji promet. Pogledali so proti severu in proti jugu, kjer jim je stopil pred oči Trst kot glavno pristanišče za nekdanji izvoz in uvoz. Računali so s severom in jugom, v glavnem pa so se obrnili proti jugu, proti Italiji, na katero so jih vezali tudi vojni spomini. Tako so dali Cehoslovaki po vojni izmed zalednikov Trstu prvi precejšen kos dobrega prometnega Življenja. Ali trde povojne razmere so ubijale Trst, Čehoslo-slovaki niso dobivali tam za svoj razmah potrebnih tal in tako so se polagoma preokrenili proti Hamburgu, kateri se je zelo trudil, da bi navezal nase Cehoslovaško v pomorski trgovini. Tržaški listi so takrat s pikrimi opazkami udarjali zlasti po češkoslovaškem poslaniku Sebi, ki je bil dolgo časa v Trstu, potem pa je organiziral češkoslovaški zunanji trg na severu.
Cehoslovaki so se sedaj znova obrnili do Trsta. Te dni se ie mudil tamkaj češkoslovaški trgovski minister Ladislav Novak. Pripovedoval ie Italijanom, da je češkoslovaška pozornost orijentirana proti Trstu, kateri ie češkoslovaškim industrijalcem in trgovcem tra-dicijonelno znan v njihovem izvoznem delovanju in kateri postane lahko v doslednem Času glavno zatočišče za Češkoslovaški zunanji promet Prav v to svrho je prišel minister Novak v Trst, da tam vse dogovori in uredi, kar baš treba Češkoslovaški v njenem pomor-skem udejstvovanja. Ceškoslovaki hočejo pred vsem revizijo trgovsko pogodbe z Italijo iz leta 1931, kar bi konsolidiralo trgovske odnošaje med obema državama; pa tudi politične, ie dostavil minister Novak. Cehoslovaki so pripravljeni tudi otvoriti svo! domači trg nekaterim italijanskim industrijskim izdelkom. Minister Novak Je govoril naravnost, odkritosrčno in »Piccoloi meni, da tudi precej optimistično. Na pozdrav italijanskega trgovskega ministra Ros-sija, ki je želel pogovorom v Trstu polnega uspeha, je odgovoril Novak, da deli povsem njegovo misel za utrditev trgovskih stikov med Češkoslovaško in Italijo preko krasnega tržaškega pristanišča v obojestransko proepevanje.
Ali bodo znali Italijani obdržati češkoslovaško roko, v katero so seili v Trstu, ali pa ta roka znova pokaže na sever, kakor je to že storila in sicer tudi po krivdi Italianskih faktorjev, ki niso umeli potreb za pritegnitev zaledne trgovine na Jadranu. Češkoslovaški trgovski minister Novak označa tržaško pristanišče za krasno in pričakuje takojšnjo postavitev temeljev za razvoj dobrih trgovskih vezi med svojo državo in Trstom.
»Piccolot je zapel tem povodom visoko pesem o Trstu. Kaj Hamburg, kaj Gdansko! Hamburg služi Cehoslova-kom lahko za zapad, Gdansko lahko za baltiške dežele, ali Trst je obdržal za vse svoje zaledje ono prerogativo, ki jo je imel v preteklosti in ki ga vstvarja za vrata vzhodnim morjem za vso Srednjo Evropo. Ponesen na svoj Trst misli navedeni list, da je njegova bodočnost neizpodbitna. Gotovo je, da je češkoslovaški trgovski minister Novak s tem, da se je odzval vabilu tržaške trgovske zbornice, hotel afirmirati najšpecijelnej-šo važnost Trsta za gospodarske odnošaje s svojo deželo, toda zagotovitev Trsta za Češkoslovaško ne tiči v oni fizični geografiji, katero povdarja »Pic-eoloc, izvajajoč, da je in ostane Trst veliko pristanišče za Srednjo Evropo in da ne zmore proti njemu nič politična geografija. Previdnejša in manj navdušena je bila »Era Nuovac, ki ie pisala povodom bivanja ministra Novaka v Trstu o hudi konkurenci ki jo dela Hamburg Trstu. In ta konkurenca se tiče poti na Vzhod. Trst se obdrži na svoji poziciji, ki mu jo pripisuje omenjeni dnevnik, samo, ako bo znal porabiti sedanjo priliko in urediti povoljno in udobno svoje zveze z zaledjem. Ako pa se pojavijo neprilike in nevšečnosti, med katere se pomeša morda še kako izkazovanje sovraštva Slovanom, katerega je v Trstu še vedno mnogo preveč, potem ic odzvonilo Trstu kot tistemu naravnemu pomorskemu iztočišču za Srednjo Evropo, ki se zdi »Piccoluc čisto samo po sebi umevno.
Cehoslovaki ne opuste Hamburga, ako se razmahnejo proti Trstu, in istočasno, ko mislijo na Trsi si iščejo po Dunavu primerno plovbo, zato je bil med češkoslovaško in bolgarsko vlado pred kratkim odobren načrt za ustanovitev bolgarsko - češkoslovaške plovbe-ne družbe po Dunavu. Cehoslovaki mislijo na vse strani in si iščejo kjer mogoče koristne vodne ceste. Zato le počasi s tržaškim babaštvom! Pamet — in preudarnost!
Nato pa politična stran! Ali naj tisti čas, ko Italijani iščejo slovansko pomoč za bodoče življenje gornjega Jadrana, vodi rimska vlada protislovansko politiko in naj se postavlia za brbet Avstrije in Madžarske proti Cešhoslovaški in Jugoslaviji? Nedavno temu so bili v Trstu poljski novinarji Ves službeni Trst je bil po koncu in razlagali so jim potrebo tržaškega pristanišča za poljski uvoz in izvoz napram Vzhodu. Sedaj je bil v Trstu Češkoslovaški trgovski minister dr. Novak. Sprejem, zborovanja, in posvetovanja so imela tako svečano lice, da ne bi bilo svečanejše, ako bi bil prispel v Trst sam tolikokrat že napo-
vedani, pa vedno izostali ministrski podtajnik Acerbo. Pa kaj more prinesti Trstu uspešnega Acerbo iz Rima? Polno lepih besed in blagodonečih fraz brez realne vsebine. Cehoslovak Novak pa prinaša Trstu življenje in bodočnost. Svoje sreče in dobrobiti nima Trst pričakovati od Rima, marveč v glavnem od slovanskega zaledja. V Rimu se mudi jugoslovenska delegacija, da se uredi reško vprašanje in se sklene trgovska pogodba z Italijo. Tako je Italija vedno v stikih s Slovani računa na odnošaje ž njimi in si išče velik del svoje bodočnosti v ugodnih zvezah s Slovani. In taka Italija naj bo še nadalje protislo-vanska? In Trst naj bi jej služIl kot predstraža? Ako hoče Trst živeti, mora biti bolj tržaški ln manj rimskoitaH-janski bolj orijentiran na svoje zaledje, kakor pa na Rim, kjer so mu ze rekli, da je nadležen berač. Ako hoče Italija dobro sosedstvo z Jugoslavijo in ugodne stike s Češkoslovaško, mora kreniti
s sedanje na drugo pot na ono, ki jo vodi na strani Slovanov, Avstrija, Madžarska in Nemčija so v resnici nevarne Italiji za njene aspiracije na Jadranu, v Srednji Evropi in na Balkanu. Svoj primeren ?n miren razvoj na te strani more dobiti Italija samo v prijateljskem razmerju s Slovani V zvezi ž njimi jej bo mogoče uveljaviti svoje želie, namenjene na Vzhod, v napetosti in sovraštvu do njih pa nikdar. Ni treba meniti da se bodo dali Slovani potlačiti marveč Italija naj misli rajŠe na to, da se bodo dvigali in da bodo rastli Jugoslavija, Bolgarska. Češkoslovaška, Poljska in vstane tudi Rusija! Proti tako ogromnemu slovanskemu svetu Italija pač ne more zavzemati sovražnega stališča.
Ako je Mussolini res dalekoviden državnik, porabi Novakov poset za pre-okrenitev italijanske politike napram Slovanom.
Zunanja in notranja politika.
Kakor strela iz jasnega neba so udarili v našo politično javnost nepričakovani dogodki bolgarske revolucije. Z žarko razsvetljavo smo iz pregledal i nevarnosti, ki smo jim Izpostavljeni Uvideli smo, kako jaka je bolgarska propaganda, ki javno in odkrito deluje proti suvereni pripadnosti makedonskega ozemlja k naši kraljevini Po vsem evropskem časopisju se tiskajo članki revolucionarnih organizacij Makedonstvu-juščih, ki z neverjetno potvorbo dejstev blatijo ugled naše države in ji podtikajo nezaslišana dejanja. V pariški »Revue contemporaine« na pr. priobčuie sofijski univ. prof. N. Mflev članek »La Mace-donie mquietec, kjer predstavlja evropski znanstveni javnosti Makedonijo kot bolgarsko ozemlje, našo politično upravo pa kot nazadnjaško fn nasilno brez primere. Istočasno se oglaša madžarski zunanji minister Daruvarv v bu-dipeS lanskem parlamentu z obdolžitvijo, da si je naša država ustvarila današnjo svojo veličino na račun madžarskega ozemlja. Vidimo torej, da nekatere sosednje države nočejo priznati suverenosti jugoslovenske države In da Izpovedujejo odkrite iredentistične cilje. Tako stanje je nevzdržno. Za tem v mednarodni politiki nenavadno nelojalnem početju riči Italija, ker vidi v jugoslovanski državi nasprotnika svoje gospodarske ekspanzije na jadranskem morja. Poleg tega ji tiči v kosteh strah pred jugoslovensko osveto za ugrabljene dežele Julijske krajine.
Vpričo takega zunanjepolitičnega položaja ne bo odveč, ako pregledamo stališče, ki ga zavzemajo naše opozici-jonalne stranke pri svojem boju za notranjo veljavo. V prvi vrsti mislimo tu-
kaj na način, kako vtemeljujejo svoj brezobzirni in nebrzdani boj proti državni avtoriteti in državni misli sami
Ene so direktno proti državi, druge vsaj navidezno priznavajo država pravijo pa, da je mednarodni položaj tako trden, da si v notranjosti lahko dovoljujemo današnjo skrajno borbo proti državni konsolidaciji. V doglednom času, pravijo, ne bo svetovnega spopada ta tnd! naša država ne prihaja za eventualnost mednarodnega zapleti jaja v poŠte v. Zato si lahko dovolimo desetletno odgodo notranje konsolidacije ln smemo dobojevatf sedanji brezdušni dvoboj jugoslovenskih strank za oblast in moč. V to drugo vrsto orJozicflonafnih politikov postavljamo srbska opozicijonal-ce, bosanske muslimane in slovensko ljudsko stranko. To priznavamo resnici na ljubo, dasi ne zakrivamo, da so te stranko v poslednjem polletju zradika-ilzirale opozicijo zlasti po svojih strankarskih listih do skrajnosti ki se dotika Radfcevc demagogije.
Sedanji, nepričakovano ogroženi mednarodni položaj jugoslovanske države pa je (upajmo) dokazal vsakemu treznemu politiku in lojalnemu državljanu, da zunanjepolitično še dolgo nismo konsolidinuri in da tvori mala an-tanta samo pogodbo za slučaj efektivne vojne, da pa zaenkrat še ni v stanu zatreti direktnih iredentističnih s trem-madžarskih In bolgarskih mest po jugoslovanskem državnem ozemlju.
Ta nevarnost tudi za dogleden čas ne bo odstranjena. Mere, katere bomo ukrenili v tej smeri bodo morale biti čuječe in premišljene, vedno agilne in previdne. Toda največji faktor mednarodne konsolidacije naše države bo vse-
Conan Doyle: 3
Razpad in vstajenje svetovja.
Roman.
Od Mac Ardla sem se poslovil. Na stopnicah sem čul, kako je nekdo v čakalnici zaklical moje ime. Bil je brzojavni sel, ki mi je prinesel semkaj poročilo, ker me ni dobil na mojem stanovanju v Steathamn. Brzojavko, ki mi jo je poslal prav tisti mož, o katerem je bilo prej govora, se je glasila:
Malone 17 hill street streatham prinesite s seboj kisika. Challenger.
»Prinesite s seboj kisika?!« Domislil sem se, da je profesor imel pravi mamutov humor, ki je dal često povoda za najnerodnejše in zoperne skoke. Morda je bil to kak njegov dovtip, kake ršni so ga vselej spravili v tak krohot, da so njegove oči docela izginile — iz povsem preprostega vzroka, ker se je nad takim dovtipom tako smejai da ie od njegovega obraza ostak) vidno le široko zevajoče žrelo in pa kimajoča, košata brada. Pri tem ga pa prav nič ni motila njegova resna in negibna okolic*.
Vse v dilj sem čital in črtal zagonetno poročilo, ne da bi utegnil opaziti da je ta vest morda res le — šala. Torej je bilo naročilo vendarle resno, dasi nekam čudno resno. Vsekakor se nisem niti oddaleč protivM, da ne izpolnim njegovih naročil. Morda je imel v načrtu važen kemičen poizkus, morda —, toda kaj naj bi ugibal in premišljevai čemu bo potreboval kisika. Moral sem mu ga pač preskrbeti
Do odhoda svojega vlaka sem imel Še dobro uro časa; hitro sem si zabeležil naslov tovarne za pridelavo kisika v Oxford Street-u. kamor sem se koj odpeljal z avtomobilom.
Ko sem izstopu, sta mi prišla naproti dva mlada človeka, ki sta, vsto-pivša iz tovarne, dvignila z vsem naporom velik Železni vali ter ga položila na avto. ki je čakal na cesti Pri tem jih je motri star mot, ki se ie z njuni prepiral v hrešoečem in zanicTjrvem tonu. Nenadoma se je okrona k meni Teh ostrih črt v obrazu in kozje brade ni bilo mogoče neopaziti Brez dvoma — to je bil moj stari tovariš profesor Sum-
»Kaj,« je vskliknii »vendar ml ne boste zatrjevali da ste tudi vi prejeli prav tako nesmiselno brzojavno naročilo glede dobave kisika?«
Iz žepa sem potegnil brzojavko m mu jo ponudil pred oči Pogledal me je in dejal: »Torej tudi jaz sem prejel tak dopis m ugodil njegovi zahtevi — dasi proti svoji volji Naš dobri prijatelj je Že spet tak simeŽ kot vedno. Menda vendar ne potrebuje kisika tako nujno, da pri tem ne upošteva časa ljudi ki imajo bolj važna opravila kot on! Zakaj ni tega naroČil kar pri tovarišu?«
Na te očitke sem utegnil odgovoriti samo svoje mnenje, da tiči tu prav gotovo važen povod.
»Eh. morda se zdi ta poved važen le njemu. No, naj bo. Zdaj vam seveda ni treba kisika kupiti saj ga vzamem s seboj dovoljno množino.«
»Toda zdi se mi da ie njegova posebna želja, da kisika preskrbim tudi jaz in ne bi rad nasprotoval njegovi volji«
Ne meneč se za profesorjevo godrnjanje sem tudi jaz kupil prav toffko količino plina, in kmalu je bil v avtu poleg oiegovega tudi moj valii SuFunerlee me
je hotel vzeti s seboj na Viktorijin kolodvor.
Stopil sem k svojemu Šoferju, da poravnam voznino. Toda povedal mi je nad mero visoko ceno ter se obnašal napram meni skrajno prepirljivo. Ko sem spet vstopil k Summerleeju, je njegova ozka, bela brada kar trepetala, mož se je pravkar ostro spri z obema nosačema, ki sta spravila kisik na voz. Prvi od delavcev ga je, kolikor se spominjam, nazva! »prismojenega, starega, osivelega kakaduja*. kar je profesorjevega šoferja tako ujezilo, da je skočil s svojega sedeža in se hotel kar z roko zavzeti za svojega gospoda. Le s težavo sem preprečil pretep.
Vse te kot tudi sledeče majhne slučajnosti se bodo morda zazdele nevažne, in takrat jih tudi nihče ni upošteval. Ce pa se danes zamislim vanje, vidim njih pomembno zvezo z dogodki, ki bom o njih poročai
Kot sem mislil, je bil šofer novinec, ali pa mu ie razburjenost nad pravkarš-nim pripetljajem odvzela oblast nad avtom — vsekakor je gnal vozilo z vso (Hvjostjo. Na poti na kolodvor bi skoro dvakrat zadeli v prav tako divje in ue-
kakor naša notranja moč, naša nacijo-nalna konsolidacija. Neizmerne bi bile posledice, aKo bi to zveznost med zunanjo in notranjo ter partijsko politiko uvidele naše opozicijonalne stranke, ker smo prepričani, da bi v tem slučaju ne nadaljevale z dosedanjo brezobzirno borbenostjo proti državi, proti vladni avtoriteti, proti utrditvi državne misli v naših širokih narodnih slojih.
Veliko govorimo o »balkanizmu« po naših južnih krajih, ne vidimo pa, da je to, kar uganja Radič po Hrvatskem, kar dela Spaho po Bosni in kar često pi.šo in govori slovenski klerikalec neprimerno hujši balkanizem in da nima ta opozicija pravice sklicevati se na zapadnoevropske parlamentarne in demokratične vzore, ker jih sama v svoji politični taktiki dnevno tepta. K tem vzorom spada namreč umerjenost ter dobrohotnost in strokovna pripravljenost, ki ie te opozicije nimajo. Gotovo velja to za Radfća, ki šele danes sestavlja svoj državnopravni program in stopa na pota spravljive j šega delovanja.
Jugoslovanska opozicija ima v tem trenotku priliko, da se nauči marsičesa. V prvi vrsti si lahko predoči nevarnosti, ki bi nastale za posamezne pokrajine, ako bi obveljala volja naših sovražnikov. Po drugi strani lahko razmišlja o vpBvu, ki jo ima notranji razdor na mednarodni položaj, pa na nevarnost, ki jo za obstoj države pomeni notranja nepripravljenost ln nesloga. Končno si lahko skesano prizna, da njeno dosedanje delovanje ni bilo prežeto z demokratičnimi in parlamentarnimi vzori zapadnih držav, kf narekujejo tirrrrrjenost. bla-gobotnost ter strokovnost opozteijonaV nega političnega boja.
■■■■■■■■■■■■
Radiceva agitacija.
Kdor misli, da je Radiću v resnici za sporazum, so moti Današnje prilike ga silijo, da popušča v svojem programu, a njegov končni cilj je republika, ki naj bi venčala njegovo častihlepje na zagrebškem Markovem trgu z niim kot prvim predsednikom.
Radić upa, da naraste njegova moč še bolj. Zato si želi na jesen novih volitev v skupščino, ko misli razširiti svojo agitacijo čez vso Slovenijo tja globoko v Makedonijo. Pri zadnjih volitvah se je vrgel izven mej nekdanje Hrvatske najbolj na Dahnacijo in Prekmurje. Prva naj bi mu služila za slučaj potrebe kot vez z Italijo, preko drugega pa bi podal roko Madžarski in Avstriji Tako bi imel pri naših zunanjih sovražnikih oporo na desno in levo.
Njegovi agitatorji v Prekmurju so javno obljubljali Prekmurcem ne le odpravo mejne zapore napram Madžarski ampak celo prlklopitev Prekr*?ur»a k — Madžarski za slučaj Radičeve republike.
brzdano dirjajoče avtomobile, in še dobro pomnim, da sem Summerleeju z grajo omenil, da je ročnost londonskih vozačev precej popustila. Tako se je zgodilo, da smo Švignili čisto tik velikega tropa ljudi, ki so prisostvovali nekemu pretepu. Vsi ti ljudje, ki so bili že itak močno razburjeni, so se skrajno razljutili nad najinim nerodnim šoferjem, in neki fantalrn je skočil na stopnico ter zavihtel nad nama palico. Butnil sem ga proč ln kar oddahnil sem se. ko so bili vročekrvneži že za nami ter smo nepoškodovani smili skozi park   na piano.
Spet se me je polastila dobra volja, ko sem zagledal na kolodvoru lorda Johna Roxtona. ki je hodil po peronu gor m dol, razkazujoč svojo dolgo, suhotno postavo v svetli lovski obleki. Ko je naju opazil, se je njegov izrazit obraz s čudovitimi tako prebadajočimi, a vendar veselimi očmi kar zasvetil v vzradoščeno-sti Njegovi rdeči lasje so ocrtavali že sive proge in gube na njegovem obrazu so se že poglobile, toda še vse eno jO ostal stari dobri tovariš iz nekdanjih časov.
toaUc prihndPlit)
Stran 2
•SLOVENSKI   NAROD« dne 17. Jnnija 19*3.
štev. 1-7.
Brez dvoma le, da bi naraslo pri :volitvah v jeseni Število Radičevih poslancev, zakaj do takrat ne more še tako dobra vlada izboljšati naših razmer, Ha drugi strani pa bi ljudje še vedno videli v Radiću svojega odreienika, ker je rok do jeseni prekratek, da bi obupali nad uresničenjem Radičevih obljub.
Zato se Radić veseli Če se naše notranje razmere tako prlostrujejo, da .vodijo do skorajšnjih novih volitev. Isto .Veselje navdaja tudi naše klerikalce, ki bi morali stopiti čez nekai let praznih tok pred svoje volilce, ako se jim ne feosrečl priti do vladnih jasli.
Z ozirom na to se pripravlja Radič povsod na volitve. Razen oblastveno priglašenih shodov sklicujejo njegovi agitatorji nebroi drugih, kamorkoli jih pripelje pot. Kako dobro imajo izvedeno Organizacijo, izpričuje to, da se jim zbere v najkrajšem času vsa vas, kakor hitro se pojavijo.
Ta živahnost Radičeve agitacije pri-,Vede prej ali slej do spora s KorošČevo Skupino, zakaj v Sloveniji bo rastel Ra-916 le na stroške klerikalcev. Da bi si sporazumno določili interesno sfero, je Izključeno pri Radiću. Zato Čaka nasa Vlada lahko mirno na skorajšnji konac Radičeve In Korošce ve ljubezni.
Drugo pa je način, kako Radić agitira. Njegovi agitatorji nimajo nobenega fcovora, da ne bi omenjali kralja. Tega prepuščajo Srbom, Češ naj ga imajo, Če so Še tako neumni, da si bodo dajali naštevati 25 udarcev v Ime kralja. S tem Izpodkopavajo kraljev ugled in ga pripravljajo ob spoštovanje ljudstva, s či-ftier glade tla svoji republiki, ker utrjajo med ljudstvom mnenje, da je kralj kriv Vsega zla v državi. Vlada bi morala tu Ostro nastopiti in dati političnim obla-stvom navodila, da naj takoj razpuste „Vse shode, kjer bi se kraljeva oseba po nepotrebnem vlačila v debato. Vsako nedostojno izražanje o kralju pa naj bi se kaznovalo. Politična oblastva bi motala tudi paziti na »kapunarje« in dalmatinske krošnjarje, ki trosijo v največji meri med našimi ljudmi Radičeve brošure in so često samo preoblečeni Radi-fcevi agitatorji, ki so plačevali prt zadnjih volitvah jajca nad dnevno ceno in prodajali svoje blago pod ceno, samo da so oddajali lahko po hišah republikanske
Sicer pa republikanska flleja ne vleče toliko kot neverjetno razširjeno mne-jje, da bo z R&dićem konee vsega zla v irlavL Na velikem radičevskem shodu, se je vršil brez oblastnega dovoljenja binkoŠtih pozno v mraku v prekmur-Martijancih pred občinsko hišo, so tkateri kričali: »Živio Radič! Nam ne sba republike!« Šele razboritejš! radi-(Sevci so jim morali pojasniti, da so ti iVskliki nesmiselni, na kar so utihnili, tiho premišljujoč, zakaj sta Radić in republika isto, kajti republiko imajo mnogi Prekmurci izza svojih boljševiških Uni v slabem spominu.
Prepoved Radičevih shodov bi pa jireč škodila kot koristila, ker je prepovedan sad vedno najslajši
Makedonsko vprašanje - pokrajinsko ali iredentistično?
Sokolska slavnost -:-
na Tabora v nedeljo dne 17. t, m. Izkušnje dopoldne od 8. do 11.
Popoldne ob 4. TELOVADBA.
Vabimo vse prijatelje »Sokola«!
Poziv meščanstvu!
Dne 5M 6. In 7. avgusta t. I. $* vrl? v Z,}ubijitn! kongres Jugoslovanskega učitelj' siva. V teh dneh posett LJubljano ter važ* ne j Še industrijske in druge znamenitejle krat le Slovenije učitctjsfvo iz vseh delov naše kraljevine. Slovenija obeta imeti v teh dneh nad 3000 gostov srbskega in hrvatskega uči* HIJstva.
Važnosti in pomena kongresa v kultur* Sem, tujsko * prometnem oziru tn pri nas specijalno z ozirom na industrijo in gospo* iiarstvo menda ni potreba povdarjall.
Najvažnejše vprašanje je v sedenjem cVsu vprašanja prenočišč za toliko število \gosfov. V tem oziru Je podpisano Udruženje
primorano apelirati na gostoljubnost nalaga meščanstva. Upamo, da ne trkamo zaman
fia gostoljubnost brata% posebno ker bo rav* Sto v teh dneh marsikatera družina odsotna iz LJubljane in bo v stanu sprejeli po enega mil več članov našega stanu pod svojo go* ttoljubno streho.
Pripravljalni odbor reflektira nm brez*
Sjtačna tn tudi plačljiva poeđina in za več osvb skupna privatna prenočišča. Prijave za sprejemajo v pisarni Poverjeništva U. J. U.. Ki se nahaja v L nadstropju Učiteljske ti*
akarne (čez dvorišče) od 8. do 12. tn od 14. do 18. ure vsak dan Izven nedelj tn praz*
stikov. Prijave naj vsebujejo: ulico In nad* thopje, število sob tn razpoložljivih postelj y posameznih sobah tn posebno želja ter veno pri plačljivih prenočiščih. Da ea Iz* Ognemo nastanitvi srbskih tn hrvatskih go* atov kolikor mottoče na skupnih ležiščih na ašamn Jakih, reflektira pripravljalni odbor tudi na pripravljena prenočišča na divanth.
V na m~*f>. k fer fe dn sedaj zhnmvmto S* enakem Številu fmfoslovartsko ssčtrefJehfO. iako v Beogradu. Zatrehu In Sarajevu. SO fattno teVnrnla svoje gostoljubje In Je me* fčansfvo ređevotfe sprejelo vnanfe goste pod mvoto strehe*, tako pričakujemo, da rtreft tfrr%lff»n*ko m~**»n*t\>o. posebno ttČttelhtvU
mjffkfnnhna infefiaenca, na bodo pustita, da bi LfvhHnna zaostala v tem oziru, In priča* kufe ohflnefsa odriva na naš apel.
POVERJENISTVO JUGOSLOVEN* SKEGA VCITEU&KA K >dfP^an>
Z nenadejanim prevratom na Bolgarskem se je v naši javnosti pojavilo takozv. makedonsko vprašanje. Za nas to vprašanje nI novo. Vemo« da so se na makedonskem ozemlju v poslednjih petdesetih letih križala zunanjepolitična stremljenja stare Srbije in Bolgarske in da je zanj večkrat tekla bratska kil Ne bomo ponavljali obširne znanstvene razprave, ki so jo vodili najboljši srbski m bolgarski učenjaki radi etnične pripadnosti makedonskega prebivalstva. Toliko pa smemo priznati, da je bil ta znanstveni dvoboj dvoličen radi tega, ker so obstoječi makedonski etnični momenti in podatki po večini potrjali nazor, da je Makedonija narodnostno amorfna in nerazvita in da je podana možnost jez!-kovnokulturnega razvoja v srbski in bolgarski smeri. Poleg znanstvenega argumenta sta se Srbija in Bolgarska poslužili tudi vojnega orožja. Končno je med svetovno vojno Bolgarska napadla Srbijo na način, ki ji je naklonil simpatijo celega kulturnega sveta. Po nadčloveški borbi za samostojnost in ujedinjenje jugoslovenskega naroda od Triglava do Vardarja je srbski pijemont podlegel bolgarski zavratnostl. Toda samo trenotno. Končno je zmagala Jugo-slovenska ideja, stala je mlada Jugoslavija s prelestnim! pokrajinami slovenskimi, hrvatskimi, dalmatinskimi bosanskimi. Črnogorskimi In makedonskimi. Zavest pristnega jugoslovenskega državljana smatra danes makedonsko pokrajino za integralen del svojega državnega ozemlja in nikakor ne čuti potrebe dokazovanja te suverenosti in njene upravičenosti s posebnimi fllološkimt ali etničnimi razlogi, ko je za to pokrajino In za to ljudstvo prelila gorko človeško kri. Logično smo se zavzeli za stališče bratov Srbov in smo zavrgli teorijo makedonstvujuščlh. ki nI nič drugega kakor imperialističen tn ekspanzi-ven sen bolgarske kraljevine. Kljub vsemu temu se pojavlja po opozicijonal-nem protidržavnem tisku Jugoslavije propaganda, da je Makedonija bolgarsko ozemlje In da nismo v pravu, ko vršimo suvereno upravo nad tem delom jugoslovenske države.
In še v teh kritičnih dneh, ko je trezen in nepokvarjen jugoslovenskl državljan razvide! pogubnost makedonskega iredentizma, so se našli člankar-ji, ki so pisali, da smo mi krivi tega iredentizma in naši državi sovražne revolucije v Sofiji. Nič izrednega za osebe in stranke, ki postavlja na mesto Jugoslavije federacijo jugoslovenskih držav in narodov! Tudi v tem trenotku se drznejo očito govoriti, kako Makedonija spada pod Bolgarsko ali da zasluži samostojno državnost In federacijo s Srbijo, Hrvatsko. Slovenijo In Bolgarsko.
Napram tem zablodam zastopamo to-Ie, z jugosk)vensko državno idejo edino združljivo stališče:
1. Makedonija je v etničnem oziru manj Izrazita kakor Slovenija ali Hrvatska. Radi tega ne more biti govora o kaki posebni državnopravni določitvi Makedonije napram ostalim jugosloven-skim pokrajinam. Za vse te pokrajine veljajo enakopravne upravne, kulturne in gospodarskosocijalne potreba ter zahteve, ki pa morajo biti v skladu z enotno jugoslovensko državno misijo.
2. Če pride do revizije vidovdanske ustava, bo je Makedonija deležna v obsegu ostalih jugoslovanskih pokrajin.
3. Z vso odločnostjo odklanjamo etnične in politične ideje makedonskega iredentizma, ki je umetna potvorba in težnja sofijskih vlad za razširjenje ozem. Ija bolgarske kraljevine.
4. Za lojalnega jugoslov. državljana ne morejo biti makedonske upravne In kulturne ter gospodarske težave mednarodna zadeva, ki bi kompromitirala našo državno idejo ter našo suverenost nad makedonskim ozemljem. Makedonske težave so pokrajinske ter upravne, gospodarske ali kulturne, kakor tiste slovenske, hrvatske, bosanske ali črnogorske.
5. V notranjosti jugoslovenske države nimamo narodnostnega aH drŽav-nopoHtičnega vprašanja. To velfa za Slovenijo, kakor za Hrvatsko ali Makedonijo.
6. Radi tega ne pobijamo samo zunanjega in notranjega makedonskega iredentizma, temveč zanikamo tudi njegov idejni m moralni zagovor. Stališče makedonstvujuščlh jo čisto protidržav-no In sicer v dejanju m propovedi. Tembolj je treba torej obsojati početje nekih domačih opozicijonalnih strank, ki brani stališče in zahtevke makedonskega iredentizma ter očita naši vladi, da Je makedonska pokrajina kriva nesoglasja z Bolgarsko, da je treba v svrho prijateljskega odnošaja ustvariti federacijo z bolgarskim sosedom »žrtvujoč mu našo Makedonijo.
Nikdar! Do Makedonije Bolgari nimajo pravice, niti etnične niti filološke, niti narodnostne, niti politične! Ona je integralen del jugoslovenske države hi spada z enako nujnostjo v krog jugoslovenskih pokrajin, kakor Hrvatska. Slovenija ali črna gora In Dalmacija. V notranjost! naše države ne priznavamo narodnostnega ali državnopolirlčnega vprašanja. Ta vprašanja smo reši!! z našo državnostjo. Naše državljanstvo naj se briga za gmotne, kulturne, finančne, prosvetne, gospodarske, umetnostne. Industrijske, socljalnozaščitne potrebe ter naj se posveti kulturni In civilizato-rični misiji moderne države 1
Kam vodijo niti.
Nil« stališče meram eolftfcnl ereori-Jtlrtacljl v Bolgariji Jt sedaj več ali mani lasno. Temeljna krSftev mirovne pogodbe, ki jo je zakrivil novi kabinet takoj, ko je prišel na krmilo fn skrivna želi a razveljaviti niSkf sporazum, kf je pomenil začetek zbližanla med našim In bolgarskim narodom, je povzročila, da le naša vlada storila potrebne korake pri ostalih državah male antante, da se pravočasno prepreči nevarnost novih zapletliajev na Balkanu.
Napetost, ki se Jo polastila beogradskih političnih krogov, priča, da stojimo na pragu važnih dogodkov, Čijih posledice danes le al mogoče v po1m meri presoditi. Prvič, odkar je zmaga zavezniških držav omogočila na balkanskem polotoku obsto) kraljevine 5HS se zbiralo nad nami Črni oblaki In naš mednarodni položaj le ogrožen v toliki meji, da se alti sami ne zavedamo. Prevrat v sosednji državi le na prvi pogled Interna zadeva bolgarskega naroda m v kolikor ti dogodki niso neposredno naperjeni proti naši državi, bi res ne Imeli povoda za razburjenje, če bi korenine te kabinetne fzprememfoe ne tičale bolj globoko In bi ne brlo nevarnosti, da v doslednem času požene Is n'Ih škodljiva rastlina, ki )e ne bo mogoča vee ugonobiti. Navidez običajna meščanska vojna kot skrajno bojno sredstvo dvth političnih naziranj je v danem slučaju mednarodnega pomena rn je preprezena z gosto mrežo zakulisni* diplomatskih mahinacf). Sedaira Bol zarila j« arena, kjer se bije bo) ne samo med Stam-bolljsktm tn njegovtmf nasprotniki, me rvat* med evropsko diplomacijo sploh. Izid te borbe ]e začasno le negotov, zmaga start ali nova vlade )• le problematična, ker zavisi od različnih faktorjev, toda bojimo St Že sedaš da bo konCnl rezultat tak kakršnega bi Sl s stališča državnih Interesov ne želel!. Tudi najbolj površnem« opazovalcu al moglo ostaH prikrito, da se pri sobotnih dogodkih v Sofiji Igrali odločimo vlogo ne rezervni lastniki In makedonski Iredentisti pa* na dragi veliko motnem Činitelji, ki st sicer skrbno skrivalo za nepredirno zaveso prebrisane dtplomacMe. ki pa vendar ne moralo docela ■ tajiti tvojega pravega obličja.
Naša država jt It td strneta tottaa-
kt eredmtt zavisti onih sosedov, kf M redi na nal račun postali gospodaril polotala M Balkana. Verealaka pogodba le sicer preuredila srednjo Evropa, al pa nervaHla onega pololala. kf bi ca dovoli vse tarodt In. kar je posebno važno, ti spravila • sveta niti tistih spornih vprašani m prottslo-vfj, ki so bila med stveznfmt drŽavami it od nekdaj na dnevnem rede. Sporedno s
tjte It
rranefta a pomočio Belafle započela dalekosežno akcijo za striktno izvajanje vseh določi) mirovne pogodbe, se pojavljajo na obzorJn zavezniških odnošajev vedno bol) razločne konture nasprotja. Dočlm se je Francija v tem gospodarskem bojn naslonila na Malo antanto, Išče Anzleška stikov z Italijo, ta pa obrača svo'e oči proti Madžarski in Avstriji In v zadnjem času se Je začela živahno zanimati za Bolgarijo. Madžarska ni avstrijska zunanja politika se je v glavnem ujemala s Mussollnljevlmi računi, nI mu pa ugajalo simpatiziranje Stam-boIHskega z Jugoslavijo. Povojna Bolgarija Je krenila na ono pot ki bi jo bila koS-no privedla do tesnih političnih In gospodarskih stikov z našo državo in če bi se bflo zemlloradnJŠkl vladi posrečilo očistiti politično podnebje od raznih protislovenskih elementov, bi bila najmočnejša slovanska zajednica na vzhoda Evrope samo še vprašanje časa. fn ker bi bil ta nalmoc-neflf balkanski faktor obenem tudi zanesljiva opora francoske kontinentalne fn kolonijalne politike, te ta bojf Angleška In pod njenim okriljem le posebe rodi iraltfa. AnegfeUrl m rtalnanskl diplomatie rrtso prozreli našega stremljenja za zbližtnjt s Bolgarijo in zato je razumljiva njihova aktfia, k{ it bila dosedaj obrnjena na finančno podporo Avstriji tn favoriziranje probujajoč !h se Madžarov, seda! pa so Jo razllrftl tudi na Bolgarijo, kjer le b!1 n'en ntpth državni prevrat Da so bile tri tem neposredno adtltient draga države, v prvi vrati pa Italija, to je razvidno že Iz dosedaj znanih podrobnosti o sofijskih dogodkih, Kako it mogoče rtzltgatl dejstvo, dt jt bila v preatcMd Močasao ko tt tam nahaja saveza tika kontrolna komisija H se le
Stambolljskj glede oborožene sile strogo držal mirovne podgodbe, skrita velika množina orolla. Id Je omogočilo prevratnim elementom doseči svoj eflt. It k*ko It tO, dt niti Angleška, niti Italijt de danes It al uradno Is javila, kakšno je njeno staliKt aaprara kabineta Ctnknva, da za H Madžarska tpTelela s takim nepopisnim navdušenjem, đočtm Je Mala antanta m francoska favtmst proti efemeT Vsa govori sa to, da ea križajo v Sofllt pota dveh močnih konkurentov. M hočeta Izkoristiti notranje prepire v svoje politične svrhe.
Karavan te tore!, ta poleta! aale drŽave pri laM okehmtfa al posebno ngoden. Moment je vsekakor odločil ta. kajti ed bedeče smeri bolgarska zunan'e politike bo odvisna rudi na It vloga v mednarodnem žrvlltn'n. Ct nt bodo naši politiki dovolj oprezni m če puste sedaj ko Je še železo vroča inicijativo ta, svojih rok se utegne eriae*UL da aat 4wd>* prebite ta 4*
al bodo naš! sovražniki zvili v Bolgariji mehko gnezdo. V dveh ozlrih smo danes v toliko na dobrem, da lahko še pravočasno preprečimo vsaj tisto nevarnost, ki nam preti s popolnim liaskom bolgarsko-iuzo-slovenskih odnošajev. Francija ln ostalt države Male antante so na naši strani in nova sofijska vlada Je zakrivila dejanje, ki v bistvu nasprotuje določbam neuillske mirovne pogodbe. To je kapital, s katerim je mogoče za sedaj operirati. Tozadevna protestna nota je sicer že izročena novi vladi,
toda tudi v tem slučau. čt bi ona ne imela zazeljanega uspeha. Če bi Stambolijskl s svojo protlakcljo podlezel, če b! revolticl-jonarjem pod zaščito naših nasprotnikov zrasle peroti v toliko, da bi ns upoštevnl! naših zahtev, moramo z vso odločnostjo poudarjati, da želimo mir na Balkanu ln neoviran gospodarski In politični razvoj v ono smer. k| nam Še preostaja. Če se revolucionarna vlada v Đolcariii definitivno utrdi, ne smejo vcdilnj krogi na5e zunanje politike odnehati dotlej, dokler ne dobe Iz Sof'je popolne garancije, da se mirovna pogodba v nobenem slučaju ne bo več kršila
(n kar Je 5e bolj važno, da se bo Bolgarija dosledno izogibala vsake proti naši državi naperjene politike tudi med onimi elementi, ki bi morda rovarili po vzorcu makedou-stvujuščih in madžarskih nacijonalistov. V to svrho bi morala naša vlada zahtevat!, da se pripusti v kontrolno komisijo tudi naše člane, ki bi bili v neposrednih stikih t bolcarsko javnostjo tako, d.\ bi takoj opazili vsako nevarno gibanje. Z druge strani pa je naša dolžnost z vso odločnostjo podpreti pristaše Stambolijskesa tudi če poležejo in zahtevati, da nova vlada ne vrst nad n imi represalij, ker edino na ta način bo mogoče rešiti v Bolj-ariii prestiž iu^o-slovenske orijentacije. Ce Je zemljoradnička stranka samo internirala one, k! so f .Ictično zakrivili vso nesrećo bolgarskega naroda, bi bil s slovanskega stališča ziočin, če bi revolucijonarji segli po živi en i odkritim prijateljem naše države. Nastop v!a-de v tem smislu mera odobravati tn podpreti vsa naSa javnost brez razlike stanu ln političnega prepričanja« kajti to je zahteva naiih skupnih interesov.
9
i da
Usoda g. Sfambolijskega.
Razne vsstl o smrti Stambolijskega. — Stambolijskl baje ubit! ^— Stambolijskl živi! — Informacije našega zunanjega ministrstva. — Sofijska poročila tendencijozna.
— Beograd, 16. junija. (Tzv.) V vsi beogradski javnosti je včeraj vladala neobičajna vznemirjenost in napetost. Tako naravnost kontradiktorične vesti še niso prihajale \z Sofije, kakor včerajšnji dan. Vznemirjenost je dosegla vrhunec. Junak dneva jt bil Stambolijski Za njegovo usodo se je ves Beograd od preprostega meščana do uglednega politika tako intenzivno zanima!, da so vsa ostala notranjepolitična vprašanja potisnjena popolnoma v ozadje in se nihče ne zanima za razprave v narodni skupščini. Stambolijskl je sknraj postal pravi epski junak. Njegov pojav je zagoneten, nje-gova usoda se do danes zjutraj nI pojasnjena ta ugotovljena. Tekom včerajšnjega popoldneva so se najprej po Beogradu razširile vznemirjajoče vesti, da je Stambolijskl postal žrtev revolucionarne vlade. Ob 5. popoldne je izdalo »Vreme« posebno Izdajo, v kateri javlja po baje oficijelnih vesteh lz Sofije, da je bH StambolHeki prijet In v poznetSI borbi nblt List je pripomnil, da izvira ta vest lz oficfjelnefca bolgarskega vira. V metra se je nato pojavilo velikansko zanimanje za Stambolijskega. V vseh društvih ln v vseh vodilnih krogih so neprestano povpraševali, kakšna je resnična usoda voditelja bolgarskih kmetov. Politični in parlamentarni krogi so to vest premotrivali s političnega stališča in pristavljali zelo pesimistične komentarje.
Proti večeru pa se je beogradska javnost nekoliko pomirila, ker so prihajale vesti da StambolUski nI ubit, da le živ In da se nahaja med svojimi zemljoradnik!, še vedno organizirajoč odpor proti nzirrpatorskf vladi
Z ozirom na kontradiktorične vesti Je vaš dopisnik skušal še tekom včerajšnjega dneva dobiti na merodajnem mestu več ali manj zanesljive informacije. Okoli 6. zvečer je vaš dopisnik mogel dobiti v zunanjem ministrstvu dve kratki poročili, ki so mu bili dani v originalu na razpolago.
I. Dopoldanska brzojavka, ki Jo Je prejelo zunanje ministrstvo, je javljala,
da |e bil Stambollfskl v resnici aretiran ln eskortfran proti Sofiji Pri sela Panagfurlštn so obrožene kmetske mase napadle spremstvo. V splošni borbi In zmešnjavi je Stambolijskl spremljevalcem pobegnil, a je bH na begu ubit
To poročilo je zunanje ministrstvo dobilo tekom dopoldneva iz Bolgarske.
II. Popoldne ob 17.30 pa je zunanje minbtrstvo prejelo drugo oficijelno poročilo našega poslanika v Sofiji g. Raki-ča. To poročilo izrecno naglasa.
da se le SttmbolHskemn potoma posrečilo pobegniti m da nI ubit Vladne eete ra zasledujejo ln preganjajo.
III. Dospela pa so tudi druga privatna poročila, katera so pozneje razni beogradski listi v vseh važnejših javnih lokalih in krajih dali afiširati in katera ponovno zatrjujejo, da Je Stambolijskl pri iivrjenjiL
Naravno in umevno Je« da so taka poročila v Beogradu povzročila nenavadno lanimanjc In tudi s ploSno nape* tost
Tekom danaSnjega dopoldneva Je pričakovati popolnoma točnih poročil o usodi g, Starnboiijskega.
Beograd danes zjutraj stoji pod splošnim utiaom, da usoda g. StamboliJ-skega nt tako tragična in je Se upati da se pojavi voditelj bolgarskih kmetov v politični areni
Po satrdilu merodajnih sofijske razmere dobro poznavajočih političnih krogov Je treba takozvana »oficijelna poročila bolgarske brzojavne agenture« sprejemati e veliko rezervo ln kritičnostjo, kajti prozorna Je tendenca, da vlada V SotlH skuša potom ofldjalnega tiska napraviti v Beogradu malodušnost vznemirjenost In neodločnost, na drugI strani pa Inozemstvo premotiti o resničnem OoioiaiM pa Boljcajrs^tni, (^ciielaa ppcfc.
čila sofijske vlade so namenjena tudi bolgarskemu meščanstvu, da je pomirijc in da udušč v Sofiji nastalo paniko pied bolgarskimi zemljedelcL
Bolgarsko poročilo o usodi Stambolijskega,
— Sofija, 16. junija (BTA) StamboltJ. sftt je bil uet včeraj ob 7. zjutraj. Poveljniku čet je Stambolijskl izjavil, da se hoče predati. Ob 15. popoldne so StamboUiske-ga prepeljali v avtomohilti Iz Vetrena v Tatar-PazardŽlk (!). Ker za jo množica zmerjala in ga hotela celo kamenjati, so ra zopet odpeljal! v Sfarovico, da ga reš^o od razjarjene mnof!ce.(?) Na poti v Sbvo-vlco }e četa oboroženih kmetov napadla avtomobil In StambolDskemu se ie posrečilo ubežati. Takoj je bilo tedano povelje, naj ea vladine čete zasledujejo, ujamejo In pod stražo pripeljejo v Sofijo. Med zasledovanem Je prišlo do spopadh ln Stambolijskl je bil prt tej priliki obit
»Vlada globoko obžaluje ta dogodek in je uvedla strogo preiskavo.«
— Beograd. 16. junija. (Izv.) PoroSilo o smrti StarohoUtskeea v »Vremenu« SŠaš&i »Sofija, 15. junija. Oficijelno poročajo, da Je bil Stambolijskl včeraj okoti 15. poprldne v bližini Slavovice ubit. (t) Po poročilu bol« garskega ministrstva notranjin zadev so vladne čete v noči med 13. in 14. junijem dospele do sela Golak. Voditelj kmetov je bil obkoljen in je sam ponudil predajo. To se je zgodilo okoli 7. zjutraj. Poveljnik vlad« nih čet je odredil, da se Stambolijskl v vozu prepelje najprej v Vetreno in od tam v Slavovico Pri prehodu skozi Tatar»Pazadžik je prišlo do velikih demonstracij. Uradno poročilo pravi, da se po tem. ko je e&korta prispela do Slavovice, dvignila vsa vas. pri* Jela za orožje tn napadla vladne čete. Raz* vila se je ogorčena borba, med katero se je Stambolijskemu posrečile pobegniti Ko so za vladne čete zopet zbrale, so ga začele preganjati. Pri prvem spopadu in med strer IJanjem je bil Stambolijskl ubtt.e
Ta posebna izdaja »Vremcnac je v Beo* gradu vzbudila splošno senzacijo. Vest pa je bila takoj na/o proti večeru dementirana, ker je bila vlada popoldne informirana, da je Stambolijskl še živ. Ob 17.30 je zunanje ministrstvo prejelo od poslanika g. Rakiča brzojavko, ki je bila v Soji j i oddana ob 16. Poslanik Rakič med ostalim obvelča našo vlado, da so vesti o smrti Stambolijskepia, katere priobčuje vlada g. Conkova potom vladne apentitre. popolnoma neresnične. Ve* ztl o Sfambolijskega smrti niso potrjene od drugih zaupnih oseb.
Bolgarska vlada razpošilja v inozemstvo vesti o Stamboliiskem in o njega neuspehih s tendenciioznimi cilji, da ohrani zaupanje meščanstva in da med bolgarskim kmetskim narodom povzroči splošno zmedenost in disorijentacijo. Vesti bolgarske brzojavno agenture je težko kontrolirati, ker so vse zveze z Zofijo in provincijami popolnoma v neredu ln skoraj pretrgane.
— Beograd, 16. Junija. (Izv.) Prihajajo poročila lz Caribroda In Sofije, da se Stambolijskl 5e vedno nahaja v borbi z makedonskimi komiti hi pa vladnimi četami.
NOYA BOLGARSKA VLADA O POLOŽAJU.
— Sofija, 6. Junija. (BTA.) Odpor, ki so ga skušali vprizoritJ ponekod pristaš! Stam-bolijskeza. le definitivno zlomljen. VcSt, da se Je pristašem Stambolijskega posrečilo odrezati Sofijo od ostalih krajev države, je oerecnlcn*. Po vsej državi vlada popoten red (?)
NASPROTSTVA V BOLOARSKTPI REVO-LUCUONARNIH SKUPINAH,
— fieozrad. 16. junija (Izv.) Med skupinami, ki to organizirale sofijski dr2avnj prevrat, se Je račel pojavljati močan poii-tlCrrl antagonizem. Dve struji sta se začeU mod SCbOJ bor KI |a prepirati za nadvlado. Vsaka hoče Imeti v svoHh rokah popolno vladno oblast. Med opozieijonalnim blokom In takozvanim! »makedonstvuJulĆimJ« se nastale veHke diference.
Zadala struja, zastopana po takozvanih bo'nfh makedonskih ortanizacllah. odkrite In odločno zahteva, dt preide vtt državna oblast v nit roke. Imperativno zahteva, da preidejo sa važna odločilna i o vodilna mesta osebe njenega popoineaa sa-
Prva struja, zastopana po opoxicflo-nalnem bloku meScansklh strank (radikalov, demokratov, narodnih llberslcev, na-prednlakov) pa zopet s vso odločnostjo Instistlra na tem, da st JI izroči vodstvo L4rl*jnsi) eoattj.
tttcv. 157«
»SLOVENSKI   NA IvOUc dne 17. junija 1923.
stran. 3.
Med obema strujama obstojalo načelne diference t zadevi spremembe političnega režima. Prva itruja, bojne makedonske organizacije odločno zagovarjajo popolno in totalno vzpostavitev starega Fer-dinandove*a političnega režime. Struja ODOzicijonalnih meščanskih strank pa žeUt da Bolgarska vodi nekoliko umerjeno politiko, je zato, da se v sedanjem momentu mednarodne politične situacije uvede oni kure bolgarske polltfke, ki ga le vodil bivši ministrski predsednik Mali nov po bolgarski katastrofi L 1918. In po premirja t
Solno« do nastopa StamboMskega. Računajo, da pride z ozlrom na mentaliteto itruj posnele do odločilne politične borbe, ker so nasprotja nepremostljiva,
PRASKI POSLANIK DASKALOV NA ROMUNSKEM.
— Beograd. It junija. (Izv.) Po poročilu is Bukarešte Je bivši minister notranjih zadev in bolgarski poslanik v Pragi Ralko Daskaiov prispel včeraj v Romunijo ter prevzel vodstvo protlakclje bolgarskih kmetov v severnem delu Bolgarska.
Telefonska in brzojaona poročila
Demarša balkanskih držav v Sofiji preložena.
Ultimativna nota ni izročena sofijski vladi. — Pritisk zaveznikov na Beograd. ■— Demarša medzavezniške komisije.
~- Peograa, 16. Junija. (Izv.) V zadevi kršitve neuillske mirovne pogodbe ođ strani sedanjo sofijsko vlade napove-
dana In v beogradskem tisku mestoma Vsebinsko objavljena ultimativna nota Dl bila včeraj izročena ministrstvu zunanjih zadev sofijske vlade. Napovedana diplomatlčna akcija je izostala. Tekom včerajšnjega dneva so le konstatirali, da Je to sledilo zaradi neodločnosti naših vodilnih krogov in pa na pritisk od gotove strani velesil. Po informacijah vašega dopisnika, ki jih je dobil na mero-dajnem mestu, vodilni krogi za ta korak ne navajajo jasnih in točnih razlogov, naglašajo In ugotavljajo samo, da le de-marša Izostala oziroma jo bila odgođena, ker Jo na našo zahtevo medzaveznl-Ska komisija v Sofiji napravila odločne korake pri g. Cankova. MedzaveznlSka komisija je po brzojavni depeši iz Sofije intervenirala zaradi kršenja mirovne pogodbe pri sofijski vladi in da je ta Intervencija komisije imela Dovoljen rezultat Vlada e. Cankova je sprejela zahteve komisije. Zaradi te demarSe zaveznikov le postala demarša balkanskih irlav skoraj brezpomembna.
Nekateri parlamentarni krogi so prepričani, da je izročitev nove note Izostala na pritisk diplomatičnih zastopnikov Anglije in Italije. Tekom včerajšnjega dneva so v zunanjem ministrstvu sledili važni razgovori zunanjega ministra s poslaniki držav male antante in Grške. Francija odobrava stališče naše vlade, Italija in Anglija pa zahtevate, da se vsebina note znatno omili. To zahtevo ie posebno zagovarjal angleški poslanik Voung, kateremu je uspelo, da je zuna-
NARODNA SKUPŠČINA O DOGODKIH V BOLGARIJI.
nji minister v to privolil Splošno se nahaja naša zunanja politika v zelo deli-katnem položaju.
Zunanji minister pa je na večer Izjavu nekaterim novinarjem, da je bil edino zgoraj omenjeni prvi razlog mero-dajen za opust demarše, hkratu nagla-SajoC, da so naši Javnosti nI treba vznemirjati, ker vlada s paznim očesom zasleduje razvoj dogodkov na Bolgarskem in bo znala v ugodnem momentu dostojno In s popolnim uspehom varovati interese nase države, kakor tudi obstoj miru na Balkana.
DEMARŠA MEDZAVEZNIŠKE KOMISIJE.
— Beograd, 16. junija. (Izv.v V parlamentarnih krogih zelo živahno premo tri vajo zunanjo politično situacijo. Obširno razpravljajo o razlogih, Id so prisilili vlado, da je opustila 'demarSo v Sofi j L V parlamentarnih krosih so prepričani, da glavnega razloga nI Iskati ▼ Beograda, nego pri nekaterih našita zaveznikih. Dejstvo, da je Anglija z uspehom pritisnila na našo vlado, je v parlamentu vzbudilo sploSno vznemirjenje. Narodna skupščina bo v tem oziru od zunanjega ministra zahtevala točna pojasnila.
— Sonja* 15. junija, (Izv.) Medzavezni-ška komisija je na predlog beogradske vlade napravila demaršo prt sofijski vladi. Ta demarša pa je sledila tudi iz lastne Inicijative komisije. Vlada g. Cankova le dala svečano izjavo, da ne bo kršila neuvillske mirovne pogodbe. Začela je odpuSčati pod orožje poklicane rezervne oficirje in Je ustavila mobilizacijo. Vlada g. Cankova je komisiji izrazila tudi dobro voljo, da ne bo prekoračila v mirovni pogodbi določenega vojaSkega kontingenta 30.000 mož.
— Beograd, 16. junija. (Izv.) VČersjgnjo sejo narodne skupščine je otvoril predsednik g. Jovanović* ob devetih zjutraj. Ko je hO. prečitan in sprejet zapisnik prejšnje seje in pretreseno vprašanje o izrednem kreditu za one kraje, Kjer je pobila toča, ki bi znašal po tozadevnem zakonskem načrtu 120 milijonov dinarjev, je bilo prečitano pismo posL Wilderja, ki očita vladi, da ne obve* SČa SkUpSČine O dogodkih v Bolgariji. Predsednik je odgovoril, da bo vlada sama pra* počasno poročala parlamentu vse podrobno* sta o tem vprašanju. Nato je povzel besedo interpelant ki je dejal da je skupSčina mir* no čakala, kdaj jo vlada obvesti o bolgar* skem prevratu, in da je bila dolžnost mini* strskega sveta, da se tudi sam pravočasno informira o mišljenju narodne skupščine. Na ta način bi mogla zavzeti pravilno stališče napram Bolgariji. Vlada pa ni v tem smislu ničesar ukrenila, dasi se dogodki razvijajo z neverjetno naglico. Zato govornik zahteva, da pride pred skupščino zunanji minister dr. Ninčić, ki naj da tozadevne informa* cije. Predsednik je odgovoril, da bo izpre-menil svojo dosedanjo taktiko samo v slu* čaju, če to zahtevajo vsi poslanci, na željo posamnlkov pa se ne more ozirati in da ni dolžan odgovarjati na vprašanje interpe* lanta. Nato je skupščina prešla na dnevni red. Prvo vprašanje je bil zakonski na&rt o izrednem in naknadnem kreditu za mini* strstvo prosvete. Razvila se je živahna de* bata o delovanju ministrstva prosvete, ki se je je udeležilo več govornikov. Minister prosvete je naglašal, da prevzema vso odgo*
vornost za svoj resor, nakar je bil odobren tozadevni kredit v znesku 80,049300.34 Din. Končno se je razpravljalo še o kreditu za ministrstvo vere, ki je bil odobren po kratki debati v znesku 7,194.149 Din. Prihodnja seja se začne danes ob osmih zjutraj.
DEMOKRATJE ZAHTEVAJO POJASNILA OD ZUNANJEGA MINISTRA. — Beograd, 16. junija (Izv.) Demokra-tje zahtevajo od vlade točnih In jasnih pojasnil o resničnem položaju na Balkanu. Svetozar Priblčevlč je že stavil zadevno vprašanje v narodni skupščini, na katero pa včeraj ni mogel odgovoriti minister zunanjih del dr. Ninčič radi preobloženosti s tekočimi posli in radi številnih konferenc. Včeraj je tud posl. VVIlder sprožil vprašanje tajne seje v narodni skupščini. Po seli demokratskega kluba pa Je včeraj predložilo 24 demokratskih poslancev pri predsedstvu narodne skupščine pismeno zahtevo na zunanjega ministra, da da na današnji seji skupščine pojasnila, kako se razvijajo dogodki na Bolgarskem m kakšne varnostne odredbe in kakšna diplomatlčna sredstva namerava vlada ukreniti v zavarovanje naših državnih interesov. Demo-kratje zahtevajo tajno sejo, V parlamentu pričakujejo, da bo zunanji minister ugodil tej zahtevi in da poda tekom današnjega dneva v tajni seji skupščine daljši ekspoze o Bolgarski.
MADŽARSKA RADOSTNO ZASLEDUJE DOGODKE NA
BOLGARSKEM.
— Budimpešta, 16. junija. (Izv.) Madžarski tisk z odkrito radostjo in z velikimi nadami zasleduje razvoj dogodkov na Bolgarskem. Nastop pristašev starega režima v Sofiji je dal madžarski vladi pogum, da začne s popolnoma novo akcijo v zadevi reparacijskega vprašanja. Madžarska vlada namerava nasloviti na zaveznike noto, ki jo smatrajo politični kroni za začetek akcije, da se omilijo določila o reparacijah. Madžarska vlada pazno smotri dogodke na Bolgarskem. Zanimivo pa je, da bo nota madžarske vlade direktno naslovljena na veliko antanto In bo indirektno naperjena proti mali antanti. Grof Be-thlen pa je poprej v Parizu dobil migljaj, da je bolje, če se direktno obrne na malo antanto v zadevi zunanjega posodila.
— Budimpešta, 15. junija. (Izv.) Državni upravitelj Horthv se je nenadoma vrnil s svojega potovanja po Madžarski in to na poziv vlade z ozirom na resnost položaja na Balkanu. Pod njegovim predsedstvom je bila danes dolga
seja ministrskega sveta. Na tej seji so razpravljali o odredbah, kako ojačitl severno mejo proti Češkoslovaški, ker madžarski vladni krogi pričakujejo, da bo treba v slučaju oborožene Intervencije kraljevine SHS proti Bolgarski držati v šaha vojsko Češkoslovaške republike.
Ministrski svet je tudi obširno razpravljal o vojaških pripravah držav male antante. Sklenjeno Je, da se v posebni noti o teh pripravah Informira Rim In Anglija.
PREDLOŽITEV PRORAČUNSKIH DVANAJSTO!.
_ Beograd, 16. Junija (Izv.) V ministrski sobi narodne skupščine je bila včeraj dopoldne seja ministrskega sveta, ki Je razpravljal o težkočih resornih zadevah, o delu v parlamentu in o dogodkih na Bolgarskem. Ministrski svet je sklenil, da pooblasti finančnega ministra za predložitev zakona o dvanafsUnah zrn mesec Joli!. avgust In september narodni skupščini. Rednega proračuna ni Iz tehničkih In paril-MtarjA &&QX mojoj« Ktdlogift
NOVE REPRESALIJE V PORURJU,
— Dortmund, 16. I unija. (Wolff.) Danes dopoldne so Francozi zasedli vse kolodvore v Dortmundu. Ves železniški promet Je ustavljen. V HOrde so okupaciiske čete zaprle mnogo železničarjev v čakalnico. Zahtevali so, da tekom 48 ur stopijo v francosko službo, sicer bodo odpuščeni. Tekom včerajšnjega dneva so Francozi izgnali nad 220 železničarjev s postal VVanne, Oelsen-Mrehen In Katernberg In vse uslužbence ni leleznlšklh postajah Altesscn in Bcrgevor-beek. Družine morajo slediti izgnancem y
Sumljivo gibanje Vranglove vojske.
— Zagreb, 16. Junija. (Izv.) Poslednje dni Je opažati med ruskimi begunci nenavadno sumljivo gibanje. Pričetkom tega tedna so bile v Zagrebu zaupne konferenco Vranglovih oficirjev. Sklepi te konference se varujejo v popolni tajnosti Konferenca Je v bistvu In v glavnem razmotrlvala dogodke na Bolgarskem, povzročene po sofijskem prevratu. V zagrebških političnih krogih tudi zelo pazljivo razraotrivajo neobičajno pisavo beogradskega »Novega Vre-menat, glavnega organa ruskih beguncev v Jugoslaviji. Zanimivo je dalje tudi dejstvo,
da so zadnje dni odSlt večji oddelki ruskih beguncev v Inozemstvo pod pretvezo, da gredo v Francijo na delo v severnozapadnlh opustošenih krajih. Odpotovalo Je lz Jugoslavije okoli 5000 Vranglovih volakov. toda pod vodstvom oficirjev. SploSno je opažati, da Vnuiglovct zasledujejo dogodke na Bolgarskem z velikim zanimanjem In da vrSe tajno mobilizacijo.
Finančni položaj Poljske.
— Varšava. 15. Junija. (CTU.) Na današnji seli sejma je imel finančni minister Q r a b s k 1 obSiren ekspoze o finančnem položaju Poljske. Med drugim je omenjal: Prve mesece leta 1923. Je Poljska dosegla sta-biliteto financ. Eksport Poljske Je dosegel tak razmah, kakor Še nikdar poprej. Toda pokazalo se Je pozneje, da Je gospodarski
položaj Poljske nekaj časa v ozki zvezi z gospodarskim položajem Nemčije. Z ozlrom na sedanji položaj Je eksport premoga Iz Oomle Slezije v Nemčijo znatno nazadoval,
kar Je vplivalo zelo na trgovinsko bilanco Poljske. Gospodarski položaj Poljske pa Je dovolj močan, da premaga gospodarsko odvisnost od Nemčije.
Glede stabilizacije poljske marke le zunanji minister Izrazil upanje, da se doseže stabilizacija tečaja poljske valute, kakor hitro bo izveden sanačni program. V tem slučaju nastopi izboljšanje tečaja poljske marke.
SMRT SLOVAŠKEGA PISATELJA.
V četrtek zjutraj Je umrl v Pežinku na Slovaškem znani slovaški pisatelj, častni doktor praške Karlove univerze In odličen narodnjak dr. Jožef H o 1 u b y. Rojen Je bil
25. marca 1836 v Lubinu, svoje študije Je dovršil na luteranski teološki fakulteti v Bratislavi, pozneje pa Je obiskoval tudi dunajsko univerzo. Po končanih študijah Je bil nekaj časa kaplan, potem pa župnik luteranske župnije v Zemavski Podhradi. Štirideset let Je neumorno deloval kot dušni pastir in znanstvenik In si je pridobil mnogo zaslug zlasti za zatirani slovaški narod, ki mu Je bil pravi duhovni oče. Kot znamenit botanik in zgodovinar Je znan tudi za mejo. Pokojni je bil vnet pristaš češkoslovaške republike. Svojo župnijo je zapustil 1909. leta In Je do smrti služboval v Pežinku, kjer Je v krogu svoje družine doživel visoko starost 86 let Slovaški narod je Izgubil ž njim enega svojih najboljših sinov.
PREOKRET V REP ARA-CIJSKEM PROBLEMU«
— Berlin, 16. junija. (Jzv.) Napetost med zavezniškimi državami in Nemčijo, ki jo je povzročil nepovoljni razvoj reparacijske* ga problema v zadnjem času, nekoliko pO* jema. Vesti iz Londona in Pariza so neko« liko bolj ugodne in upravičujejo domnevo, da bo mogoče rešiti konflikt mirnim potom. Nemčija pa bo morala popustiti še v neka« terih  točkah.  Tukajšnji  politični  krogi so
prepričani, da Francija ne vztraja več na svoji zahtevi glede popolne kapitulacije, temveč se strinja z angleškimi predlogi in je pripravljena skleniti z Nemčijo premirje. Za kompromis zaWteva Francija kot glavni predpogoj, da Nemčija ukrene vse potreb* no, ta takoj preneha pasivni odpor v Po* ruhrju, in da bo belgijsko in francosko go» spodarstvo lahko nemoteno izkoriščalo po* ruhske rudnike. Meritorična pogajanja se začno baje koncem prihodnjega tedna. — Francija bo zahtevala v tem alučaju tudi politične kompenzacije. Kakšne bodo te za« hteve napram Angleški, še ni znano. Neka* teri politiki domnevajo, da bo zahtevala internacijonalizacijo Poruhrja. Pri tozadev« nih pogajanjih pa bo igralo glavno vlogo vpraSanje nadaljne okupacije Poruhrje. Ce
hi bil sklenjen med obema strankama kom« promis in bi Nemčija pristala na vse zahte* ve, sta Francija in Belgija pripravljeni od* poklicati svoje okupacijske čete In poslati v Poruhrje civilne organe, ki naj bi nadzirali nemško industrijo v toliko, da bi v polnem obsegu pošiljala zaveznikom premog in koks.
KABINETNA KRIZA V BELGIJL
— Pariz. 16. junija. (Havas.) Listi poročajo Iz Brusila, da bo sestava belgijskega kabineta zopet poverjena Theunisu.
SVEČAN SPREJEM RUSKEGA ODPOSLANCA V ANGORI.
— Pariz, 15. Junija (Izv.) Po poročnih Iz Angore Je tja včeraj prispel novi zastopnik ruske sovjetske vlade Surlč. Sprejet Je bH od turških oblasti in turšk. parlamenta na najsvečanejši način. Zastopniku Rusije so bile Izkazane posebno Izredne časti.
ROMUNSKA KRALJEVA DVOJICA OBI§ČE POLJSKO.
Varšava, 16. Junija (Izv.) Romunska kraljeva dvojica obišče le ta mesec Poljsko. V Varšavi se bo mudila od 24—
26. junija. Istočasno obiščeta Poljsko tudi romunski zunanji minister Duca m ministrski predsednik Bratlanu. V političnih krogih pripisujejo temu posetn važen pomen.
MEDNARODNI KONORES DIJASTVA
— Budimpešta. 16. Junija. (MBA) Tu se Je sačel II. mednarodni kongres svetovne dijaške zveze, ki so se ta udeležili zastopniki 31 držav. Kongres se bo pečal v glavnem i gmotnim položajem dijaStvt in bo razpravljal o potrebnih korakih, da se odpo-roore sedanji splošni bedi akademske mladin*
Politične vesti.
s Za stranko, ki bi združila ves napredni živelj. S kmetov smo dobili tale dopis: Po sedanji situaciji sodeč in dobro poznavajoč malenkosti razmer v naprednih strankah, bo težko prišlo do kakšnega kompromisa med naprednimi elementi v Sloveniju Vsi se branijo, da bi stopili na branik velike nacljonalne ideje, da bi podredili vse malenkosti veliki napredni misli ter se postavili v bran proti rimski internacijonalL Vsi dobro vedo. da bijejo posamni brezuspešen boj in da je le v enotni napredni falangi zasigurana zmaga. Ako bodo držale napredne stranke še nadalje roke križem, je popoln polom neizogiben. V interesu napredne misli je, da zastavijo vse protiklerikalne stranke vse sile, da izidejo iz novih volitev vsaj častno, ako že ne z večino. Ne igrajmo sc z imeni raznih voditeljev, ker se zna zgoditi, da bodo vsa ta imena prekrita z volilnimi krogljicami nasprotnikov In se pod temi zadušila! Vsekakor pa izid volitev ni do obupa Črn, kot jih dela Število klerikalnih poslancev. Nad eno tretjino gla-sov je bilo Itak protiklerikalnih. Koliko pa se nI udeležilo prav naprednih volil-cev volitev (samo v malem kraju jih poznam okrog 20). VeČino odsotnih glasov moremo pridobiti in to le, ako bodo volilci uvideli, da se bije skupen boj za narodno in napredno idejo, podkrepljen s socijalno pravičnostjo, enakopravnostjo In svobodo. Ako bi voditelji o tem ne hoteli ničesar slišati, bi se lahko zgodilo, da bi volilci Sli preko njih na dnevni red. Ali bi ne bilo bolje za nekatere, ki se tako silijo v ospredje, da se vsedejo k čebelnjaku čebele past in puste politiko? Ne imeli bi sami Škode, pridobila pa bi s tem Se napredna misel. Torej čas je že, da odločno zaori glas po vsi Sloveniji, da se je stvorila stranka, ki je združila pod svoje okrilje zopet ves napredni živelj v svrho skupnega boja proti skirpnemu sovražniku.
= Klerikalci ln Makedonija. Mariborska »Straža« je dne 15. junija objavila uvodnik Jugoslavija In Bolgarija, v katerem razklada svoje misli o situaciji, ki je nastala s sofijsko revolucijo. Smisel članka je, da smo ml krivi preobrata v Bolgariji. Jasno in odkrito se postavlja na stališče bolgarske iredente, ki trdi, da je Makedonija bolgarsko ozemlje, da nočemo prijateljskih odnošajev z Bolgarijo, ker ji ne vrnemo te pokrajine, in da se naj »sporazumno reši vprašanje Makedonije, da ta vulkan ne ostane odprt in nevaren ne za nas in ne za bolgarsko državo, kakor je sedajc. Vse iredentistično delovanje makedonstvuju-ščih je po klerikalnih nazoreih upravičeno, upravičene so zahteve Bolgarske proti nam, mi smo vsega krivi! Na koncu tega nesramnega članka dostavlja ta list še sledečo trditev: »Makedonsko vprašanje bi se pa moralo reSiti tako, da ne bomo zadovoljni samo mi in Bolgari, temveč tudi Makedonci. Najbolje bi bilo, če dobijo svojo avtonomijo in če se Jim da na prosto, da ostanejo pod Jugoslavijo ali pa pod Bolgarijo.« — Ta zadnji stavek je izšel v jugoslovenskem glasilu, v glasilu politične stranke jugo-slovenskega teritorija, pred očmi jugo-slovenskih oblasti 15. junija v Mariboru, človek se z ogorčenjem vprašuje, kako je mogoče, da merodajne oblasti trpe tako kršitev državnih zakonov, ne da bi nastopile proti njim? Kje je državna oblast, da dovoli tako zlorabo tiskovne svobode? Še v Italiji, deželi ekstravagantnih političnih izjav, nisi nikdar čital, da bi bil italijanski novinar ali politik dovolil julijskim Jugoslovenom »prosto izbiro« pripadnosti. Poglejmo v švico, kaj bi tamkajšnja javnost rekla, ako bi sprožil švicarski Francoz misel, naj se francoska Švica priklopi Franciji. V nobeni državi sveta taka svoboda ni mogoča. Namesto da bi naši klerikalni listi zavračali pretenzije bolgarskih iredenti-stov po našem ozemlju, na katero nimajo najmanjšega prava, vam neprestano blatijo našo državo, v notranjosti pa brezplačno vršijo iredentistično propagando za Bolgarijo, češ, Makedonija je bolgarska, ona je spodtika med nami in Bolgarijo, mi smo krivi bolgarske reni-tence, ker držimo to pokrajino v svoji oblasti. Resnica je ta, da so bratje Srbi prelili za ta del jugoslavenske države potoke krvi in žrtvovali gore Človeških bitij in to med svetovno vojno, ko je Bolgarska s peklensko zavratnostjo napadla nas* Pljemont In skoro preprečila ujedinjenje in osvobojenje celokupnega jugoslovenskega naroda. V zahvalo za to izredno blagoslovljeno, zgodovinsko dejanje srbskega naroda postavljajo naši klerikalni elementi vprašanje Makedonije, zagovarjajo bolgarske iredentiste in pišejo o odcepitvi Makedonije od naše države. Skandal! Ali ni nikogar, ki bi z energičnim dejanjem napravil konec tej sramoti?
= Stojan Protltf v Zagrebu. Tekom zadnjih dni je Imel Stojan Protić daljše konference z zastopniki hrvatske zajednice, med drugimi z dr Lorkovičem, dr. Dežmanom in zelo dolge razgovore z dr. Trambićem. Današnji »Obzor« naglasa, da konferenc Stojana Protiča ni smatrati kot nekako posredovanje Stojana
1Protiča med radikali in federalističnim blokom, Z ozlrom nt dogodke na Bol-
garskem dobivajo te konference mnogo globokejši značaj. Stojan Protić ni prišel v stik z dr. Korošcem ln dr. Spahom, ker sta ta dva poprej odpotovala iz Zagreba v Beograd.
= Avdijenca. Po sprejemu druge brzojavke o usodi StamboUJskega je bil včeraj zunanji minister dr. Ninčič sprejet od kralja v daljši avdijencl. Zunanji minister je kralju poročal o dogodkih na Bolgarskem.
= O italijansko - Jugoslovanskih odnošajih piše znani italijanski novinar Giulio Caprin v »Corriere della Serat. Govoreč o italofobiji, obstoječi v Jugoslaviji, meni, da, ako bi sestavljali Kraljevino sami Slovenci In ako bi 59 upravljala samo po ljubljanski lokalni mrZnji, bi morda Jugoslavija zagazila v vojno, in ako že ne proti Italiji, pa gotovo proti Trstu. Neprijateljstvo bi bilo že morda manjše, ako bi tvorili Jugoslavijo samo Hrvatje. Ako bi dobili eni in drujri premoč v državi, bi ustvarili z Italijo zelo težke odnoŠaje. Italofoblja pa se^a tudi le v srbske stranke, ako $e ne drugače, pa kot cement za edin-stvo. Ko so bili demokrafcie na vladi, niso vodili politike, različne od radikalov, ki naglašajo željo, da se zboljŠajo odno-šaji z Italijo. Jugoslavija v svoji celoti, tudi k:er je neprijateljsko razpoložena proti Italiji, gleda in občuti Italijo bolj nego druge države. Poslovni svet konstatira, da tudi brez trgovske pogodbo in preko carinskih preoraj zavzema Italija prvo mesto v trgovini. Y menarod-nem oziru Je Italija, simpatična ali ne, faktično močan sosedni element, ki dominira. Pa tudi ni druge države, s katero bi imeli Jugosloveni tako dolgo mejo; tudi Jadran znači mejo in kontakt. Italija je močan sosed, zato pa je edina med velikimi državami res popularna v vsej državi ln tudi tam, kjer je popularnost nastala iz animoznostl. Ali je mogoče tudi med narodi prijateljstvo, ki so pričenja s sporom? Ali, ugovaral bi kdo, predmet spora ostaja: Jadran! Da. ali telo SHS čuti. da je napram Jadranu obrnjeno bolj s hrbom nego s čelom! Dobro pa je, imeti hrbet zavarovan . . .
= Češki list, ki pozdravlja Cankova. »Narodni Listv« na uvodnem mestu priobčujejo članek o prevratu v Bolgariji, v katerem opisujejo obupne razmere, ki so vladalo v državi v času zemljoradničke vlade, naštevajo vse pregrehe Stambolijskega in razloge, ki so povzročili padec njegovega kabineta, in izvajajo: Sam prevrat je vsenarodno delo in ni dvoma, da so je izvršil z vednostjo mladega carja. Ko sem lansko leto govoril z nJim o bolgarskih notranjepolitičnih razmerah, se je car pritoževal, da v Bolgariji nI apolitične narodno skupine, ki bi v slučaju potrebe združila okrog sebe vse ostale stranke v svrho zaščite vsenarodnih Interesov, Nato jo bila ta apolitična skupina inteligence po zaslugi univerzitetnih profesorjev, zlasti pa Aleksandra Cankova stvorjena ln s tem je bil omogočen prevrat. Aleksander Cankov, ugleden bolgarski gospodarski strokovnjak, ki Je že 1. 1920. ob priliki vsesokelskega izleta obiskal kot rektor sofijske univerze Prago in uživa pri Rusih in med Slovani sploh velik ugled, je danes ministrski predsednik. In prvi njegov politični akt je proglas, da bo dosledno vstrajal na dosedanji zunanji politiki, torej da bo vlada tudi nadaljo lojalno izvrševala vse mirovne pogodbe in da bo vstrajala v politiki miru in konsolidatlje balkanskega položaja. Bojazen sosedov Grkov, Romunov In Jugoslovanov je torej neutemeljena. Bolgarija se drugo politike, kakor miroljubne, sploh ne more držati Prevrat v Bolgariji je treba celo pozdraviti kot zmago demokracije nad nasilno razredno samovlado. Iz dosedanjih vesti je težko sklepati, da-li je situacija za novo vlado ugodna in da-li ne bo poskusil Stambo-lijski s protiprevratom, kar bi pomenilo krvavo meščansko vojno. Toda upajmo, da se to ne zgodi in da se nova vlada obdrži, da privede Bolgarijo do notranjega miru, ki ga že več let nI imela, in da ustanovi prijateljske stike z Jugoslavijo in ostalimi zavezniki. Člankar je bržkone posnel svoje informacije o bolgarskih razmerah iz svojega pogovora s carjem Borisom in zato ni čudno, da se je temeliito zmotil.
= Kako so so ločili Nemci v Bohn od Jožefa II. Na odlok okrajnega glavarstva žlutiškcga je bfl končno spomenik Jožefa II. v Bohu odstranjen. To' se je zgodilo v polnočni uri ob veliki udeležbi Nemcev. Ko je bil kip vzdignjen s podstavka, so mu oddali na čast tri salve. Na podstavek so potem obesili hrastov venec s črnim trakom, katerega je mestni stražnik naslednji dan na uradno povelje odstranil. Ko je umrla soproga Masarvkova, so se delali Nemci kakor rda bi ne premogli žalnih1 zastav, a pri tej priliki so imeli velike črne prrpore tak^j pri rokah. Da bo njih žalost popolna, bodo morali podreti tudi podstavek z zlatim napisom: »Sic transit gloria mundic
KUPUJTE KARTE ZA KNJIŽEVNO T0M30L0 »JUGOSU)VE^SKE MATICE«
♦
Stran 4.
»3 L O v CN b K A     NA r< UD«   anc 17. junija iy2o\
stev. 137
Gospodarstvo.
Dr. Konrad Vodušek:
ČUDNI VALUTNI DOGODKI.
Ljubljana, 16. Jun.
Revolucija, prevrat aH kakorkoli so. že fcrsti v vesoljnem Časopisju zadnje dogodke in zapletljaje na Bolgarskem, imajo tvojo nepričakovano posebnost Med tem, ko teče kri, ko brat mori že brata v tej, od nekdaj nekam potuhnjeni državi in deželi, med tem, ko grozi najhujše klanje, oajljutejla domača morija temu bojevitemu, v dva smrtoso-vražna si tabora razgnanemu ljudstvu, med tem, ko že bobni in odmeva arom bratskih topov in se pripravlja najbrž najnovejši izmed najkrvavejiih bolgarskih bratomornih spopadov, se valuta te nesrečne države dviga. Dne 8. t m. Je notirala v Curi h u 5.90, skočivši od 6.00 prejšnjega dneva. In od 8. do 15. Junija t L se le bolgarski lev v Švici premikal m zibal od f.9t na &25, 6.20, 6.30, 6.80. In danes Je obstal na 6.95
Cuana so ta itevilke, ki dokazujejo, 'da se le bolgarski denar takorekoč v domači vojaki, v bratski krvi, opomogel ta vzdržal me samo na predrevolucljski vi lini, marveč se v bojni 'divji scenerlji Se eelo dvignil zmazonosno, na če tudi krvavo, vendar višjo vrednost in stopnjo!
Ta dogodek le gotovo zanimiv. Apar-ten Je in skoro da nerazumljiv. Vsaj po dosedanji valutni pameti in takozvani praksi !e dokaj težko razumeti m al pravilno ali naravno razlagati to ljuto bolgarsko revolucijo. Saj mori s grozno neusmiljenostjo človeška bitja, preplavlja s nedolžno domačo krvjo domača polja, ravnine ln planine. Denar te krvavo oškropllene države, pa — vsaj do sedaj, ni trpel nobene Škode in bolgarska valuta raste v svoji krvi.
Res je žalibog, da Ima denar že oavno večjo vrednost nego človeSko bitje In življenje 1 Ali ni te čez vse žalostne resnice dan na dan dokazovala nesrečna svetovna vojska? Vsi vemo, da se Je slasti ob nje-aem koncu topovski In drugI, sploh vsak »materijal« bolj in vse drugače ščitil nego cele kope do smrti Izmučenih, v Jarkih po-valanih ln sestradanih vojakov - trpinov. Pa naj si bodi na katerikoli fronti ln v katerikoli drŽavi!
Bolgarija teaaj gori ra vsak7 Saa utegne ta meščanski plamen tega proldetega požara švigniti čez vso deželo ln še celo čez njene meje. Lev v Švici ln drugod pa raste.
Da je ta simultan ost umetna, da Je Kombinacija teh ln takih dogodkov prisiljena ln skrbno pripravljena, je Jasno ko beli dan.
Manj jasno nt zelo zagonetno na prvi hip pa je nehote — vprašanje, kado vse Je režiser te izvanredne bolgarske sedanje scenerije.
Da so domači strastnefi m revolucionarji, izkušeni v tem žalostnem, v Bolgariji ialibog neodpravljivem poklicu ln metieru, igrali veliko vlogo, verjame In mlati ves svet
Ven'đar pa bi ti revojudjonarj! — domačini nikdar in nikakor ne mogli uspeti s svojimi prevratnimi napori ln poskusi, Če ne bi dobili ta imeli zunaj bolgarskih mej ln — vrat svojih skritih zaveznikov, ščuvalcev ln Škodoželjnih pomagačev. Toda dlplomatlč-na megla še vedno za grinja to bolgarsko tragedijo in njene vzroke ter namene.
Nimamo namena danes na tem mestu &o dna preiskati, kedo Je ta tertlus gaudens. Nočemo nadalje zasledovati itak neizbežno resnico, — ki mora sčasoma sama na dan in na plan —, katera Izmed evropskih držav Ima največji interes, največje veselje in dobičke na tem, da se naši Jugoslaviji sosedna bolgarska država se ne umiri, ne pokori in preokrene na najlepšo pot iskrenega prijateljstva z nami v tisti meri, ki Jo Je ubiral eden izmed najbolj junaških, poštenih in spravljivih sinov danes zopet tako nesrečne in razburkane Bolgarije.
Jasen Je tedaj namen vse te revolucije, čimnr naj se to prijateljstvo s nami na celi črti in v vsakem oziru pokoplje ln onemogoči. Zategadelj pa Je bilo treba prihlteti na pomoč ln vzeti predvsem v reke tudi ves arrangement glede bolgarske valute, kj naj se takorekoč" še ob odprtem grobu nevarnega Stambolijskega dvigne ln olačl v dokaz vseobče upravičenosti te nesrečne revolucije! Ravnokar došle zanesljiva vesti osna-njaio namreč, da le Stambolijski vjet in r*-zapisan smrti!
Brez vsakega dvorna le bolgarska valuta imela za namene in sredstva najnovejšega prevrata svoje denarne varuhe fn kasi rje. Brez vse težave se da posumnjati, kje da so se našli ti valutni dobrotniki, Id se. kakor vidimo, zlahka dosegli, da se Je bolgarski lev krepko držal in poganjal na revolucionarnih svojih gredah. Narodna bolgarska banka je v teh izvenre'dnih časih menda s pravo vlrtuoznostjo onemogočila vsako vznemirjanje bolgarske valute. In da se je revolucijonarnl vladi vse to posrečilo, se ima po našem mnenju najbrž zahvaliti v f?rvi in zadnji vrsti še vedno spretni in univerzalni Angliji- Konsolidacije balkanskega prijateljstva, iskrenega prijateljstva Stam-bolijskijeve Bolgarije z Jugoslavijo in malo antanto, angleški imperializem v Evropi ni hotel nikdar in tudi dandanes noče dopuniti. Prelepo ta prekTepko bi se razvijal ln razcvetel bogati slovanski jug v edi svoj! najnovejši tn živahni konstrukciji, ee bi se pokopalo tako uspešno preskušeno sredstvo nesrečnega sovraitva med nami ln Bolgari, Id je malo da me že umiralo in M umikalo odkritosrčnemu prijateljstvu. .. -
ZaUgadelJ je bilo treba vre* baHJo domače bratomorne revolucij« v te nbogo bolgarsfo deželo In sadušltt njeno pravilno zavednost In hitro so se nafla sredstva, » naj posvetijo vse te, tudi se nas in našo nr-žavo zle namene. Sredstva Pravimo ■ se ne motimo. Kal* bes* bolgarska valuta in njeni gori uvodoma navaden! sedanji tečaji nam dokazujejo, da It Usta močna — »;o našem trdnem prepričanju — angle-Sfca joka, ki le vrgla lo baklo nesrečne revoincUe v, boUarse* Axiam J* Jls*e*wM
Istočasno zagrabila tn zaSčJtila tudi bol-ca rako valuta ln kot znamenje boljših časov, kot garancijo ie ugodnejše gospodarske bodočnosti, Jo Je pognala še celo kvišku nekako v sasmeh bridke domače vojske in nesreče.
Le tako, na ta egoistično - krvoločni način tujih Interesov in Interesentov se Je mogel zgoditi valutni čudež, da je domača, bratska kri pognala bolgarski lev kvišku In da so revolucija in njeni izven redni dogodki povzročili namesto valutne katastrofe denarni dvig in — blagoslov.
•   t •
VAŽEN SESTANEK LJUBLJANSKIH TRGOVCEV. V dvorani Mestnega doma !e bfl snočf dobro obiskan sestanek trgovcev gremija za mesto Ljubljano. Sestanek je stvarno hi temeljito razpravljal o vseh za trgov-stvo in njega nadarjn! razvoj važnih vprašanih, tako so bila podana poročila o trgovskem šolstvu, o razširjenju telefonskega omrežja m zidavi carinskega poslopja. Sestanek je z velikim odobravanjem in soglasno; sprejel tele
RESOLUCIJE.
L Na sestanku v Mestne n de mu dne 15. junija 1923 zbrano trgovstvo a pelin na vse narodne poslance, da se v (jaayo^p odboru zavzamejo za to, da se strokovnemu trgovskemu šolstvu dovoiro za -zdr-ževanje in razvoj ipotrebfi krediti, da se s tem zatamči našemu trgov, naraščaju potrebna teoretična ln praktična strokovna izobrazba, da bo slovensko trgovstvo moglo biti kos inozemskemu trgovstvu, ki se v vedno večji meri pojavlja na naš;h tržiščih fn grozi Izpodriniti domače rvrdke. Prav posebno apeliramo na noslaice, da se zaslguraio tudi potrebni krediti zh nabavo učnih sredstev in za izaopoimtev strokovne knjižnice na trgovskih Šolah kakor tudi krediti, ki so potrebni za teđa-lo šolskih knjig in ki so bil v proračunu za težkoče leto črtani.
Zagotovi se na} kritje hoiorarjev uči-teljstva, da radi rzčrpana tozadevnih kreditov še pred sklepom Šolskega leta ne bo onemogočeno redno nadaljevanje pouka.
Trgovstvo apelira na Mhiisirstvo trgovine m Industrije v Beogradu, da posveti več pažnje vzdrževan'.* :: ; :v'',em trgovskega šolstva v Slovenuj In skrbi za to, da se itak skromni predlagani krediti šolam tudi neokrnjeni dovoii'o in nakažejo, obenem pa zasigura n?.kn?dno kritje morebitnega primanjkljaja, d i ne br> ojrrozeno na veliko škodo učencev redno nada jevi-nje pouka
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani se naproša, da sezovc anketo trgovskih šolnikov ter zastopnikov trgovskih korporacij, da se vprašanje vzdrževanja in ustroja našega trgovskega šolstva resno pretrese in pospeši njega ugodna in modernim zahtevam primerna ureditev. Ustanovitev posebnega sosveta za trgovsko šolstvo pri Ministrstvu trgovine In Industri'e, oddelka v L*mb!T?nI, b; bila za uspešno delo Izredne varnosti.
II. Gremij trgovcev v Lmbljanl apeil-ra na vse narodne poslance, da s pr'mcr-nimi budžetskimi krediti zasi^arnio čim-preje namestitev avtomatične telefoiskc centrale v Ljubljani, ki je od ministrstva Že odobrena, da se odpomore neznosni telefonski mizeriji, kl ie za poslovne kroge, naie denarne zavode, industrijo ln trgovino direktno uničujoča in onemogočnie vsak gospodarski razmah Ljubijnne. Apeliramo, da se poslanci pobrigajo, da se nakažejo poštnemu ravnateljstvu potrebni krediti za fzpePavo telefonskih kablov po Ljubljani, posebno pa proti Šiški, Viču, Udmatu, da se omogoči zgradbo telefonskih naročniških postaj prosilcem, ki že leto dni za-manj čakajo na telefonske zveze. Zastarele naprave sedanje centrale in preobremenjeni strešni vodi v Ljuhliani onemogo-čujejo nadaljni razvoj telefonskega omrežja v Ljubljani na ta način, da nad 200 interesentov ne more dobiti telefonskih postaj.
HI. Na poštno ravnateljstvo v Ljubljani apeliramo nai posveti zgradbi telefonskih central v Ljubljani in ljubljanski okolici posebno paŽnio, da se vsi večji kraji posebno St. Vid, Črnuče, Zalog, Laverca, Pu-žfne, Brezovica. Preserle. Breg in Borovnica priklonijo na obstoječe telefonske vode in da se v njih zgradijo krajevne telefonske centrale.
IV. Z ozlrom na rastoči razvoj ljubljanskih predmestij zahtevamo, da se otvo-rijo nove telefonske centrale pri vseh postnih uradih v LJubljani, kjer Še ne obstojajo in da se zgrade javne telefonske govorilnice na Viču, šiški in v Udmatu.
V. V Interesu naše razvite Izvozne in uvozne veletrgovine zahtevamo od ministrstva pešte in brzojava, da nemudoma odredi otvoritev telefonskega prometa med Slovenijo in Italijo, posebno med LJubljano In Trstom in protestiramo najodločneje proti temu, da ministrstvo že nad leto dni zavlačuje otvoritev telefonskega prometa med Trstom, radi česar trpi naia trgovina ogromno škodo. Najodločneje protestiramo proti temu, da je ministrstvo brez vsakega zaslišanja gospodarskih krogov oddalo Italijanom dva direktna telefonska voda za promet med Trstom, Gradcem in Prago m preko Ljubljane, medtem ko naSa trgovina Id participira z nad 90% na celokupnem tržaškem prometa, nima s Trstom telefonskih poslovnih zvez.
Apeliramo na vse narodne poslance, da poskrbijo za remeduro proti teki Izolaciji našega trgovstva proti inezemeem v telefonskem prometu. lahtevamo, da se zgradi nova telefonska Ifnffa med Ljubljano fn Mariborom m med LJubljane ter Zagrebom, ker sedanji vedi abseltrtne ne obvladajo prometa.
•  e e
—f thsst trg. Minuli teden se cene v Vojvodini malo nategnile in notiraj* postavno bedra postaja: pšenica 4.36—4.45, $4k* MMJI.   V U*bljauJ lns**tt*
živahnejša, cone neizpremenjene hi notira moka: »0« 7.15, .3« 6.15, *U 5.60, »6c 5.15, »7c 4.—. Za temnejša moke še vedno ni pravega zanimanja, dasiravno so cene Izredno nizke.
—g Novosadsku blagovna boram dne 15. junija. Novi Sad. 15. Junija, Na produktivni borzi notirajo: Baška, pšenica 76/77 kg, 2 do 3%. 2 vagona 432.30 do 435, baška 75 76 kg, 3 do 5%, 2 vagona 431-50, baška n« potu 75/76 kg, 2 do 3% 2 vagona 432.50. ba.ški ječmen 64/65 kg. 6 vagonov 385 do 287.50. Iraški oves, 3 van. 395 do 300, baška koruza 3 vag. 255 do 2>50. okrogla baška 2 vag. 260, okrogla koruza ab Beograd 3 vagone 270. okrogla banatski, iskan ie, 26230. baška. moka »0« 3 vag. 645 do 655, »2« 1 vag. 597.50, krvšna po vzorca 2 vag. 425, «6«, iskanje, 475, »7«. iskanje. 410, otrobi v papirnatih vrečah 3 vag. 125 Tendenca stalna.
—g Državna borza dela. Pr| vseh »Državnih Borzah Dela« v Ljubljani, Mariboru, Prani ln Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 3. do 9. junra 1923. dela 322 moških in 105 ženskih delavnih moći. Delodajalci so pa iskali 338 moških in 82 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je Izvršilo 151. Dela Iščejo: kovači, stavbni ?n stro;ni ključavničarji, mizarji, sedlarji, krojači, šivilje, čevljarji, peki mlinarji, mesarji, natakarice, pisarn, moči, vzgojiteljice, slu?:e, vajenci, vaenke Itd. V delo se sprejmejo: rudarji, šveleraši, železostru-garji, čevljarji, zidarji, natakarji, pletar?!, železo! ivarjt, kleparji, šivilje za perilo, sluzkin:e, kuharice, va:enci itd.
—g Razstava! Drž. stro!c. Šola za pu-škarsrvo v Kr^n'u priredi ob sklepu šolske ga leta dne 2S. VI. razstavo puškarskih. kopltarskth in graverskih izdelkov ter risb in dela modeliranja v gimnaziji, II. nad-s r^n'e ra levo. Razstava bo otvorjena fine 28. jv.nra t.;. na Vidov dan ob 10. do^p. ter bo odprta: dne 28. VT. od 10. do 12. in od 14. do 17. ure; dne 29. VI. od 9. do 12. ure.
—g Dobava mesa. Pri komandi mesta v Mariboru se bo vršila dne 25. junija ti. ob 11. url dop. oferta.na Hcitr.cija glede dobave mesa za garnrzijo Maribor za čes od 1. Hilija do 30. septembra 1923. Predmetni oslas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—5 Dobava gasSsInn priprav. V pisarni inženirskega otielsnja Dravske divizijske oblasti v L'ubija ni se bo vršila dne 25. Junija ti. ofei talna licitacija glede dobave gasilnih priprav. Predmetni oglas le v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v LUib-ljsni, pogoji pa pri navedenem vojaškem oddelku v Ljubljani Interesentom na vpogled.
Kultura.
iz Konsfana.
I^išvjo nam iz Rožne doline na Koroške ra:
Krasna "*e naša Rožna dolina, da malo takih. Ker ie ta lepi kos zemlje slučaino slovenski, zato je tudi obsojen, da morajo nje prebivalci trpeti.
V tisoč letih sužnostf se nam ni nikdar tako hudo godilo Kot seda: In še nikdar nI bilo v ti lepi dolin! potočenih toliko grenkih solras kot dandanes. Proti nam koroškim Slovencem ?e na delu ves aparat: fTeimatsdienst, polici;a orožniki, okraina glavarstva, občinski urad:, šole, z eno besedo vse, kaiti vse našteto — katerim se je pridružilo zadnje čase še državno pravd-ništvo in deželno sodišče v Celovcu — stoji na migHaj pod uplivom in poveljstvom Heimntsdiensta. Slovenci ne smemo več prirejati ne veselic, ne Iger, ne zborovanj. Će se nam slučajno taka prireditev dovoli, pošlje rfeimatsdienst na lice mesta svoje razgrajače, da vse skupaj razženejo: ali pa udeležence denunciraio, čemur sledi ne-mudna preiskava in zasipavanje po orožnikih in konča po navadi — kriv ali ne kriv — s policijsko kaznijo, kaiti udeleženec proglašen kot: »jugoslaviseh orien-tier:«, >serbenfreundlich« itd. ter kot tak eo ipso — velelzdaialec. Če velelzdajalcev de facto nt, se jih ustvari. V to svrho vpo-rabl^a Helmatsdienst vsa sredstva fn vsaka (pretveza mu prav pride.
Ob novem letu so se pojavIH v Rožni dollm neki letaki s puhlo vsebino, kateri pameten človek Sploh ne nasede. Kdo le te letake Izdal, se Se danes ne ve. Sumi se pa, da je to delo Hehnatsdlensta, ki si je s tem ustvaril vzrok, da zasleduje nedolžne liuđj in uprizori gonjo proti koroškim Slovencem. Tako je sedaj obtožen neki mladenič iz družine Gabrijel iz Šent Janža v Rožni dolini, pri katerem so našli neka! omenjenih letakov, radi ^ve^eizdaje« in pride pred celovške porotnike. Mladeniču je izročila letake neka nepoznana oseba; se pa zan;e nI brigal jn niti kam nalepil, marveč jih je vrgel doma v kot. kler so jih končno Izsledili orožniki. Kl'ub temu, da se mu ne more dokazati nobenega kaznjivega detanja, ie veleizdajnik; to pa samo za to, ker se čuti Slovnca, oziroma kakor praviio Heimatsdienstlerjl: ker je »jugoslavisch orletiert«.
Slučajev zatiranja slovenskega žrvlja v Korotams kar mrgol*. Sploh o kakem 5ravu ni govora. Mi smo brezpravne pare. kt moramo biti po mnenju Memiatsdlenster-jev — sploh zadovoljni, da se nas pusti živeti. Komur postopanje »Heimatsdiensta« ni všeč, pa lahke gre — »uber dan Loibelc. Pritožne ni, ker Je JTeimatsdlenst prve in zadnja Instanca.
Korosld Slovenci sicer še vztrajamo, aH Se ne bo kmalu od pomoči, bomo omagali. Krivce tega Irrivitnega postopanja pa ▼ Jugoslaviji nt Učite samo v Celovca m aa Dunaju, marveč v prvi vrsti t Risan, od koder prihaja Melmatsoleflsta stalna poteka ti zagotovilo, da se era v boje proti Slovanom ni bati sj£ fcndega. Brez te po-tnhe bi se Nemci in nemčHirji nikdar ne upali tako brezskrbno nastopati »roti nam, kakor to delalo dan na dan. Heitnatsdiea-stn ie proti Jugoslovanom tudi sicer toli obsovralen »iCatzelmacher« dobrodošel prijatelj. Treba, da si Jugoslovani to dobro zapomnilo. Bog ne plačuje vsake sobote...... Sleer pa: Blago«- Nemcem v jc
Jugoslaviji! !
REPERTOAR \ARODNEGA GLE^j 1U SCA V LJUBLJANI.
DRAMA.
Sobota, 16. jimija: 2X2 = 5. Red B. I Nedelja. 17. junija: Kar hočete, izv^n. Ponedeljek, 18. Junija: 2X3 = 5. Red C. Torek, 19. junija: 3X3 = 5. Red E.
OP£RA.
Sobo:a. 16. junija: Zrin:ski. Začetek ob poi
8. zvečer. Red A. Neclei.a, 17. junija: Gorenjski slavček. Vlogo Fran?a poie g.  Banovec. {ačetek oh 8. zvečer Izven.
— Umeuu)stna razstava M. Jame in |v. Zajca. Opozarjamo javnost, da ostane raz-
I stava le še čez nedeljo 17. junija odprta.
— Vladimir Dvoroikovlć:    StuU.je za \ Psihologiju Pesimizma L  Shakespeare — j Hamlet. — jp. Kraujshsvič. Kranjčevičev genij danas je aktualni! q našoj sredini nego
j Ikad prije. Pisac ovega djela oiivijuje u j cjelovitoj slici ličnost Kranjčevićevu, pjes-; ničku, filozofsku I Čovječiju, donoseči nr.ro-j čito »posljednjeg Kraničev'ića«, apsolutnog I pesimistu, uz nove podatke iz svojih lič-j nih sjećanja na Kranjčev i ču. Vrscu i opseg j Kranjčevičeva genija osvijetijuje time, da najprije daje psihologiju Shakespcareovos »vječitog Hamleta«, velikog geniu-patni-ka nad niskočom čovječijom, čije tragove i sam tiamlet u sebi osieća. Isti taj hamlet-ski tfp genija — zsFOŽenja nad govjekom i kozmosom — nalazi autor na čovjeku i pjesniku, Kranjecviću. Tom psihološkom diagnozam odred ena ;e i vrsta i veličina Kranjčevićeve poezije. Na kraju Iznosi pisac svoju ideju Poredbene psihologije velikog pesimizma I daje prvi nacrt za takovo djelo. Iznosi primjere i tipove tog »velikog pesimizma« genija (osnivača religija, Piss-nika i filozofa). — Djelo je prsano u literarnoj, opče-razuinlirvoj formi, iz sadržala: 1. Put do shvatanja Hamleta; »Ludilo« Hamletovo ; Hamlet i Ofeliia; Historija duše Hamletove, rast njegove ličnosti do »ham-letizma«; Hamletovo gadjenje i ironija na čov;eka; Put do »velikog gadjenja«. apsolutni pesimizam; Hamlet i ženstvo; »Kozmički cinizam« i tragičkj fpad Ham'eta; Duševni tip Hamletov, vrsta njegova genija; Hamlet neurastenik, psihopat?; Psihološko odredjenje vječnog j tip'čnog »hamletlzma« na primieru Hamleta; Tip lažnog Hamleta i »živi Hamlet«. — TI. Kranjčevih, nas" živi Hamlet; Prvi utisak čitave Kraničevićeve ličnosti^ sav čovjek iednn organ duševnog bola Sudar »velikog htijenja« \ »velikog minusa« frvot-; Tragičnost svakog nosioca svečovječ»ieg bola, svijest i osjećaj svoje »ludosti«: Cjelina Hamletove l cjelina Kranjčevićeve ličnosti; Prvi otporni Kranl-čević; Slom otpora i pad u bezizlazni pesimizam: Hamletskl smijeh »gorkoga srca«; Ironija I mržnja na glumu i »glupu laž« života; Zadnje zgroženje nad čovjekom, mizantropi ja posljednjeg Kran'čevića; Kozmički pesimizam, »posljednja šutnja« i pad u Prazninu; Pogled na život I Hčnost Kranjčevićevu, sinteza čitavog tipa. — III. Ideja »Komparativne psihologije velikog pes?mlzma«: Psihologija bola kao prapo-datka života, sveljudski osnov pesimizma; Nacrt i opseg Psihologije velikog pesimizma; Filozofski smisao te Psiholoolje. — IV. Dodatak: Informativne i bibliografske biTeške. Sve narudžbe obavlja Moderna Knjižnica Zagreb Marovska ulica 30. Dobiva se u svim knjižarama.
Glasbeni vestnik.
- Občni zbor Glasbene Matice v Mariboru. Glasbena Matica v Mariboru je imela 14. t. m svoj občni zbor. Ne bomo se mudili pri podrobnostih in običajnostih takih občnih zborov. Že za take prilike nenavadno dobra udeležba je kazala, da se pripravlja nekaj posebnega Običajnim poročilom odbora, ki so izkazala dosedanje poslovanje Matice, izmed katerih je bilo najbolj zanimivo poročilo g giran. ravnatelja dr. TominŠka kot nadzornika glasbene šole, je sledila volitev. Dosedanji predsednik Dev je 2e vnaprej odločno odklonil zopetno Izvolitev ter predlagal novo volitev po listkih. Glasovalo je: 64 za dr. T o m i n š k a, 6 za Deva. 1 za dr. Ravnika Torej Je bil Izvoljen g. dr. Tomin-šek. 2e pri razglasa Izida glasovanja Je po dvorani zavladalo odobravanje. Izvoli eni dr. Tominšek se je sicer upiral Izvolitvi, toda končno se je vendarle vdal ln sprejel čast in breme novega predsednika. Sprejel Je to s primernim nagovorom in navedbo programa bodočega dela Sprejetju predsedniškega mesta je sledilo vsesplošno odobravanje. Nato je predsednik orkestralnega odseka g. dr, Hrašovec ob prisrčnem navdušenju stavil predlog, naj se imenuje dosedanjega predsednika Deva za častnega člana obenem z vlrilno dosmrtno pravico posvetu-jočega in glasuj očesa Člana v odboru. Predlog je seveda našel navdušeno odobravanje vseh Matičarjev, častni Član g. Dev se Je kratko, a prisrčno zahvalil za izkazano mu izredno čast ter obljubil svoje padaline sodelovanje. Od predsedstva edst^a z mirno zavestjo, da je Matica prešla v spretne roke priznano najbolj delavnega novega predsed-r'ka. V Imenu odbora pevskega zbora se je v toplih besedah spominjal neven Ij i vi h zaslug za Matico, ustanovitelja Deva. Nato je bil izvoljen večinoma stari odbor gg.: ravnatelj Grbac, tajnik; S c h e f, gospodar; S tel in, dr. Hrašovec, Križnic, T r o f e n i k, Orčar, gdena, Rozman, Parata, Deran in DruzoviC — Tako ie ena najbolj kočljivih kriz srečno razrešena. Matica le dobila svoj novi, oziroma prenovljeni centralni odbor. H koncu naj navedemo nekaj važnejših podatkov: Matica se deli v centralni odbor, v odbor pevskega sbora (predsednik g. Arnuš), v orkestralni Odsek (preda, g .dr. Ciril Hrašovec) in odsek »Struna«. Poleg ravnatelja (g* Topič) Ima Štiri redne in štiri pomožne učitelje, 184 instrumentalnih gojencev, a 353 vseh go- j jencev. Pevski zbor štele 95. orkestralni 40, ! dijaški orkester 36. Članov: 110 ustanovnih, | 235 podpornih, 468 rednih. Tekom zadnjega [
časa je M&tica nabral nad 50.000 Din podpore. Zasluil pa še večjo podporo, ker Jo teži hudo breiru:: place učitdjsiva in vzdrževanje uprave. To breme ilajSati, bodi ena izmed glavnih nalog novega odbora. Novi predsednik je gotovo mož iu^.. za to nalogo!
Ljt!h!j2nsksmu prebivalstvu!
V dneh od 4. do 6. avguste se vrši v Ljubljani glavna skupščina Jugoslovanskega
novinarskega udruženja, t ...č bi bilo, da bi povdarjali pomen te s::uplčine, saj je slehernemu znano, kako tmino mesto z. -n?4 časnikarstvo v javr.cm življenju, polu tičnem, kulturnem, gospodarskem itd. Rav* no meseca avgusta in septembra se vršijo v Ljubljani prireditve, ki so za napredek msj pokrajine izrednega pomena. Saj orne* nimo predvsem tretji velesejem, ki bo zopet pokazal razvoj našega gospodarstva. V cfafO, ko se vržt sJzupSčina časnikarjev, se bodo zbreli v nnsi Ljublisni ne le zaslopn'ki čas' rsfva brez razlike strank, posetili bedo naše mesto tudi češko * slovaški in poljski novinarji da v skupnem delovanju s s\o}imi jugcslovenskimi tovariši razpravljajo važna stanovska vpr. šenja. Važno je to blvunje toliko zastopnikov javnega mnenja pri nas. In zaradi tega moramo storiti vse, da prh pravimo našim gostom čim bolj prijetno bivanje v Ljubljani. Po dosedanjih prijat vah moramo računati na približno 150 ude* tejženjcev. Obračamo se do ljubljanskega pre* bhalstva s prošnjo, da po sv: ;ih močeh podpre delo ljubljanske sekcije J\'U, kaieri je poverjjna naloga, da organizira vse pri* prava za glavno skupščino. Treba nam bo prenočišč. Zaradi tega prosimo ljubljansko paahivašsfvo, da stavi razpoložljive sobe na razpolago. Prijave je nasloviti na: Zobec Anten, tiskovni referent pokrajinska upra* ve. — Pr:pra\'lj£?ni odbor
Sokolsfvo.
akota na Viču je oriredfl v n jo dne 10 i. ni. dohro uspelo j.ivno tcl<:\ >> ob šievi'ri udeležbi domačega in ljubljan* skega občinstva. Prireditev se jo izvršila toČDO po programu in določeni uri. Dopol* dne ob osmih so se vrnile izkušnje. Ob 15. pa se je vršil na telovadiiču koncert voJaSke godbe dravske divizijske oblasti. Ob 16. pa se je pričela javna telovadba. Vsi oddelki, moiki kot ženski so v vzornem kritju in eksaktno izvajli predpisane vaje. Odliko« vala sta se ženski naraščaj viškega »Sokola« in pa moški naraSčaj »Sokola II« iz Ljublja» ne, ki je izvajal »Pctnajstorico« In »Naprej« brezhibno. Oba naraščajo sta bila predmet viharnih ovacij ohčinstva. Pri orodni telo* vadbi sta nastopili dvo vrsti članov in ena v-sta moSkega naraščaja. Posebna točka je bila telovadba viSkega »Sokola« na krogih. Vrsta petih članov je pokazala več lepih vaj, ki jim je občinstvo pazno sledilo. Javno telovadbo so zaključile skupne župne proste vaje članov in članic viskega »Sokola« (25), ki so bile kljub slabemu terenu ekeaktno m precizno izvajane. — Po končani telovadbi se je nato vržila ob svokih godbe dravske divizijske oblasti animirana zabava — Vi* škemu »iSokolu« čestitamo k dobro uspeli prireditvi bi mu kličemu: »Naprej — nazaj ne korak!« Zdravo.
— Društvo Sokol na Igu naznanja, da otvori svoj novozgrajeni dom dne 5. avgusta ti. ter prosi vsa br. društva, da se blagovolilo ozirati na to, da ne prirejajo svojih prireditev na ta dan. — Zdravo!
— Tombola za Sokolski dom. Ker bow Čejo Slškarjl na vsak način priti v nafkraj-šem času do svojega Sok. doma, priredi temu započetemu delu v podkrepitev Društvo za zgradbo Sok. doma v Sp. šiški veliko javno tombolo dne 2. v sluča'u slabega vremena pa 8. ozir. 9. sept. ti. na Otroškem igrišču v Tivoli. Prvovrstni dobitki: Sobna oprava — moško kolo, zaboj sladkorja, kredenca s prltfklinaml in stenska ura. Razen tega pa Se nebroi kvatern m Clnkvi-nov. Vsa društva se naprošajo, da vzemo to prireditev v obzir ko določajo termine svojim prireditvam, občinstvo pa se poživlja, da naj pridno sega po tomb. tablicah, ki se bodo začele takoj razprodajati. Kov Jiad po dva dinarja. — Odbor.
— Šoštanj. 8 Julija se vtši pri nas slet 53vlnsko-ša!eš"kega sokolskega okrožja. 2e danes opozar.amo na to prireditev in pričakujemo s strani društev, da s polnošte-vllno udeležbo od strani Članov In Članic ter s pridno agitacijo pripomorejo h kar na'lepšemu uspehu sokolske manlfestaci e. Kadar nas bodo druga društva klicala, bomo pa ml — kakor le večkrat obisk vrnili. Zdravo!
— »Sokolsko društvo v Mengšu« namerava prirediti v nedeljo dne 17. Junija svoj redni letni telovadni nastop v zvezi z vrtno veselico. Vsa prireditev se vrši v krasnem, senčnatem vrtu g. A. Kanca, odkoder se posetnikom nudi krasen razgled na divne vrhove naših planin. Za ljubljanske posetnike }e izredno ugodna Žel. zveza, na kar opozarjamo vse prijatelje So-kotstva in narave, da te ugodne prilike In res pristne domače zabave ne zamude. Zdravo!
— Soko! Cerknica: Izredn? občni zbor se vrši dne 22. junija ob pol IS. uri v salonu br. 2uiT<ra s tem-le dnevnim redom: 1.) Volitev podstaroste, tamika, arhivarja in matrikarja, načelnice oz. namestnice ln enega cdbornikn; 2.) Zvišanje članarine za leto 1923.; 3.) Shiiainosti. Ako se ob določenem času ne zbere zadostno število članov, se vrši ob 18. uri ob vsakem številu navzočih članov drag izredni ob& zbor.
— Slavnostna   otvoritev Sokolskega
doma v Borovnici se vrši 15. julija t.l. Vabimo vsa br. društva kakor rudi druge prijatelje Sokolstva, da se otvoritve Sokolskega doma v Borovnici udeleže v čim največem Številu, Vlakovne zveze lako ngodne.
— Stavni pcl'sks virtonoi  na klavir
Paderewski je priredil v Ameriki od novembra pa do konec 0iaja 66 koncertov, pri katerih je zasluzil 460.000 dolarjev. Kakšen ugUd uživa med Amerikanci, Je razvidno iz dejstva, da občinstvo redno vstane, ko se pojavi na odru.
Zbirajte znamks za Jugoslovensko Matica"!
štev. 137.
>S L O V P N S K f   NAROD« dne 17. luntja 1923.
5'ran 5
Dnevne vesti.
V L/ubijani, dne
— Narodni ponos, kje «1? Kakor tmo že poročali, se Imajo v naši državi osnovati zdravniške zbornice, katerih naloga bo zastopati interese zdravniškega stanu in narodnega zdravstva. Vse slovenske pokrajine dobe eno skupno zdravniško zbornico. Volitve v to ibornico bodo, kakor čujemo, razpisane V avgustu ali septembru. Obe zdravniški društvi V Ljubljani in Mariboru sta se o kandidaturah za zbornico 2e posvetovali in določili že kandidate. Med temi kandidati se baje nahajajo tudi Nemci. JŠismo šovinisti, vendar pa se nam zdi, (ja bi slovenske korporacije — in naj so tudi stanovske — v danih razmerah ipak pe smele pozabiti, kako so Nemci postopali proti nam Še v polpreteklem času in kako postopajo z nami še danes tam, kjer imajo oblast v rokah. Odvetniške zbornice so tudi v prvi vrsti sta-Bovske organizacije. Ali je znano našim sdravnikom na primer, da ne pripusti odvetniška zbornica v Celovcu naselitve nobenega slovenskega odvetnika na Koroškem, kamoli da bi ga celo volila za člana zbornice same? Tako postopajo Nemci z nami. Na«nesto da bi jim mi vračali šilo za ognjilo, se postavljamo na visok piedestal pravičnosti in spravljamo sami Nemce v naše najvažnejše korporacije. Kje je tu narodni ponos? Ali smo res tako polni robskega duha, da se še sedaj v svobodi ne moremo otresti respekta pred bivšimi svojimi nemškimi gospodarji in da smatramo za posebno čast. ako hočejo milostno med nami sedeti še sedaj, ko smo mi gospodarji, tisti, ki so nam prej na vseh plateh dajali brce in nas proglašali za manjvredno pasmino, nad katero je treba vihteti samo bič in korobač?! Pa smo v dno duše ogorčeni, ako nam očitajo robsko mišljenje in Čustvovanje, suženjsko razpoloženje! O da, daleč je od nas robska men-talnost v nas prevladuje samo čustvo — absolutne pravičnosti in respektiranja tujih pravici
— Z ljubljanske univerze. Za študijsko leto 1923./24. so bili izbrani sledeči funkcijonarji: rektor dr. Tr. Kidrič; dekani: za filozofsko fakulteto prof. dr. Jovan H a d ž i, za juridično prof. dr. Fr. £11 er, za medicinsko prof. dr. Alfred S e r k o, za tehniško prof. ing. Jaroslav Poerster, za teološko prof, dr. Pr. L u k m a n; poslovodja: prof. dr« Lam-bert E h r H c h.
— Stojan Prottđ pride v Rimske
toplice. Po poročilu iz Zagreba odpotuje tekom današnjega dneva bivŠl ministrski predsednik g. Stojan Protld V Rimske toplico, kjer ostane mesec dni.
— Imenovanje. S predavanji Iz higijene »a Wr. veterinarski visoki šoli v Zagreb n le bi) poverjen adjunkt zavoda za kužne bo* lesni g. V. dr. Leopold Hribar.
— Scotus Viatot v Pragi. Dne 14. t m, je prispel v Prago znani angleški
DUbliCiSt in Velik prijatelj Slovanov, Šeton Watson (Scotua Vletor). Ne NVilsonovcm kolodvoru so mu priredili sijajen sprejem. Pri sprejemu so bili navzoči zastopniki vlade, mestne obči« ne, vseučilišča, praškega časopisja, vo* jaŠtva, dijaštva in češkoslovaškega na« rodnega sveta. Seton Watson se je na* stanil v hotelu De Saxe. Tako spreje» majo na Češkem svoje prijatelje! In pri nas? Pri nas jih Ignorirajol
— Ig ZdrarniSke Službe. Imenovana sta; dr. Alfred H e ! s s za okrožnega zdrav-Bika za zdravstveno okrožje Središče in dr. Milan P a p e 2 za višjega okrajnega zdravnika pri okrajnem glavarstvu V Logatcu.
— Vsem 22. narodnim poslancem I Prejeli smo In objavljamo; Svetovna kriza je na vrhuncu in tudj naše trpljenje Je doseglo vrhunec, gre sedal za biti ali nebiti. Vse naše profnie, da bi nal rešili In uredili preemke vseh vpokolencev. provltljoni-ttov, nezgodnih rentnikov. mitoščinarjev. vdov in sirot so ostale do sedal brezuspes-te, dasl beračimo okrog Vas ie skoro pet let Zakaj se ni rešil ta problem, tisoč fn tisoč dobrih in neomadeZevanlh državlja-aov, zakaj se nas pušča Se nadalje trpeti? V vseh časopisih čitamo dnevno, da bo uradniška pragmatika v neka! dnevih rešena, toda niti enkrat še nismo čuli, da bo bdi rešen zakon o vpokojencih, posebno Da še o starejših vpokojencih. Zahtevamo, da se s pragmatlko uveljavi tudi zakon za nas, tako da bomo dobivali iste mesečne prejemke kakor naši kolegi, ki so bili vpo-kojeni v letih 1920—23. Gospodje poslanci 1 Mi smo le preveč trpeli, da bi mogli to krivico Še dalje prenašati Zahtevamo, Prošenj smo se naveličali, od Vas zadmič, da l nara urede prejemke po resoluciji z dne 25. marca ti. k! smo jo poslali vsem Poslancem. ■** KoaUetJskl odbor upokojencev.
— Svobodomiselnim ablrarijentom! Se
malo m zapustili boste srednjo šolo. Odlo-č'ti se bo treba za celo živllenle, s etrem-!jen?em za dosego Izbranega poklica boste stoptit v leseni na visoko Šolo. Omotni položaj večine naših dllakov-akademlkov Je težak. Radi tega pa na sme nfkdo kloniti duhom, vsak kdor čuti za visoko šolo odprto glavo In veselit do študija, naj se ne tirali preveč težkega gmotnega stan'a, ker storilo sa bo vse, da se študij omogoči vsakemu. Dolgo časa smo čakali Slovenci, da smo dobili domaČo univerzo. Kot avstrijski podaniki so prednamcl-ablturl-lenti sanjali o tal največji In najvažnejši domači kulturni Instituciji, ko so odhajali v
16. /unija 1923.
zdi, kot da bi ravno oni, kt Izstopajo Is srednje šola, želeli na visoke šole v tujino. Opozarjamo takoj na dva razloga, ki govorita proti tujini ln za dom. Prvi Je: Telil Zmotni položaj posamnika v tujini kot doma. Drugi pa: Zavedati se moramo, da naših jugosl o venskih univerz ne tvorijo samo učne moči, to so gg. profesorji, ampak rav-notako slušatelji. Cas sa študij v tujini naj vsak preložj na poznejše semestre, ko nastopi za to potreba. Za sedaj pa pridite k nam, da okrepite vrste slušateljev naših univerz m da okrepite vrste naših društev. J. A. D. »Triglav«, podružnica Ljubljana vabi vse abituriiente, ki nameravate študirati na ljubljanski univerzi, da stopite vanj In da tako pomnožite Število akademikov svobodomiselnega, narodnega mišljenja in tako pomagate Ze v »Triglavu« organiziranim pri delu za razširjenje naših idej. ter pri deln v društvu. Kultumoznanstvena, pevska, dramska In sokolska sekcija rabijo delavcev. Kdor rabi kakršnekoli Informacije, nai se obrne pismeno na »Odbor ). a. d. »Triglavc, podružnica Ljubljana, Univerza. Pridite k nami Pozdravljeni! — Za odbor Pr. Baš, cand. phil. t. Č. predsednik. EngeL bert Gostila, stud. hir. t e\ tajnik.
— Razpisane službe. Ministrstvo za trgovino in obrt oddelek v Ljubliani je razpisalo nastopna službena mesta: Na državni dvorazrednl trgovski šoli v Mariboru mesto stalnega šolskega sluge z letno plačo 900 Din In pripadajočim} draginj-skfmi dokladaml. Prošnje le vlagati pri ravnateljstvu omenjene šole najkasneje do 28. junija tJ. Na dri. strokovni šoli za puŠ-karstvo v Kranju mesto strokovnega učitelja za baskuliranje (Svstemmacher) s letno plačo 2100 Din in 6 trtletnic po 450 Dfn. Končna plača je 4800 Din poleg običajnih draginjsklh doklad. Prošnie Je vlagati pri ravnateljstvu šole do 31. julija ti. Na tehniški srednji šoli v Ljubljani s pri-četkom prihodnjega šolskega leta 192324 profesorska mesta za inženirje m sicer eno oziroma tri učna mesta za arhitetsko stroko In eno učno mesto za elektrotehniko. V slučaju, če bi nedostajalo primernih kandidatov, se sprejme tudi en gradbeni In en strojni Inženjer. Letna plača znaša 2400 D, ki se zvišuje za 600 Din na leto, v začetku po tretjem in šestem, pozneje pa po vsakem drugem letu do najvišje plače 6000 Din poleg pripadajočih draglniskih doklad. Prošnje je vlagati z naslovom na oddelek ministrstva za trgovino In obrt pri ravnateljstvu tehniške šole do 10. jult'a ti. Podrobnosti o pogo$fh za sereiem si Interesent] lahko ogledalo v tukajšnjem oddelku ministrstva za trgovino m obrt
Otvoritev poletne pošte Sv. Janez Ob Bob. jezera. Poletna poŠta telegraf in telefon Sv. Janez ob Boh. Jezeru bo otvor-Jena letos od 1. Junija       30. StOt.. pOmOŽ-
na nošta v tem kraju na tacaš ne bo poslovala. PoŠta bo opravljala celokupno postno, telegrafsko In telefonsko službo. Zvezo
bo Imela direktno k poštni ambulanci Ljubljana Boh. Bistrica 72 v obeh smereh potom dnevne poštne vožnje »Bistrica Boh. Jezero postaja — Sv. Janez ob Boh. jezeru.« V okoliš tesljske pošte Sv. Janez ob Boh. jezera spadajo krah*: Ribičev laz. Sv. Duh. Ukanca. in Stara fužina. V prvih dveh sa bo dostavljala pošta dnevno, v start Fužin! pa dostava ob nedeljah odpade. Pošta be uradovala ob delavnikih od S.—12. In 14.—18. ure ob nedeljah in praznikih pa od 9.—11. ure.
— ZaseUe Gorenji vrh le poŠta Šmartno pri Litiji. Zaselje Gorenji vrh, občina Bukovica, pošta Sent Vid pri Stični, se izloči iz okoliša te pošte tn priklopi pošti
Šmartno pri Litiji, ki bo odpravljala pošiljke za ta kraj na pomožno pošto Javorje.
— Čevlje za 65 Din. Pišejo nam: Mnogo
govorjenja povzroča po LJubljani neka beo»
gradska tvrdka. ki polllja ctvlje ifl — DO-
ne. Res it. da nekaterniki pridejo v posest čevljev za 65 Din, A reveži so drugi, ki bodo OStali brez čevljev, čeprav so na ta račun že plačali 195 Din povzetja in 65 Din za kupon. Kako kupčijo vrši ta Čevljama, na) služi sle-deče: Vzemimo slučaj, da le 20 524 ljudi udeleženih pri te) igrL Potem Je od teh 19.6S1
kateri so v posesti bonov, a ne čevljev (čeprav so Izdali že po 260 Din) ln le 9841 ima čevlje po 65 Din. Tvrdka dcbl v vsakem Slučaju za vsak par čevljev W5 Din. Za današnje razmere Izvrstna kupčija! Troske nosi zadnja vrsta, katera je plačala 195 Din tvrdki in 65 Din darovala prodajalcu kupona. Vzemimo drug slučaj, da je 21.523.3*0 Hudi udeleženih. Od teh ostane 14.348.90? Z dolgim nosom, čeprav so Izdali vsak po 260 Din. Poleg tega Caka še te zadnje kazen, ker ne najdejo nadaljnih kupcev kuponov (glel bon, sicl). Je-li ta lotrija oblastno dovoljena, ml nI znana Tudi mi ni znano v kake dobrodelne svrhe porablja tvrdka nemali čisti dobiček, ko proda vsak par Čevljev za 5S5 dinarjev. X St.
— Is Most nam plšefo: Tukajšnji občinski svet sestoječ iz klerikalno-komuni-stlčne večine. Je na svoil seji s dne 6. maja ti. sklenil uvesti občinsko takso na luk-ksusna vozila (avtomobile In motocikle) kl jih ima v tukajšnji občini le kakih pet, njim nepriljubljenih ljudi. Na druga taka vozila, al jih Imalo pa sami tn njih prišteli v večjem številu, so pa namenoma »ošabni, brfkone zato, ker se boje poseči v svoj žep. Ce bi njihovi pristaši morali plačevati od svo«h kočij takso, bi se seveda izneverili sedanjim vlastelinom la tega se občinski očetje dobro zavedalo. Pripominjamo pa, da ta Sklep ni W1 običajno razglašen na vseh občinskih deskah, temveč le ne deski pri županstvu, da bi m-eb!vahrrvo ne opazno tn bi se takoj ee pritožne. Iz navedenega le torej razvidna prtstrastnOtt občinskega sveta. Zato upamo, da se bo ga ta sklep pokrajinska uprava temeljito zanimala ter ga rudi ne bo potrdila. Občino pa naj vodučl, da je tako postopale ■•pravilno m protizakonito. Pozabiti tudi ne smemo, de se to gedi Pod vodstvom
— Književna tombola Jugosl ovensfce Matice. 11.—19. številka književne tombole je: 39. 59, 69, 45, 55. 56, 33, 73. 11. Po teh številkah bodo Izčrpani vsi Činkvlni. Oni. ki so s prvimi desetimi številkami. tO SO! 25, 64. 58. 13, 26, 50, 76. 54, 29 in 16, zadeli kva-terno, naj karte nemudoma dopozijejo na
naslOV JugOSlOVenske Matice, ker nekatere kva te me še niso oddane. Ker še vedno prihajajo karte z ambami in temami, prosimo, da se karte, glaseče se na ta dva dobitka, ne pošilja več, ker sta oba f e davno izčrpana. Z današnjimi številkami se zaključi prva faza naše Igre .kajti potem sa prične boj za tombolo. Prihodnjič se vleče naenkrat toliko ftevllk, kolikor Jih le potrebnih za dosego prve tombole. Tako bo naša Igra najkasneje do 25. t nt zaključena Prihodnje številke, potrebne za tombolo, se bodo Žrebale dne 21. L m_ objavile pa v petek dna 22. t, m.
— Celjsko vesti. Epidemija Urla t i c e in osepnic se je zadnje dni začela pojavljati v našem mestu tn bližnji
Okolici Na dekliški šoli šolskih sester so moral zbog tega zapreti par razredov. — Radi elektrifikacije Celja po hiški elektrarni so se med celjsko mestno občino fn Palo pričela (ponovna pogajanja. Faiska elektrarna stavi tako visoke zahteve, l^terih mestna občina najbrže ne bo mogla akceptirati in m veliko upanja, da
dobimo v Celju falski tok. — NaraŠČai-ski dan Celjske Sokolske Župe se vrši v Celju 29. tm. na praznik sv. Petra in Pavla. Prireditev obeta biti ena najlepših, kar jih bo letos v Celju. V Celje prispe ta dan čez 400 naraščajnikov v celjski sokolski župi včlanjenih druStev. — Nogomet Jutri v nedeljo ob H18. zvečer se vrši na IgrališJu pri »Skalni klet!« nogometna tekma med l-ubljanskim »Slovanom« in celjskimi ZAtlettklc.
— Lastniki se nai oglasilo. Včeraj |e bil aretiran delavec Josip Godec, pri katerem sta se našli ena temnomodra in ena črna ženska suknja. — Nadalje Je bii najden otroški voziček. Lastniki se naj oglasijo na policiji H. nadstropje, soba št. 17.
— Tatovi. V noči od torka na sredo so obiskali nepovabljeni gostje na Resljevi ce« sti It. 11 stanujočega blagajnika v. p. Veli* čana Finka ter mu odnesli 6 parov čevljev ter perila v skupni vrednosti K 10.000. —
V zadnjem času so se spravili tatovi nad uradniške družine, ki še itak nič nimajo.
— 16letnl deček šthikrat oženje«. V selu Ripan) pri Beogradu šivi loletni Milan Petrovič ki Je menda najmlajši don Juan na svetu. Sedaj je prišel pred sodišče radi mnu-gofenstva. Petrovič Je bil namreč dosedal štirikrat oženjen. Prva njegova Ženska Je bila neka Ifletna Danica Paunovič. S katero Je Uvel 8 dni. Kmalu za tem pa Je zmešal glavo neki Stani Radosavljevtć, s katero Je živel 10 dni. Medtem ga Ja prva ienska tožila radi onevredene deviške časti. Petrovič
le SOdfšču Izjavil, da Je Paunoviceva sama pobegnUa od nJega, med tem. ko ona trdi, da jo ie odgnal z batlnaml. Petrovič ič bil pripravljen, da Jo sprejme nazaj, a se Je ugotovilo, da ie on že v četrtiC cZenjen. Tretja žena, ki se ni javila, le pobegnila od njega že v prvih dneh. Razprava je bila preložena. Deček je, kakor videti, zelo pod-letcn...
— Razni vlomi In tatvine, V noči od 14. na 15. t m. so tatovi vlomili v vilo dr. Otto-na Wa!lentseliagga v šublčevl ulici In odnesli več obleke in perila v vrednosti 25.555
kron. Vila Je par korakov oddaljena od policijskega ravnateljstva. — Krojaču Ignacu Pabjanu tz Višnje gore Je bn med vožnjo Višnja gora - Karlovac ukraden paket, v katerem se Je nahajalo 15 gotovo Izdelanih hlač In nekaj drugih predmetov, v vrednosti 15.000 kron. — Iz stanovanja Ivana §ti» Iteršiča pri Dolenjskem kolodvoru le bila 13. 1 m. ukradena večja množina perila za 5600 K. — Na Vodnikovem trgu Je neznan ferJ2r izmaknil Mariji Podpornik denarnico S HOD K. — Mariji Zorman Iz Sela Je bilo
V Sodni UliCl odpeljano 400 kron vredno Žensko kolo.
— Za   današu*.   eksperimentalni veOer
V vel Tki dvorani »Unfona« Je dr. Eugen de Gyu Izbral sledeči vzpored: Introdukcija O psIMzmu. avtomatlzmu misli, mnemotehni-kl. principi telepatičnih poizkusov, ki H h izvajajo razni eksperlmematorii kot znanstvene fenomene. Tolmačcn'e teh eksperimentov in n-ihova analogija s takozvano SPlrltiStlčrrTm upltvom na mrtve stvari. Moč naših misli obvladuje naše nezavedne kretnje. Primeri vzgojevania naše volje. Fizio loški učinki ln njih izvrševanje potom avtosugestlie. Primeri in tolmačenje raznih vrst sugestije, sugestija razuma, vzgajanja ln posredna sugestija množice. Teorije dr. Bernheima (prof. v Nancyu), Du-boisa (prof. v Bernu), Oerauda Boniteta (prof. v Orangeu) in dr. Senzualna In fizična sugestija. Primer! hipnoze na živalih (kokoši, zajci, žabe,) prinese s seboi Dr. Cugen de Gyn bo tolmačil slovensko in francosko. Predprodaia vstopnic v trafika
v Prešernovi ulici ni pri blagajni
— Promenadu! koncert godbe Drav. divtz. obi. (kapelnik dr. Jos. Ceiin) v nedeljo 17. tm. ob 11. dop. v »Zvezdi«. Spored: I. Llncke: »Luna«-owerture. 2. Ci-bulkat »Serenada«. 3. Jaki: »V kresni noči« intermezso. 4. Glelsner: Divertissement iz Rich. VVagnerlevih oper. &, Oervais: Ju-goslov. pesmi.
— Ciganski erteeter koecertrtra v nedeljo 17. tm. v restsvreeia četek ob 3. url pop. Vstop prost
— Prsa—adi koncert v aken parke se vrli tudi to nedeljo 17. in-alla ob 11. na kar opozarjamo teatpeter-čane.
— Cenfenemu občJnšhntm vtfodno nm man/a, da ae vrši dnevni »Koncert« s* Kam rodnem domu. kjer igra UmhuraJVi zbor. Začetek ob sedmih, ob nedeljah eb petih zvečer. — Za obilen obisk sa toplo pr1po» roča Anton Tomšič, restevreter in kavarnar.
— Antomobtlni promet Krško-Novo ase* sto. Vozni red od 18. Junija dalje: Odkod Is Krškega ob 7. zjutraj, dohod v Novo mesto Ob 0JO: odhod Iz Novega mesta ob IX, pri* boi X griko ob 1440. -
— »Kar hočete«, vesela Shakespea-rejeva komedija, se vprizori zadnjkrat v tej sezoni v nedelje, dne 17. tm. Začetek ob osmih zvečer.
— Ne bodite v Španijo I Generalni iz seljeniški   komisarijat   objavlja: Poslaništvo naše kraljevine v Madridu javlia potem  ministrstva  za  zunanje    zadeve. da prihaja v zadnjem Času  v  Španijo veliko
Število naših delavcev, ki liček) ondi zaslužka. Ker je na Španskem zastoj Hi je velika množica španskih delavcev brezposelna, se opozarjajo naše delavci, zlasti v Sloveniji, da manjka na španskem dela in da naj zaradi tega nikakor ne hodijo tja, da ne bi imeli brezpotrebnn stroškov ln bili v breme naših inozemskih oblastev.
— Kino Tivoli »Hrepenenje.* Lep In Idiličen film z globoko vsebino ta predvaja samo še danes in jutri. V glavni vlogi glasovita filmska umetnica Marija Orska. Film Je pretresljiva slika iz umetniškega življenja.
— Telesno zaprtje. S-pričevalo bolnice usml!!cr.!h bratov na Dunaju svedoči. da se grenčica »Fr*'ic-Tasef« tudi pri na bolj trdovratnih slu^iih rabi z uspešnim uspehom.
— Kavarna - restavracija na Str^inčn pod Rožnikom ob Večni pofl vsako nedeljo koncert. Začetek ob 3. popoldne do 0. zvečer. — Vstopnina prosta.
Šolstvo.
— Na dr*. ženskem učltetnšču v l iub-Ijaeni je vpisovanje v 1. lesnik za šolsko leto 1923^24 v soboto, dne 30. junija od °. do 12. Po?oj vpisa Je dovršeni nastavni razred meščanske šole. ozir. 4. razred srednje šole ali liceia. Učenke naj pnre-sejo seboi zadnje Šolsko spričevalo in kritni (rojstni) list. Podrobnosti so razv/lue na oglatu v veži šolskega poslopij. Ravnateljstvo.
— Na drž, realni frimnsziji v Novem mestu se vrši vpisovan:e v I. raz. v sredo dne 27. tm. dopoldne od 8. do 10. Sprejemni izpiti se vrše v četrtek dne 28. tm. od 10. do 12. dopoldne.
— Na državni glmnazil v Kranju se bodo vpisovali učenci v I. raz. v petek, dne 29. junija 1923 od 10. do 12. ure; zg'asiti se morajo s starši ali odgovorni namestniki pri ravnateljstvu in prinesti s seboj krstni (rojstni) list in oblskovalno izpričevalo za sprejem v srednje šole, v katerem morajo biti redi Iz verouka, slovenščine in računstva. Vnanjl učenci se lahko priglase pismeno, če pošljejo omenjeni listini po pošti do 28. Junija. Sprejemni Lzpti. ki se v istem Šolskem letu ne smejo ponavljati, se bodo vršili v soboto, dne 30. junija od 9. ure naprej.
— Na driavn] realki v Mariboru prične sprejemni izpiti za prvi razred v soboto 30. junija 1923 ob 9.30 dopoldne m se
nadaljUlCjO popoldne Ob 14. O sprejemu se ŠC Isti dan odloči. Priglasiti se ie treba v spremstvu stariŠev ali namestnikov v petek
29. hini'a od 9—12. v pisarni. Priglasi se pa lahko do tega dne rudi pismeno po pošti. Pogoji za sprejem so: starost 10 let v teku 1923, dovTšeni 4. razred osnovne šole (z Obiskovalnim spričevalom a!| pa s šolskim naznanilom z opombo, da je izdano za vstop v srednje šole.) Prinesti je treba tudi kratni ali rojstni list — Zarad! pomanjkanja učnih sob bodo sprejemni izpiti V jesenskem roku najbrže odpadli.
— Vpisovanje učencev na dri. strok, šota za pučkarstvo v Kranju se vrši dno 2. in 3. julija ti od 9. do 12 In popoldne od 2.—5. ure v ravnateljski pisarni zavoda (poslopje gimnazije n. nadstr. levo). Za sprejem se zahteva: 1.) da jeprostlec dopolni! a!} da bo dopolnil v teku šolskega leta 14. leto in 2.) da je dovrši! najmanj 5 razredno ljudsko iolo i nalboljšim uspehom. Ker je število za sprejem rednih učencev z ozirom na prostore v delavnicah
Omejeno, bodo VS| vpisani prosilci podvr-2eni sprejemnemu izpitu, kater: se bo v
glavnem nanašal na risanje. Sprejemni izpit se vrSi dae 3. julija ti. od 2. do S. ure
popoldne. K vp!sovan:u morajo priti prosilci v spremstvu starlSev ali zakonitih namestnikov in prinesti seboj rojstni in krstni list domovnico in zadnje Šolsko spričevalo.
— Deška in dekliška meš&inska šola T Tržiču priredi v četrtek dne 21. junija Vili. Šolsko akademijo z Izbranim sporedom. Šolsko leto konča z običajno Vidov-dansko razstavo dne 28. in 29. junija. Vpisovanje za 1. razr. za novo šol. leto se vrši 28. Junj'a od 9.—12. in v jeseni 14. sept. Z novim sol. letom bo šola popolna in nastanjena v lastnem poslopju, ki se vzdigne za eno nadstropje. Menda je Tržič edina občina, ki v teh težkih časih zida — šolo.
— Dr& dvorazrodnh trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje za Šolsko leto 1923/ 24, se vrši dne 29. in 30. junija ti. vsakokrat od 8. do 12. na Zrlnjskega trgu l/L Brez spreemnega Izpita je možen vstop v I. letnik onim učincem in učenkam, ki so dovršili IV. razred srednje ali IV. (nastavni) oziroma III. razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali prtpravljalm razred dvorazredne trgovske gole. Na novo vstopajoči učenci in učenke morajo predložiti krstni (rojstni) list m zadnje Šolsko izpričevalo. VnanH učenci in učenke nai pošljejo omenjen listini po pošti ravnateljstvu Šole najkasneje do 4. julija. Pošiliatvi mora biti priložena znamka za odgovor. Morebitni sprejemni Izpiti se bodo vršili z ostalimi Izpiti vred v prvih dneh septembra. Vsled pomanjkanja učnih prostorov je pripravljalni razred na tukajšnjem zavodn nklnjea.
— Raztteva eolskih risb. Danes, dne 16. t. ftm ob desetih dopoldne je bila otvor« jena ▼ telovadnici Tehniške srednje šole razstava figuralnih in ornamentalnih šolskih risb ter kiparskih del. Razstavljena bodo dela kiparskega oddelka in Ženske obrtne Sole. latotako bodo razstavljena dela iz te« čaja za opremo knjig na umetniški šoli »Probuda«. Razstava bo odprta od 9. do 12. in od 14. do 18. ter se zaključi ▼ ponedeljek de*l^e*e*i*^Yea*V
Tiirisiika in sport.
— Podnržnca S. P. D. v Kranjskieofi
priredi ob priliki praznovanja 20 letnice svojega obstoa pri svoj ko^i na Gozdu pod Vršičem dne S. Julja 1923 veselico z nastopnim sporedom: 1. ob S. sprejem gostov na kolodvoru v Krantskijeori. 2. odhod h koČU. ob 11. slu.rba hoija s petjem in godbo, 4. nagovori. 5. ob 14. planinska tombola, 6. prosta zabava. Koča na Gozdu, ki SiOji ob ls?i državni cestj čez VrSjč na Bovec 13*10 m v:soko, le oddaiiena od Kranjskegore le dve uri ter je dohod k njej po lepi romantični dolin-' Velike P:5en-ce rudj r.etuHstom brez vsake kakršnekoli nevarnosti mogoč. KJor se hoče navriti zdravega p!r.r.:nskeza zr^ka brez vsakeza truda in biti enkrat odkrito vesel .naj na zamud! lepe prilike. — Godba 40tih mol IZ Jesenic je zagotovljena in sodelu;e me-5an pevski zbor iz Kranskecore. Dobitki tombole   so   raznovrstni   Jn   obsto'ajo   le ia
mrlstovsklh in lovskih potrebščin. Srečka po 3 Din. Zatorej v *.edeIjo dne 8. julija letos vsi h koči na Gozdu pod Vršičeml Zveza z vlaki; odhod iz L:ubljane z jutranjim turistovskim vlakom ob 4.40, prihod v Kranjskogoro ob nekako 8. uri, odhod iz Krarrskegore ob 2^.23 ter zveza ia Jesenic z Ljubliano. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na prihodnjo nedeljo.
— Malnerjova koca na Crni prsti je otvorjena, kar se objavlja turistom v znanje.
— Koča na Gordu pod VrSIČem pri Kranski gori se otvori na Vidov đan dne 28. tunila \92X Oskrb koče je vspretnih rokah. Kaj pa Erjavčeva koča? Zakaj sa ta na otvori Istočasno? V koči na Gozdu so samo 4 postelje, v Erjavčevi koči Jih lahko prenočuje 30 m več.
— Otvoritev Jame pod Babfiin Zobom. V nedeljo dne 10. tm. je bila slovesna otvoritev jame pod Bab;!m Zobom. Prometno druStvo na Bledu ie uredilo dohode In popravilo pota v jami sami. Na Bledu se ja zbralo veliko Stovilo Izletnikov, ki so odkorakali ob 10. dop. z radovljiško godbo na čelu proti Bohinjski Beli |u od tod do jame. Pred jamo Je imel p-varavu! nagovor g. R a p e\ tajnik Prometnega društva na Bledu. V imenu Zveze za tujski promet je nazdravil otvoritvi zvezln tajnik. Nato so se izletniki naT>otlli v jamo. Nepričakovano krasni prizori so se nudili ob?skoval-cem. Tudi v jami pod Bab;fm Zobom so nahajalo čudne tvorbe kapnikov, tu so orgije, tam prižnica. tu gotska kapela. V sredi pota je ob levi olobok, toda dobro zavarovan prepad, ki se menda Se ni docel* preiskal. Hvaležno delo čaka nase jamo-sledce! Po skoro polurni hoji je navidea konec jami, a kdo ve, ali se ne skrivalo za stenami še kaki neznani Čudeži podzemskega sveta. Po ogledu lame so se izlet« nlld vrnili na Bohinjsko Belo, kjer se ie razvila na vrtu restavracije >Rot« neprisiljeni domaČa zabava.
— Iz S. K. Prtmorla. Sestanek rokometne sekcije S. K. Primorja se vrSi v nedeljo, dne 17. tm. ob 10. uri dop. v 5a-
| hovskl sobi Narodne   kavarne. Udeležba*, obvezna. Rokometni tekma med S. K. WU riio ln S. K. Primorjem te vrši v nedeljo*; dno 17. tm. ob 14. na l&rlščn S. K PrW morja.
— Nogometne tekme 17. t tn. Na Igri«
ŠČU Ilirije se vršf ob 18. trening - teknuf med I. moštvoma Ilirije ln Jadrana. Ob noC 17. Igralo iunlorll Ilirije proti rezervi S\oJ vana. i
— Haškova bazena (rokomet) izja 34* t m. v Ljubljani proti Hlrijl. 30. t m. In U Julija gostuje hazena Ilirije v Beograd^ proti beograd. SK. In proti Jugoslavill. /
vesti.
— Akčilski odbor državnih namei<5efW cev. fefezni&irjev  ln  vpokolencev SkllCUjd
v ponedeljek dne 18. t. m. ob poi 8. zveče* I Širšo sejo v prostorih železničarskesa doma* i Turja5ki tre 2. — Akcijski odbor.
— Prireditev »Ferijalnega Saveza.* I Na VTtu hotela »Tivoli« uprizori v nedeljo, ! dne  17. tm. ob pol 0. zvečer Udruženja
! Ferijalnesa  5aveza  rusko  komediio »2eni-
j tev ali Docela neverjetno komičen dozo* 1 dekt v 3 dejanjih (Gogolj) v zvezi s prosto zabavo po predstavi. Prireditev se vrsi pri ! poernienih mizah; poleg, teh so giedaiceii
na razpolago 5e posebni sedeži v bližin! j odra. Prireditev je namenjena v prvi vrsti i fondu za ustanovitev kolonija Feri'alnega j Saveza, kl se namerava postaviti v Bohllj-< ski Bistrici za revne in bolne dijake. Z ozi-j rom na dobrodelni namen se predplačila J hvaležno spreiemajo. DljaStvu naklonjeno i občinstvo in diiaštvo samo se vljudno va-| bi, da .poseti prireditev v obilnem Številu.
V slučaju slabega vremena se vrši pred* stava v dvorani. Vstopnina za osebo Din. 8.—, za dijake Din. 4.—. Blagajna se odpre ob 7. uri. ^
— J. A. D. Trisjav Zagreb, uprizori dne 17. junija ti. ob 4. pop. v 2užemberku
V Sokolski dvorani Ks. Mcškovo dramo »Mati«. Po predstavi nastopi društveni pevski zbor s koncertom jugoslov. narodnih pesmi. Vse prijatelje društva opozarja* mo na prireditev, ter prosimo za Clm večjo udeležbo!
— Rezervni Častniki blr*;h bosanskih vojnih formacij se pozivajo, da se udeleže sestanka dne 18. junija 1923 ob 20. zvečer v steklenem salonu hotela Lloyd na sv, Petra cesti. Namen sestanka "»e, da se dogovorimo glede medsebojnih družabnih Stikov, kakor tudi o eventualnem skupnem
i teletu. Komur je na Izvedbi gornjega pre* j arama, naj se sestanka gotovo udeleži.
— Kal bo JI t m. ▼ Trnovem? Prejeli i smo: Vprašanje le razjasnjeno! Vsled ptdr«
teea kolezijskeza Jezu Je OradaSčica tak« močno padla da nimajo niti žabe več pro» Štora za kopanje. Sklenile so, da se prese.
j Ujo v boljše kraje. Predno pa to store, pri rede na ?e*nanjski veselici Naprednega CO*
: spodarskega in prosvetnega društva it Krekovo in Trnovo vnedcljo 24. t. m. veliki
i domačo poslovilno jnbavo, o* kateri k v*
Sttan 6.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 17. junija i^3.
Sitrv. 157.
točita njihova najmlajša ženin In nevesta. Posebnih vabil se ne razpošilja! Vsled tega diugo nedeljo vsi v Hribarjev gaji
— Olepševalno društvo v Rožni dolini
priredi v spomin proslave 25letnice obstoja naselbine izredne slavnosti dne 15. julija v neugodnem vremenu pa 22. julija t L z običajnim velikim sejmom, s prvovrstnimi, iz vanrednimi zabavnimi točkami, kakoršne se še niso nikdar in nikjer proizvajale. Napro-Šena so društva ozirati se na ta dan slede lastnih prireditev.
— Prostovoljno gasilno društvo društvo Brdo pri Ljubljani blagoslovi dne 1. julija 1923 ob 2. po-p. novozgrajeni zasilni dom. Po blagoslovljeniu velika vrtna veselica s plesom in bogatim srečolovom. Bratska društva, kakor slavno občinstvo se vljudno vabi, da se prihiti razvedrit v gozdno in vrtno senco na Brdensko trato, kjer bo z dobro postrežbo in zabavo v največji meri preskrbljeno. Natančnejši spored je razviden na lepakih oz. vabilih.
— V Hrastniku priredi dne 1. Julija ti. mKonzorcij za zgradbo Narodnega doma v Hrastniku«, s sodelovanjem vojaške godbe veliko vrtno veselico, nakar se opozarjajo vsa hrastniška društva.
— » Jadran« (društvo Primorcev) v Mariboru. 2e pred dvemi leti se je poka-sara občutna potreba Primorcev v Mariboru da si ustanovijo lastno kulturno društvo ki bi odgovarjalo njihovim potrebam m njihove mentaliteti. Ustanovili so društvo »Jadran«, ki je v začetku pokazalo lepe usipehe žal je gospodarska in politična situacija zaposlila moči drugje, ki bi sicer drugače delovale v društvu. Radi tega je delovanje društva dolgo časa počivalo. Na občnem zboru dne 14. maja 1923 pa Je zavel osvežujoči mladinski dih v društvo. Izvoljeni so bili nekateri prejšnji In novi borci, ki so porok, da bo društvo vsestransko uspevalo in izpolnilo svoj namen. Naloga društva Jadran je enaka društvu »Soča« v Ljubljani, ki pospešuje kulturne težnje Primorcev. Društvo nudi Primorcem, da se kulturno poglobijo in zbližajo. Prirejali se bodo družabni večerj in predavanja; društvo bo imelo svojo čitalnico In svoj pevski zbor, dajalo bo Primorcem potrebne trtformacije itd. Itd. Program je lep in obsežen; od Vas Primorci, le odvisna udej-stvitev In prospeh društva. Vsak mariborski Primorec mora biti član »Jadrana«, ki je popolnoma nestrankarsko, zgolj kulturno društvo. Začasno nas je sprejela Jugo-slovenska Marica pod streho v svoje prostore Sodna ulica 32. kjer u radu le tajnik našega društva ob sobotah od 18.—20. in pb nedeljah od 10.—12.
Julijska krajina.
— Reprezentančni izlet češkoslovaških industrijalcev In trgovcev v Jugoslavijo. »Ceškoslo vensko - jihoslovan-ske narodnohospoda*sk6 združeni v Praze«, je sklenilo prirediti jeseni reprezentančni izlet v Jugoslavijo. Obiščejo; Maribor, Rose, Fadov LJubffano, Tržič, Jesenice, Zagreb, Karlovac, Plitvička jezera, Beograd, Sarajevo, Dubrovnik, Boko Kotorsko, Split Hrvatsko Primorje.
— O poškodbah na Vodicah. Poročali smo, da Je poškodovan vojaški spomenik na Vodicah, v višini za Sveto goro, kjer so se bili hudi boji. Poškodbe je povzročil hud vihar, bronasta veriga, ki je vezala pritličje spomenika, ipa Je že lani ali predlanskim Izginila. Dne 13. trn. je bila na Vodicah sodna komisija, ki je spomenik natančno ogledala, na kar se Je ugotovilo, da so brez podlage vse vesti, ki govore o kakem vandalskem činu.
— Ka} bo a Pulo? Kljub vsem prošnjam vstraja vlada na tem, da se ustavi delo v puljskem arzenalu. Istrski poslanci so radi tega že pogostoma intervenirali. Zadnji Poskus za rešitev arzenala je napravil fašl-stovsk! poslanec Banelll, ki je predložil ministrskemu predsedniku In pristojnim ministrom vprašanje, ali se res, kakor se raz-naša v informiran, {krogih, da se opusti ar-zenal v Puli, kar bi izredno hudo zadelo delavstvo in vso Pulo, katera že tako ječi pod dolgo in grozno gospodarsko krizo?
— Sodno nradnJštvo v Gorici mora govoriti samo Italijansko. Predsednik tribu-nala v Gorici Je izdal na vse sodno urad-ništvo ukaz, da se mora posluževati v medsebojnih pogovorih kakor tudi v stikih z odvetniki fn strankami izključno le italijanskega jezika. Pretekli teden je bil v Obrict
predsednik kasaeljskega dvora Biscardo, menda zato, da se uredi jezikovno vprašanje na sodnijah v Gorici. Kako se to vprašanje po njegovem odhodu urejuje, nam kaže omenjeni Jerman sodnega predsednika Brelicha.
— Z Notranjskega. V Postojni so priredili 10. rm. predstavo Funtkove drame »Tekma«, ki je uspela prav dobro. — V nedeljo se je vršil v Bitanjah shod, katerega sta se udeležila tudi poslanca Lavrenčič in Sček. Inženir Rustja je razpravljal o domačih gospodarskih vprašanjih. Med dru-gfm se je Izrekla želja, da bi vlada dovolila uvoz za seme potrebnega krompirja z Gorenjskega. Posl. Lavrenčič je razpravljal finančni položaj države in omenjal potrebo, da ožive bivše podružnice Kranjske kme-
tijske družbe, kf naj se preustrojilo v smislu zadružnega zakona.
— Ni Ustil pri Ajdovščini Je odpuščen iz službe g. nadučltelj Kam bič. Mož, ki je osivel v službi, ima danes to plačilo, da se nahaja z družino na cesti.
— Marij Kogoj na vsporedu rta Iranskega koncerta. Dne 16. t. m. bo v Gorici knocert v korist dekliškega zavoda. Na vsporedu sta tudi dve točki g. Marija Kogoja: »Requiem« in »Poljski naglji«.
— Kaki Ironija! Društvo »Pro Montibus et Silvis« (za pospeševanje planinskih krajev) je imelo svoj kongres v Idriji. Ob tej priliki je govoril profesor Del Piero, izrekajoč željo, da bi prebivalstvo teh krajev skoro vzljubilo italijansko dušo, kakor so to storili beneški Slovenci. Italija in Italijani gledajo z zaupanjem in ljubeznijo te kraje. Kaka bridka ironija! »Italijanska ljubezenc izganja slovenščino iz šole, uradov in cerkve v vsej Julijski krajini! Tn za to naj Slovenci ljubijo Italijane? Beneški Slovenci nimajo nobene svoje ljudske šole v domačem jeziku, samo v cerkvi živi še nekoliko slovenščina, pa tudi tam bo kmalu izginila. Sedaj vedo Idriičani z okolico vred, kaj jih čaka. ako vzljubijo Italijo, kakor so to storili beneški Slovenci
najbolfe karaktarlziral Nemec-poštenjak g. Moscon, grajščak v Pišecah. Ko so takrat hik. »Germani« zahtevali nemško Šolo, je gospod Moscon javno izjavil: »Die Ranner brauchen ebensowenig eine deutsche 5chu-le, als die PiŠecer ein Dampfschiff«. In ti »Urgermanic so se predrznili na binkošt-no nedeljo ti. na izletišču Stoj Draga na
Gorjancih, na mizi napisati sramotilne izpade napram Jugoslovenstvu. Nemškutar-ska družba je nato domov grede s Stoj Drage v gručah izzivala s hajlanlem in hujskajočimf pesmami in sicer skozi Mrzlo vas. Malence, Krško vas in 5e vBrežcah. aH Je to oblastem znano. Dosedaj smo brežiške nemškutarje pustili v miru. Nihče jim nI rekel žal besede. Prfbiiemo pa pred javnostjo da so z izzivanjem začeli nemšku-tarji. Razume se, da je mera polna! Na vsako izzivanje bo sledil primeren odgovor.
Razne stvari.
* Vladlslav Mlchiewlz, sin največjega poljskega pesnika, je baš te dra* slavil v Parizu šestdesetletnico svoje poroke. Poljska javnost ga j« kar obsula s čestitkami in spomini na slavnega pevca Poljske, njegovega očeta.
Dopisi.
— Iz Brežic nam pišejo: Tudi brežiški
nemškutarji so začeli zopet dvigati glave. Povdarjamo, da nismo m ne bomo nikdar proti onim pravim Nemcem, ki mirno žive v naših krajih, ter spoštujejo ne samo naš denar, temveč našo narodnost. Odločno pa bomo vsikdar nastopali proti poturi-cam-sinovom slovenskih očetov, ki so bili v dobi bivše Avstrije naši najhujši tlačl-telji. Neverjetno je, da se Se danes v Brežicah toliko nemškutari, ko vendar ra-zun kakih 4 oseb sploh nI pravih Nemcev. Razni Paidaschl, Klobutscharjl, Drusch-kowitschi, Swobode Itd., vendar niso Nemci. Brežiško »nemštvo« je še pred vojno
Iznred sodišča.
SMRTNA OBSODBA. Včeraj popoldne se je nadaljevala raz* prava proti Neži Jane, ki je s sekiro ubila svojega moža. Vršilo se je zaslišavanje prič.
Glavni dve priči, lOletna hčerka Marija in pastorka Alojzija Jane. sta se pričevanju odpovedali. Nato je bil zaslišan dolgoletni hišni prijatelj Jakob Rožnarič, ki je omenje* nega večera, ko je bil izvršen umor. sedel na vrtu. K njemu je prišla Janševa hčerka in izjavila, da je ara mrtev. Nato je on Jančevi ženi rekel, da naj gre v Radovljico in se prijavi sama oblastim. Obtožcnka je res odšla in med potjo pravila Rožnariču: Ubila sem ga, bo vsaj za otroke kaj ostalo!
Obtoženka je, kot jo slikajo sosedje, z možem večkrat zelo brutalno postopala. Hujskala je proti njemu otroke, da so ga sovražili in med vojno je pisala na vojaško
poveljstvo: Ni treba, da ga pošljete domov, mor. —
Sosed Avsenck je obtoženko cul, ko je na pragu kričala: Poj to gledat, kako dec crkava!
Ostale priče so slikale ženo bolj hudobno kot moža in izpovedale, da je žena že pred nekako osmimi leti udarila moža s sekiro po glavi, da ga je oblUa kri. Tudi ga je pustila nekoč od vojakov privezati na
drevo in so ga šele sosedje rešili iz muc* nega položaja. Obenem je bila obtoženka obdolžena, da je udarila neko Valjevčevo iz Poljske vasi s tako silo a pestjo po obrazu, da ji je izbila en zob. Vsa izpovedanja sosedov in spisi občine, ki jo slika kot zelo lahkomiselno žensko, so vplivali skrajno obremenilno na potek obravnave.
Sodišče je porotnikom stavilo štiri vpra* Sanja, in sicer glede umora, glede uboja, eventualno vprašanje glede prekoračenja si* lobrana in vprašanje glede krivde poškodbe Valjavčeve.
Prvi državni pravdnik Domcnico je nato v obširnem govoru slikal .     in, I ot en najgrših, kar jih je do s ... obravnav ljubljanska porota in predlaga] porotni..
da potrdijo prvo vprašan je.
Zagovornik dr. Smole je omenil, da -
obdolženka žrtev nesrečnega zakona. Kr sta oba. Predlagal jc, da porotriki potrd:
vprašanje  glede   krivde    uboi.i, eventuali glede krivde prekoračenja sHobrana. ker i
toženka ni imela namena umoriti tvoje moža. Po rcasumeeju predsednika dr. Pavla
Skaberneta so od^li porotniki v posvetovali nico in se po kratkem posvetovanju vrr
Potrdili so prvo vprašanje glede k!
umora r l"1 : 2 glasovom !, nak *r jo jc s<Vr dvor obsodil po § 136. z edmo kazni; jo določa ta zakon: Na srnrr nn vešalib.
Obtoženka je sodbo mirno sprejela Tako se je končala ta krvava družinska tragedija.
S to razpravo je bilo zjl^j lanje T >1< ' porote končano.
Borzna poročila.
— Zagreb, 16. junija (Izv.) Danes b za nI poslovala.
— Curih,   16. Junija (Izv.) Dnr predborza: BeogTad 6.10, Berlin 0.005. Amsterdam 21 S. 10,   Newyork 5365, Lonc' 25.K7,   P?.riz   35.15,    Milan   25.75. Prr." 16.655.    Budimpešta  0.07.    Bukarešta -Varšava 0.iW,5, Dnna.f 0.007S5,  avstr. . krone 0.0O781     Sofija 7.2.".
— Curih. 15. junija Beograd M0. Berlin 0.0054, Praga 16.67, Milan 25.775, Par! 35.30, London 25.675. Ne\vyork 5.5o75.
Posli
»siano.
Scfu oddelka za socijalno politik.>
v Ljubljani.
Podpisani Jo skoro % leta trpel v ! C! neznosne duSevne in telesne muke. ital pred vojnim sr»di?čcm, poznrf bol na živcih in postal tako za delo skoro p-noma nesposoben.
Invalidna komisija le konstatirala njet^ vo 50*/o Invalidnost Vse njegove zakon; utemeljene    vloge in proSnje so bile   brv•.* uspeha.
Radi nieerove bolezni potrebuje trajne zdravniško pomoči in zdravilnih gredsl dobil pa Je ni nobene podporo ali od'' nlne. Zato se tem potom obrača na men d no mesto in prosi, da se upošteva njer, skrajno   bedno   stanje In mu po možnosti čim prej usodi niezovtm upravičenim htevatn.
Oplotnica, 12. Junija 1923.
Rudo!! Murmavr-*Za ta dopis uredništvo ne od kovu-
Mesta blagajničarke
ali PRODAJALKE v Ljubljani
tSCE GOSPODIČNA S PRA» CSO. — Ponudbe pod »F. C. 6199« na upravo »Slov. Nim.
Mebfovano sobo
S posebnim vhodom in elek* *>ta*cno razsvetljavo ISCE GO# SPODICNA, ki jc čez dan od* l šotna. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6064
Bbgajničarko,
veščo tn vestno starejšo silo, ISCE VELETRGOVINA V ZAGREBU. Uvažujejo so sa* mo ponudbe z najboljšimi pri« |x>ročili. — Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slovenske«
Obnovite
naročnino!
Dve sobi in kuhinja
ZA ODDATI za časa po. čitnic. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6177
Bančni uradnik    Zamenjam lepo stanovanje,
(ČEH) na Studijskem potovanju* po Jugoslaviji, SPREJME iG^JOttttOKOLI MESTO V PISARNI, da se priuči si oven* ščine. Visokost plače postranska j stvar. —' Dopisi pod 1923/6230) na upravo »Slov. Naroda«.
obstoječe iz sobe. kuhinje in pritiklin v Mariboru, s sličnim v Ljubljani alt okolici. — Na* slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 5766
Enostanovanjska vila
(nova) a prostim stanovanjem, i 5 sob, kuhinja, velika klet. ob* Siren vrt, v Korvtkovi ulici, 10 minut od glavnega kolodvora v Ljubljani, SE PRODA. —I Naslov pove uprava lista. 6173
ileblovana soba
z eIe1ctri<*šno razsvetljavo in posebnim vhodom SE TA KOJ ODDA. — Novi Vod* mat št. 18. 6234
Žake in modne Mace,
malo nošeno, UGODNO NAPRODAJ. — Ogledati se more v trafiki, Hilšerjcva ulica 12.
6221
Ritjigovedkinja,
zmožna tudi vseh drugih p?« sarniSVi del, ISCE MESTA NA DEŽELI. — Ponudbe pod »Knjigovodkinja 146/6190« na upravo »Slov. Naroda«.
priporoča
NARODNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Preieraova ul. 7
Zahvala«
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom smrti srčnoljubljenega soproga, očeta, starega
očeta, brata in strica, gospoda
Lsdvlha ietenlhu
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo, osobito osobju mestne cestne električne železnice, godbi jugoslovanske železničarske zveze in sploh vsem, ki so ga spre« mili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 14. Junija 1923.
Žalujoča rodbina: Železnik ta sorodniki.
Zahvala.
Ob prebridki izgubi, ki nas je zadela z nenadno smrtjo našega predragega
Vladka
se zahvaljujemo vsem, ki so nara izrazili svoje sožalje.
Zlasti se zahvaljujemo prečast duhovščini aa spremstvo, g. učitelju Mlakarju na Prutah in njegovim učencem za podarjene krasne vence in šopke, št jakob-skemu gosp. napr. društvu za žaiostinke in vsem, U so spremljali dragega pokojnika na njegovi zadnji poti
Ljubljana, dne 15. junija 1923.
Rodbini Mareoče ii Čerafac.
PRODA SE
HIŠA v Novem mestu
(last bivšega pisatelja J. Trdi* ne) z lepim sadonosnikom in vrtom za zelenjavo. Stanovanje takoj na razpolago. — Poizve se: Novo mestu, Streliška uli* ca Stev. 13. 5712
Rada družinskih razmer DAM V NAJEM, najraje bi pa PRODALA TAKOJ
hišo s trgovino
Z MEŠANIM BLAGOM. — Ponudbe pod »Ugodna prilika 6236« na upravo »SI. Naroda«.
Proda se PES
čistokrvne volčje pasme, star S mesecev. Na zahtevo rodov* nik. — Poirve se v trgovini Pintar Janko, Spodnja Šiška, Celovška cesta. 6111
Lepa svetla soba,
solnčna lega, z električno raz* svetljavo, v I. nadstropju vile, blizu sredine mesta, SE OD* DA SOLIDNEMU GOSPO* DU. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6181
Vratarja (prvega)
POTREBUJE TAKOJ HOTEL »CENTRAL« V SARAJEVU. Pogoji: biti mora strokovnjak, vešč več svetovnih jezikov, biti finega zadržanja; dalje primer* na garderoba in jamščina. — Ponudbe s spričevali in sliko na upravo »SI. Naroda«. 6071
SUHE GOBE
ponudite tnrdkf
HIHET & CO.
Službe liie
44 letni moški kot vratar, skladiščnik, pisar, sluga aH kaj stičnega. Ponudbe pod .Poštenost 6152" na upravo Šl. Nar. 6152
Kupi se
že rabljen p!sa?.nl strol in laka železna blair&fn?. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6140
Sobo
prazno ali meblirano išče mlad in miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod .Nagrada 999-6141
na upravo Slov. Naroda. 6141
I&iiliii3i
lepi, prostorni, svetli, v sredini mesta, se oddajo. Pismene ponudbe pod „Označba podjetja— 6138" na upravo SI. Nar. 6138
SPREJMEM   TAKOJ dobrega
čevljarskega pomočnika.
Hrana v hiši. Plača po dogo* v oru. — Andrej Jamar, čevljar* ski mojster, Bohinjska Bistrica itev. 130.__6237
Nemeblovana soba,
po možnosti s posebnim vho» dom. SE ISCE ZA TAKOJ. — Stanarina postranska stvar. — Ponudbe pod »Takoj«171« ni upravo »Slov. Naroda*.
Proda se AUTO
znamke »Puch«, moderni, skoro nr? rabljen, izvrsten, 6sedežni, VI7T. 38 HP. z automatom, električno »Bosch« razsvetlja* vo. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 61S9
fmakulatur papir) ima od 25 kg napiej za oddati po 18 K kilogram Hlnko Bnmor, St. Brli
pri Litji. 6161
Knjigovodkinja
zmožna bilance, korespondentinir v slovenskem in nemškem jeziku ter nemška stenografinja želi pre-meniti mesto. Ponudbe z navedbo plače na upravo Slov. Naroda pod Zanesl^va mož 6150.
Obvestile.
Mobilna,
IS.
Svarilo.
Podpisana oposarjava vse nama £e precej znane obrekovalce — in to zlasti one iz Radovljice, ki razširjajo neutemeljene in lažnjive govorice, da bodeva proti njim odslej brez izjeme kar najstrožje sodnijsko postopala. Vsak pometaj pred svojim pragom 1
RADOVLJICA, 14. junija 1923.
Ana in Mirko Simnic.
USNJARNA
v zdo prometnem krafu, 1 aro od Maribora, z lepim, 9 oralov obaegajočim pcetaft—. 27»/t m dolgo enonadstropno hiao, kletjo za usnjar!jo z baami in kadmi iz cementa, popolnoma na novom ejeuo gospodarsko pitlopfe venka stiskalnica, Vj4 orala vtogrsda, lep aa-notnfk, travnik za 3
Posudovald izkljaCcni. —
afrvn te
^aelHev te nadaljevanje obrti takoj K takoj proda. Hipoteka lahko ostane. Vpraša se MARIBOR, Mlinska ulica 44.
Naznanjam cenjenim trgov* cem, da sem s 1. junijem 1923 izstopil iz tvrdke Josip Rajšter <£ Comp., ter od tega dneva ne prevzamem nobene obveznosti za imenovano tvrdko.
Šoštanj, 1. junija 1923.
Karol Pečovnik.
Znanja želi
mlad inteligenten trgovec z Gospodično ali mlado vdovo s premo/cniem v svrho ženifvc. — Ponudbe če mogoče b sliko pod »Št. 30/6227« na upravo »Slov. Naroda«.
Pnm velika omara
(rezlfana), pripravna za kako restavracijo, knjižnico al9 ni* sarniškn arhivo. SF POCENI PRODA. — Ogleda se pri: Lotrič in sin, Tesarska ul. 3.
6704
Vila na
Išče se LOKAL
na prometni ulici. — Ponud! pod »Lokal 1924'6205« na up, vo »Slov. Naroda*.
Letovišče na deželi
v  ljubljanski okolici   5F  T- ' 1 ZA OTROKE V STARO!' 9—14 LPT 7 VSO OSKRBO od 1- jubja do konca tvgnsl — Ponudbe nod »PoletjjeJ6255 na onravo »Slov. Naroda«.
Kupim delnice
TRBOVELTSKE PREMOČ KOPNE DRU2BE. — Tako šnje   ponudbe   je poslati raslov: Ciril Lcndv.šek, taji okraj- hranilnice. Škof i a Lo'
6; .i
Takoj se cdda
ENA SOBA z dvema poste* ljama in s 1. julijem DRUGA SOBA z eno posteljo; obe s posebnim vhodom. — Poizve se: Ribniška ulica 173, Novi Vodmat. 6260
Gozdar,
mlajša moć. abf< Ivent " «ke  Sole,  SF  SPREJME ZA TAKOJ. — Ponudbe ? zahtevami nn: Cfnzdnr uprava Vin Jurija Z huma, Ravne*Guštanj.
0204
s petimi sobami in prltikUnatn?, popolnoma ooremljena, s čolnom vred, SE PRODA. — Več 5e izve vsak delavnik od. 1. do 2. ure v Ljubljani, Aškerčeva cesta 15 /odhod ?z podaljšane Bleiwcisove c.)
S 1. julijem t. L SC SPREJME
sposobna kontoristinja
ZA VEČJO TRGOVINO V MESTU NA GORENJSKEM.
Začetnice izključene. — O Te rte je r.usloviti i zahtevki plače ni naslov, ki se pcizve v upravi »Slov.  Nc roda«. 6176
censc
Vrbove šibe
lepih kultiviranih vrst, pozimi rerane in neobeljene, za plete* nje košev, košaric, plotov, štu* kadurov itd., NEKAJ VAGO* NOV PO UGODNI CENI NAPRODAJ. Oddaja sa pa tudi vaaka količin s. — Ponudbo pod »Vrbove šibe/6017« na upravo »Slov. Naroda«.
Trgovska hiša,
obstoječa iz 5 sob, 4 kuhinj, obokan j kleti, skladišča, lokala z izložbo; vse prosto, na peri« feri jI mesta Ljubljane. Strži se do 300.000 kron mesečno, SE RADI SMRTI Z VSEM IN. VENTARJEM PRODA. Cena 125.000 dinarjev. — Ponudbe pod »Kupec/6185« na upravo »Slov. Naroda«.
tz dobre rodbine in samo z do* h rimi Šolskimi stričeva'i, i-^tc* ti bi stanoval *tars?b »H so* rodnikihSE SPREJME TAKOJ ali koncem šolskega leta pri tvrdki R. Siermecki, Celje.
6134
Prodani auto
najnovejšega tipa, z dvema se* deJfrm*. — Tstotam SE PRO* DASTA DVE MOTORNI KOLESI a prestavami in pro* stim tekom. — Natančneje se izve in ogleda pri: Marine, JJ* beliča pri Dravogradu. 5993
Večja raga s polno i ar me nik om na Gorenjskem SPREJME
obratovodjo,
popolnoma aamostojnega, ve* Ščega tudi vseh popravil, dalje ŠTIRI 2AGARJE za samice. Reflektira ae le na popolnoma samostojne* dobro Isveibane moči, vešče vseh popravfl. — Ponudbe pod »2aga/5911« na upravo »Sov. Naroda«.
Motorno kolo
Z VOZI(\:OM. RudRe Multi, s treni! prestavami, prosti tek, voziček, Torpedo s stokl-.rr.: vse skoraj novo. PRODAM /1 30.000 O in. — Moravec, Maribor. Slovenska 6. 6286
Kot učenka
SE SPREJME V TRGOVi > MEŠANEGA BLAGA ZDRA« V\ DEKLICA, katera ima ve* seljc do trgovine, vssj nekolika nemško govoreča in bi bila pri* pravljena po  možnosti  tudi v
kuhinji pomagati L?čna d
tri leta. — Naslov pove upr.i\ 1 »Slovenskega Naroda«.      <»1 3
V
v najlepši legi Bohinjskemu zera se nahaja »HOTEL > DJJH«: 30 sob z novo vpeljano električno lučjo. Čolni in k lisce na razpolago. — Izborna kuhinja. — Postrežba točna in solidna. — Cene zmerne. Za mnogobrojen  obisk se priporoča
FELIKS SELJAK, hotelir.
56
Stev 137.
mSL O V £JM S K J   NA K u i u  dne 1/ juui.a iyja.
St an 7.
J. VV.:
Pisms iz Srbije.
IV.
Kragujevac, v maju 1923.
Kragujevac! Ko čitate ime tega mesta, se nehote spomnite bomb in kanonu v in slične ropotije. Kaj ne, gospa Nu-
ša?
Res je arzenal zopet v polnem obratu, tudi vojaštva je tu za dva polka, a vendar kaže glavno mesto Sumadije kaj pomirljivo lice. 2e tretji dan bivam tu in ostal bi še dalje, če bi se mi dopust ne nagibal li kraju. Bivališče v hotelu res ni bogvekako udobno — kaka razlika v primeri z udobnostjo beogradskega »Pe-trograda<: — ali vsaj snažno je in postelj čibta. Sploh na svojem potovanju doslej iiisem opazil niti občutil tistega nočnega mrčesa, radi katerega so v prejšnji dobi potovanja po srbskih krajih marsikomu priskutili.
Ne rečem pa, da je v manjših mestih zadostno preskrbljeno za tujski promet, tso, to še vse pride. Čim pogosteje bodo prihajali tujci v te kraje, tem bolj se bo skrbelo za njih udobnost. Treba pa je pomisliti, da Srbija prej nikdar ni bila turistovska dežela, kakor jih imamo v srednji Evropi, od L 1912 nadalje pa je bila malone vseskoz v vojnem stanju. Kakšni bi bili videti naši domovi, če bi bili preživeli take čase!
Naj Vam omenim sicer malo pomemben dogodek, ki sem ga doživel takoj prvo noč v svojem stanu. V vnanjem oknu ni bilo šipe, notranje pa se je dalo le prl-preti. To sem dognal šele v pozni nočni uri, ko me je prebudila iz spanja burna »oluja«: okno se je odprlo na stežaj in v sobo se je usula toča, kakor bi kdo orehe razsipal. Planem iz postelje, da bi zaprl okno, a, evo ti, nima kljuke. Ni mi ostalo drugega, ko da sem z roko uprt tiščal okno, dokler se nI vihar unesel m je toča zvodenela v obilen def. Naravno* da je zjutraj pokrivala tla v sobi mlaka vode in izpod stropa so se po steni po-cejale srage deževnice, Lepenica, sicer skromna rečica, ki teče skozi Kragujevac, pa je tisto noč tako visoko narasla, da je preplavila ulice spodnjega dela mesta. Kakor hitro je prišlo, tako le tudi Dimilo.
Kragujevac Je kaj čedno mesto, t-e-21 na obeh bregovih Lepenlce m se vzpenja po položnem brtfu prod capetfa. Ne motim se dosti, če osnim daljavo od kolodvora po glavni cesti na drugi skrajni konec mesta, do zkfanft vt^taJkth barak, na dva kilom etra. Hiša, vse EkfnBc, so večji del eironadstropne al! pritlične. Kaj
bi silili zgradbe visoko v zrak, ko pa je
dovolj prostora da se mesto udobno širi na vse strani! Med njimi je dokaj poslopij* ki bi se dobro podajala vsakemu večjemu mestu.
Koncem mesta je velik park, zasajen po večini z borovci. Malo nenavadno drevo za umetne nasade, pa v Srbiji cenijo iglavce menda više kot listovce. Saj sem v svoje začudenje opazil na nekem beogradskem restavracijskem vrtu smrečice, do dva metra visoke, vsajene v kadćh, slično kakor gojimo pri nas oleandre. Kaj bi rekli, če bi pri nas komu prišlo na misel, da bi začel gojiti vrabce v — kletkah!
Motril sem pražnje oblečeno občinstvo, ki je posedalo — bilo je na Spasov dan popoldne — po klopeh v parku. Vse je bilo nekam svečano umerjeno, nič tiste košatosti in gizdavosti, nič promeni-ranja in spogledavanja, ki se je na naših šetališčih že tako razpaslo, da se jih resen človek dobrega okusa rajši izogiblje. Na planoti kraj te »bašte« pa je »Sokolovo^, telovadišče in igrališče za mladino. Seveda so tu — kakor menda povsod po svetu — igrali »football«. Onstran parka pa je širna planota, kjer so se jezdeci, domači oficirji in ruski jahači, vežbali in utriali za nedeljsko dirko, sloviti kragujevaški »derby«.
Iz gruče gledalcev mi zazveni na uho pristen, iz globine prepričanja pri-kipeii »prmejduš«. Kakor slovenska »parola c se mi je v hipu zazdel ta vsklik — za kletvico ga ne morem več smatrati, je že preveč obrušen. Pristopim k fantom. Bili so trije vrli obrtniki, dva krojača, eden klobučar, ki so se prav pohvalili z dobrim zaslužkom med Srbi Da, naši spretni rokodelci bi našli dovolj belega kruha pri bratih Srbih, samo med nje je treba iti...
Zanimalo me je, da spoznam šuma-dmsko selo. Uslužni gospodje, s katerimi sem se bil pred nekaj tedni že v Ljubljani seznanil, so moji želji radi ustregli Prijazni pop Ilija je poskrbel kočijo, seveda na mehkih kolesih, in lepega popoldne smo se odpeljali ven iz mesta po široki cesti v smeri proti Mi-lanovcu. Srbske ceste niso tako gladke in napete, kakor naše kranjske — manjka zanje dobrega gradiva, zlasti dolomita — in v vojni so jih prav tako zanemarili, kakor tožimo mi o naših cestah.
V Divostinu izvemo, da je pravoslavni vladika, ki je prav ta dan vršil cerkveno viiitacijo v tem kraju, že odpotoval v sosedno podružnico, v selo Grbice. Naš dobrodušni pop je hotel, da
dohitirno vladiko, in krenili smo na stransko pot podobno bolj poljskemu kolovozu ko občinski cesti Kolesa so se globoko zajedala v blato, a to strumnega kočijaža ni nič morilo; mestoma so se pogrezala kolesa do pest, a orali smo jo dalje, da srno dospeli v samotno selo z majhno, starinsko cerkvico, šolskim poslopjem in nekaj kočami
Vstopimo v cerkvenjakov dom. Sredi družbe sedi častitljivi vladika, sivo-bradat mož z visokim pokrivalom na glavi, sivih las. ki so mu spleteni v nekako kito, z zlatim križem na prsih. Predstavijo mc cerkvenemu dostojanstveniku in počaste nas novodo?!e s črno kavo in »sladkim«. V tej družbi je bil tudi grbiški pop. zastaven m^žnk ostrega, prodimega po^ >da. kakršnega še nisem opazil pri mnSkem. Širokopleči hrust je do dva metra širok, in črna ha-la dopetača ga dela še večiesa Nekdo mi pove. da je bil svoje dni nasilen »komita«, zdaj pa pohlevno pase svoje verne ovčice.
Čas je bil. da se vrnemo. Vladika sede v našo koeno. meni odk^žeio mesto poleg njega. Tedai mi prišepne ša-Ijivec lilia: »Da Vas vidi v družbi pravoslavnega vladike Vaš dr. Korošec, to bi Vam zameril!« Naravno, da so bile besede izrečene bolj nagajivo ko resno, a vendar so značilne za mentalnost preprostega naroda, ki mu je ime tega slovenskega politika nekako programatič-nega pomena. V Novem Sadu mi je bil inteligenten mož pripomnil, da nam Slovencem v sedanjem političnem toku ne zaupajo več z isto iskrenostjo kakor takrat ko smo se ujedinili. Ni rrri bilo prijetno ugovarjati...
Ta prizor pri slovesu bi bili morali videti, gospa Ntiša! Pristopali so selski veljaki, postavni možje in sklonjeni starci, k vozu ter so drug za drugim spoštljivo poljubljali vladiki roko. In vladika jih je blagoslovil in se poslovil od njih z besedami: »Da mi ostanete vrli Srbi, junaci, hrišćaniU
Konjiči so potegnili in obe kočiji sta zdrčali ob špalirju šolske mladine nazaj proti Kragujevcu, pred nami pa je peketala skromna kavalkada čilih selja-kov. Tako dostojanstveno se doslej Še nisem vozil!
Spotoma sem opazil na selškem grob ju nagrobne spomenike, ki so se ml s svojo pestrostjo zazdeli nekako znani. So to do 2 metra visoke štirlvogelne prizme s figuralnimi in linearnimi okraski v raznih barvah, ki spominjajo na ša-rovitost pirotskih čilimov. Stari Inchi-osiri le, kakor so mi povedali motive te srbske narodne ornamentike prenesel
v svojo slikarsko in rezbarsko umetnost. Tudi v Ljubljani imate priliko videti vzorce te srbske umetnosti, prenesene v umetno obrt. Poglejte si stopnišče Jadranske banke!
Še več bi Vam imel povedati o kra-gujevskih vtiskih, a moram dalje, t. j. vračati se moram. Danes ie nedelja, ob glavni cesti se zbirajo skupine meščanov in seljakov, kar se pripelje po kaldrmi dolga vrsta voz s svati. Kmetska svatba je. ki se vrača iz cerkve. Gazdarica mi pripomni, da je nevesta bogata, ima -^00.000 đ^nanev »miraza* in p^lno Magn in zbirne. Take so vam tu kmečke neveste!
Je pa ^umadiia že na p^s'ed bogata pokrajina. Planjave in položna brda, pokrita s prhko puhlico, vse dobro obdelano, hrastove in bukove Šume, bujni travniki — ni čuda, da Štimadinci lahko udobro žive in i^ra*^ veliko vi jgo med Srbi. Narod na je zdrav in čvrst, da je veselje srjedati te močne, a vitke in prožne postave ...
Kotel sem Vam poslati lepo razglednico iz Kragujevca, pa je nisem mogel mkjer dohiti. Končno sem našel v knjigarni zadive primerke, ki predoču-jejo mestni park. Ko izrazim prodajalki svoje začudenje, da tako lepo mesto nima svojih razglednic, mi devoika odvrne, da so jih dosti imeli, a da so jih vse pokupili rekrutje, zlasti Slovenci jih največ pišejo. H kakim izdatkom zavaja naše fante pismenost!
V tem pogledu pa sem Imel več sreče v Smederevu. Res, saj Vam o tem zanimivem podunavskem mestu še nisem nič omenil.
Iz Pančeva sem sc vozil zopet po Dunavu doli do Smedereva. Na desni se vrste srbske vinske gorice, na levi se širi ogrska ravnina, na »adahe (otokih) se prepeliavajo v zraku štrki in čaplje. Ko se »Karagjorgje« približa Smederevu, obrne mojo pozornost nase romantična stavba, ki se vidi, kakor da bi molela izpod reke. Smederevski grad! To Vam je starinska utrdba — zgradil jo je pred blizu 500 leti srbski despot Jurij Branković — in je menda edina svoje vrste. Zidovje. nad 10 metrov visoko, je dobro ohranjeno; 24 štiriogla-tih stolpov z zobčastimi nadzidki pa straži ves obširni prostor, ki ga zavze-da ta srednjeveška trdnjava v obliki nepravilnega trikotnika. Celo mesto Smederevo bi lahko vanj prenesel z vsemi prebivalci vred, šteje jih nad 6000 —- pa bi še ostalo dokaj praznega prostora. Znamenit je ta spomenik srbske zgodovine, sedaj nam le še glasnik srbske žilavosti in odpornosti.
A tudi v svetovni vojni je bilo Smederevo krvavo bojišče. V oktobru 1915. so bili udarili Avstrijci in Nemci prek Dunava, še danes se vidijo v mestu po-drtine. hiše brez streh in kotanje, ki so jih izgreble g-anate. Vendar polje v tem živahnem tržišču zopet novo življenje: zgradili so tvornice, domaČi izdelki, zlasti žito in vino. se odvažajo po Dunavu in po železnici proti jugu.
Proti večeru sem šel na Karagjor-gjevo brdo nad mestom uživat ob soln-črem zatonu razgled po okolici in na Dunav, Pridem na vojaško grobišče. Nad tisoč grobov jc tam, r:i vsakem lesen križ z imenom pokopan«?ga vo;aka, vse prerašča že £osta visoka trava. Vse pa prevladuje velikanski masiven križ iz betona. Na njem so napisane z velikimi črkami v nemškem jeziku besede iz sv. pisma, da je »nailepša žrtev, dati življenje za svoje pri jate! je Kalen brez-I T:rna je zgodovina v slojih posledicah!
Ne1'a posebna ubranost me je prevzela, ko sem s tega mesta motril lepo Dokrr»iino v večernem so'ncu. Kier co hoteli zagospodovati naši sovražirki, tam z^pet prosto diha srbski narod. Na njem je sedaj, da uresniči tiste načrte, ki so jih bili zasnovali Nemci, češ, Smederevo nai postane glavno srbsko tržišče, ki bi lahko uspešno tekmovalo z Beogradom: v dveh smereh drži vodna pot, ki je sedaj odprta lad am vseh narodov, proti jugu pa železna cesta, ki spaja Balkan z osrednjo Evropo ...
Pa kaj bi modroval o bodočnosti! To ne sodi v pismo, namenjeno Vam. gospa Nuša. Rajši Vam bom puvedal ustno še marsikaj, kar sem doživel tekom teh štirinajst dni. Iaglje in prijet-neje se da kramljati kakor pisariti.
Le to Vam rečem, da mi ni žal tega potovanja. Nasprotno: vsak naš izobraženec in prostak bi moral posetiti srbske kraje in se seznaniti s tem zdravim narodom. Tako bi se otresli marsikaterih predsodkov, ki si jih kot nepoučeni namIŠljamo. »Treba je pretrgati zastor, da poneha tista tema, ki nas obdaja še sedajc — to so besede, ki jih je zapisal rajni dr. Tavčar v enem svojih Beogradskih pisem, a veljajo Šo danes.
Vračam se v prjetni zavesti, da sem videl dokaj lepega in zanimivega, več, kakor sem Vam mogel v teh pismih povedati.
Upam, da Vas bom kmalu osebno pozdravil ter Vam lahko dajal odgovor tudi na vprašanja, ki Vas še posebej za^ nimajo.
Dotlej pa zdravstvujte, gospa Nuša!
Ena Minira Miida oaiisti M Mtt fniega Ha!
VMMnato
mi.
PeA~
lerjevega H»-fluidi u najmočnejših esencev adiavBnlh zelHK, cvetja, korenin ki Ustja s najfinejšim destilatom
žganja Je ie Cez 25 let vzrok za-
hvalnosti nebroj-nih ljudi v vseh delih sveta, ker
Jim kakor dober prijatelj v težkih dneh bolečine prefene. Imate bolečine v udih? V hrbtu? Zobobol? Nahod? Ste slabi, prenapeti, izmučeni in preveč občutljivi? Želite dober kosmetiknn: za zobe, zobno meso, Hce, glavo? Ali želite v vseh priložnostih imeti zanesljivo sredstvo v hiši? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid? Kmalu Dođete rekli tudi vi:
To je najbolj*** I kar »om hodaj okušali I
Je veliko močne j 51 in izdatnejši kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrsteT V vseh dotičnih poslovnicah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Fetler. S pa kovanjem ln poštnino stane, če denar naprej ali po povzetju :
3 dvoj. ali 1 Speč stekl. Din 24
12 ,    .   4   ,      . .84
24 „ „ 8 „ „ „146 36   „   „ 12   „     „ „208
Kot prknot ■ Bs*-ob!!ž zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din; Elza-mentolni črtnlki4Dln; Elza-Svedska tinkura za želodec 10 Din;
Elza-zagorsk« prsni in kaSeljni sok 9 Din; Elza-rlbje olje 90 Din;
Elzs-vods za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza Šumski miris za sobo 15 Din; Glicerin 4 Din in 15 Din; Lvsok Lyso-form 12 Din; Kinelki čaj od 1 Din dalje; origmalno Kadikum francosko žganje velika steklenica
13 Din; Elza-mrčesni prašek 7 D; strup za podgane in mlH 7 Din. Za primot se pakovenje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa sedaj 5 o/o doplatka. Pisma je natančno
adreslrati na: EUGEN V. FEL-LER, lekarnar, STUB1CA DONJA Elzatrg st 238, Hrvatsko.
zvrstmi krogu ijč na:
IBtlSCA
SPECKJAUTEEE
NOVOSTI
I9V619ANA
BttAČA CM0tEP*5K-
Veliko nagrado,
obleko m perilo po lastni ceni DOBI, KDOR ODDA STA* NOVAOTE, obstoječe h 1 do 2 sob in kuhinje ZAKONSKE« MU PARU bres otrok. Sta ves dan odsotna. — Ponudbe pod »Velika nagrada/6304« na upravo »Slov. Naroda«.
Mesta gospodinje
Jc vdovcu aH aamostalnemu go* spodu KCE IZOBRAŽENA GOSPA srednjih let, is boljše hiše. Vsjens jo vsega gospo*
dinjstva in kuhanja. Gre tudi na   deželo.   —   Ponudbe pod
Gospodinja 290/6282 na upravo »Slov. Naroda«. 6282
Dražba lova.
Dne 26. junija 1923 ob enaj* stih sa vrli pri okrajnem sodit Sčts v Kranjski gori soba it. 2 dražba zasebnega lova, ležeče* ga v podobčini Gozd. sta dobo treh let. — Revir le« v Julijskih Alpah m meri 161 ha, 52 a, 60 m". — Pogoji se lahko vpo* gledajo v so d* i pisarni. 6296 Prva hrvatska veletrgovina le* Uza in ieUinc industrije FER« DO HIR5CHL K. D„ Zagreb,
ODDAM
moderno stanovanje
▼ eelem I. nadstropju moje, 10 tnmut od »Zvezde« oddaljene vili podobne enonsdstropne hi* §*, obstoječe iz petih parketj-r*nfJi  sob.   kopalnice  in vseh
priHklia onemu, ki mi posodi 150.000 dinarjev proti vknjižb*.
Električna lue, solnčna lega. — Tadt prodam hiio po smerni ceni. — Ponudbe pod »Zelo redka prilikaft303« na upravo »Slov« Havoda«.
Na stanovanje
SE SPREME TAKOJ BOLJŠI GOSPOD. — Nsslov se izve v upravi »Slov. Naroda«. 6259
Elektromotor
za enakomerni tok, 220 Volt., 9H HP, PO UGODNI CENI NAPRODAJ. — F. Smol, Vič* Gltnce 6. 6302
Služkinja,
snažna, Id sns nekoliko nem« slco in ae razume na kuhan ie,
SE TAKOJ SPREJMI. — Na* slov pove oprava lista. 6270
Dve hrastovi spalnici
(ena fcela> !n PAR KUHINJ.
SKTH KREDENC IMAM NA PRODAJ. — Josip Kurntk, mt* zor, Zgornja Šiška 51. 6268
Učiteljica
podučuje klavir, laščino in francoščino; računi od ura samo 8 Din. — Naslov po* ve uprava »SI. Nar.«. 6272
Deklico,
Sridno ln pošteno, katera hi se otela izučiti kuhanja, SPREJ« MEM TAKOJ. Dogovori pi* smeoo aH osebno. — Antonija Burtter, restavraterka oficirske* ga doma (Belgijska vojašnica). __6248
Stanovanje
t dvema sobama, kuhfn>o in nritiklinaml v nov? aH stari zgradbi, event. i namet^eniem. ISCE MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok s 15. septembrom t. L "Cena postranska stvar. — Ponudbe pod »Inozemec 20« ns Aloma Compsmy, anončna družba, Ljubljana, Kongresni
trg 3f. 3. 6301
Ugodna prilika!
Gostilna in
naprodaj!
Na najprometnejfi tođd v in« duserijskem  kraju,  krasni in
veliki gostilniški lokih, lepo urejen vrt, ves inventar, posoda, stetienina, sodi, vsa vinska zaloga, žganje, likerji, en izbo«
ren konj, več vos in sani, vse orodje L t. d. ae radi družin*
akih razmer takoj proda. Kon> cesija zasuta rana. Za zelo do* bro eksistenco se garantira. —
Cena 350.000 Din. Plafirni po« goji  najugodnejši. — Nsslov ■ novo uprava aSL Nar.«. 6251
Nova trgovska oprava
JE POD ZELO UGODNIMI POGOJI NAPRODAJ. — Andrej Parice, Gradac 12. 6291
Meblovana soba
SE ISCE ZA DVE OSEBI a 1. julijem. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 6257
Meblovano sobo
ISCE MIREN GOSPOD; po možnosti s posebnim vhodom. — Ponndhe pod Trgovec/6305 na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se prazna soba,
Se mogoče s posebnim vhodom, ra   takoj   ali a 1. julijem. —
Ponudbe pod »Solidna/6259« na upravo »Slov. Naroda«.
Majhen šivalni stroj
za domačo porabo NAPRO* DAJ. — Hilšarjeva ulica 5(1.
6290
Enonadstropna hiša
t vrtom v Ljubljani SE PRODA. V hiši je uvedena gostil« nitka obrt. — Naslov pove uprava »Slov.  Naroda«. 6245
Isce se falapftjničarka
ZA MALO KAVARNO, ks* tera bi bila tudi v pomoč' pri gospodinjstvu. — Nsslov pove uprava »SI. Naroda«. 6258
Kontorfstinja
z večletno prakso, veiča vseh' pisarniških del, ISCE SLU2BE. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 6218
Moška suknja
(smoking) sa velikega gospoda, dobro ohranjena, a svileno pod* lo£o, ZELO POCENI NAPRODAJ. — Vpeaiati: Dom. žale*Rodica 34. 6216
trapistovski sir
potnomasten, kg 25 Din, £sjno •fetao Mašto, kg 50 Din
razpošilja s poŠto In želernico
I
hm
neprckosljivc ostrine, ttčae trase* dobri
dobite najceneje pri Šošterič, Petan & Erfcer,
Ljubijaaa, HesifsT*
62G9
Izvežbana prodajalka
z dsljSo prakso 2ELI MESTA V KAKI TRGOVINI. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »Izvežbana/6264« na upravo »Slov. Naroda«. 6264
Znanja želi
samostojen obrtnik z gospico, ki bi hnels veselje tudi do obrti — Dopisi pod »Chlc Pa* rfsfen/6263« na upravo »Slov. Naroda«.
Prazna soba,
jako pripravna, velika, s po« nohtoma  separiranim vhodom.
SE LAHKO TAKOJ ODDA MIRNI OSEBI. — Ponudbe pod »Mirna oseba M249« na upravo »Slov. Naroda«.
Britvice,
že rabljene (Gfllete, Mem itd.) SE SPREJEMAJO V ELEK* TRICNO BRUŠENJE v dro* tfertjl »Adria*, Ljubljana, Se* lenburgova ulica 5. — Zunanje naročua hitro in točno! 6283
Izjava.
Podpisana voznika ns mest« ni pristavi obžalujeva ln pre* klicu jeva beseda, katere sva javno govorila zoper čast gosp. nadsornika Gailka. ter se mu rahvsJjujevs. ds je ns najino prošnjo odstopil od sodnijske* ga postopanja.
Ljubljana, 12 junija 1923. Mihael Perko. Joia Čebul).
6210
Posestvo na lepi legi
SE TAKOJ PRODA. Zidana hiša. gospodarsko poslopje, sadni vrt, dva vrta sa zelenjs*
vo, dve njivi, vse okrog hise in v dobresa stanju. Posestvo leH četrt irre od večjega mesta
na Dolenjskem ob dveh cestah. HHs  le pripravna sa rsako
obrt ali sa kakega upokojenca. Dobi ae lahko tudi samo kila brez gospodarskega poslopja in njiv. — Naslov pove iz prijaz« nosti resnim zanrmancem upra* v« aSor. Naroda« 6225
Motorno kolo
D. K. W. ra MOTOSEKOS SE CENO PRODA. — Sv. Pe-tra cesta 43. 6254
Mesto hiš
ISCE OŽENJEN MIZAR brca otrok. — Ponudbe pod »HiSnik 6206« na upravo »Slov. Nar.«.
HIŠA naprodaj
v Roinl dolini it. 167 s sadnim in obdelanim vrtom —- Kupec dobi  takoj   stanovanje, obato«
jece is treh sob, kuhinje itd.
6256
KUPIMO dobro ohranjeno
stružnico,
eventualno tudi novo. — Po« nudbe ns L Jugoslov, tvornico rinčlc in kljukic v Stražišču pri Kranju. 6228
Dve novi tračni žagi
(Bandsage) premer 70 cm, na električni pogon, težka ca. 650 kilogramov. PO ZELO UOOD. NI CENI NAPRODAJ. — Nsslov pove uprava lista. 6288
isce URADNIKA
z lepim rokopisom za voden ie kartoteke (Lagerbuch). — Pi* smene ponudbe naj pošljejo samo vešče sile na z po raj na« vedeni naslov v Zagreb. 6298
Prazno sobo
(natreie v pritličju) I5CE DR2. URADNTK. H ima svojo opravo, ds se tskoj TselL — Po* midbs pod »Državni uradnik 6253« na upravo »Slov. Nar.«.
Milovana soha
s posebnim vhodom in eTektrič« no razsvetljavo SE TAKOJ ODDA ENEMU ALI DVEMA
GOSPODOMA. — Vodovodna cesta it. 296. 6196
Kiimno, suhe pobe,
JANEŽ.  RDEČO DETELJO. LIPOVE CVETJE itd. PLAČUJEVA NAJBOLJE.
SEVER & KOMP, Ljubljana. Wolfova ulica 12. 6275
Velik štedilnik
obložen z modelnicami, dobro
ohranjen, pripraven ra gostilniško   ali    več!« gospodarsko
kuhinjo. SE PRODA. — Poizve se pri gradbenem podjetju
G. Tonnies, tehnični oddel-rk. Dunajska cesta 25. 6201
Izvanredno popravljeni
L0K0M0BILI
promptno sa stanice ZagrtP i Ljubljana
WoIf
1908 1908 1917 1912 1908 1920 1921
Lanz
1912 1912 1917 1918 1912 1912 1914
HP
10/20 15/25 20/32 24/40 30/50 40/60 54/75
HP
10/20 15/25 20/30 22/35 26/42 34749 38/57
Wolt
1914 1920 1913 1912 1909 1908 1916
Lanz
1916
1921
1914
1909
1913
1921
1910
HP
62 80 70/100 85/120 100150 130/150 150/200 350/480
HP
50/70 60 90 70/1 IG 85/120 100/130
norm
260'330
VrSiĆi i samohodni lokomoblli svih veličina. — Lokomobilko-tlovl 22, 32 qm. — Jednogodišnje tvorničko jamstvo. Prvorazredno general uo popravljeni, savjesno iskušani. — Loženje svakim gorivom.
Braća Fischer d, d.
Zagreb, Pantovtak 5.
Pritlična hiša
z vrtom v Zgornji Šiški 34 pri Ljubljani NAPRODAJ. — Poizve se pri F. Bergan« tu istotam. 6095
DRUŽABNIK se išče
s primernim kapitalom v ie dobro vpeljano trgovino v pro* metnem mestu na Štajerskem.
— Ponudbe na upravo »Slov. Maroda« pod »Sigurna bodoč« nost 62S7*.___
Meblovano sobo
("preprosto  in   svetlo)   B£E V
SJAJEM 7a september aH oktober učiteljica iz Francoske Ms ce v kakem ličnem kraju Slo*
vertijc. kjer hi imela priliko poučevali francoščino. — MUe Alovse P. pri fiospej direktor Br^čhfcld, Osijek. 62S4
Absolviran akademik,
rmožen slovenščino, srhohrva« §čin?. nemščine, Isičinc in fran«
coščine v ijovoru in pisavi, a nekoliko bančne prakse, ko« rf»snor»*lr>rtt. strojepisec. ISCE SLUŽBE V TRGOVINI. Ph SAKN1 ali kot domači učitelj,
— Ponudbe nod Vestnost/6261 na upravo »Slov. Kar.«. 6261
6706
m€ttm o«
^atmrćNSKl NAROD"   đrre 17. Jun?}« 1922.
Stev. 137.
Več dobrih
pleskarskih pomočnikov
sprejme proti dobri plači
jjjjjf 3I1B, UUBUflHB, Bimsfca usta It
Pile in rašpe
Izvrstno nseekaje
M Mi EIISIID      P,,arsW mo'stfir
IVIUl riVJMrl, Ljubljana, Hrenova ul. 19.
Lisičie koie
ter vseh vrst divjačine sprejme v stroj, barvo in
izdelavo:
krsnarstvo L. ROT* L]ubljana9
Gradilo« *L 7.
Zaloga kožuhovine 1 Moderniziranje kožuhovine!
nakrmiš okrogli los
ktipUJC vsako množino po najvišjih dnevnih cenah
parna žaga SLOGRHD
pral Peter Ker*l€, Ljubljana, sp. Slika
Žaga tudi les po naročilu na vsakovrstne dimenzije.
Jajca kupuje
po najvišjih cenah od oddajnih postaj
in   p I si £ a
poti oddajnemu potrdila ln brez odtegljaja
izvoz jajec, Cakoveo, Medjimurje, Jugoslavija, Brzojavi: Vajda, Čakovec. Telef. lntsrurb. S9, 4, S
Obfaua.
Stev. 18487/IV, 1923. Podpisana direkcija razpisuje sa zgradbo
Izmenleuolneja skloUlils no glavnem kolodvoru v Mariboru
nastopna dela oziroma nabavo pripadajočega materijala In sicer:
1. zidarska, 2. tesarska, 3. mizarska, 4. ključavničarska, 5. pleskarska, 6. instalacijska dela.
Natančnejši podatki se poizvedo pri poštni direkciji V Ljubljani oziroma pri vzdrževalnem odseku za brzojav in telefon v Mariboru. — Kolekovane ponudbe je treba
tredložiti tekom 3 dni poštni direkciji, IV. odsek, v jnbljanL
V Ljubljani, dne 15. junija 1923. 6267
Bremen Amerika
Redna vožnja v In
Južno Ameriko z novimi velikimi parniki. Posebno priporočljive so III. kajute, s svojo izvrstno prehrano, snago in veliko udobnjostjo. Hitra ln varna vožnja.
Zatrti irtnnta za SLOVENIJO Jmiamlap Ubjb" E>r>. TAVČAR
Ljubljani,      Miklošičeva cesta it IS (za sodiščem).
AGILilE AKVIZ1TERJE
za Ljubljana, Maribor i Celje trail domača mvaro*
valna dralba. Velika provizija event. stalna plača. Pri-jave na upr. Slov. Naroda pod .Agilni akviziteri«* 6198
UliiiiIBMmiMiii^imiill,HnnpmTi
LEPO POSESTVO
w Celoven (Klagenfurt), ssstoječe iz ene vile, tovar-nega poslopja, gospodarskega poslopja, z velikim dvorlStem fs vrtom prodaje se po ceni Iz obiteljskih razlogov. Pobliže obBvjesrt prt V. KUĆERA, Zagreb, Iltcs 21.
■ ■
s 3 pari kamnov ter stopami kakor tudi z vsem inventarjem, vse v dobrem stanju se radi preureditve obrata take| eeao prate. — Pismene ali osebne informacije pri Prano Kun sil ar, parata saga in mizarstvo, Litija.
Oskrbnik
oženjenega, za oskrbo mojih vinogradov rabim za takoj. Cenjene ponudbe na naslov; Frio Zemljica velevino-
gradnik, L|nt
OLEUMimLJUBLJAM
ie preselila svojo pisarno
Pred Škofijo St. 1
fvis $m vla magistrata)
AND. JA
tovarna koi in Čevljev d. d. prodajalna
Ljubljana, Poljanska c. 13
Bogata skladi IC* mlhlfe, žens^ik ta ffirallilli čraffeo Iz telečjega taks«
tajanja koksa
scuono DELO I
IDZRE CEHE!
Fltltratttat&n
BiHrAUI!y HiMii
LiilliaBi Si Petra m 25
aV *
Gradnja kompletnih elektrarn,
daljnovodov. *
Inštalacije, strelovodne naprave, Zaloga motorjev, inštalacijskega materijala in Žarnic
*
Lastna izdelava raznih lestencev, svetilk, svečnikov i. t d. za privatno in cerkveno porabo. *
Kovinotiskalnica in galvanizacija, ilatcnje v ognju.
Zahtevajte proračune!
f
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel dallkataano In ipece-ritsKo trgovino od centralne vnovčevainice v Stritarjevi ulici, katere izdelke bom še vnaprej prodajal.
Trgovino sem prenesel v popolnoma na novo urejene prostore
v Stritarjevo ulico Ste 2
ter jo bom vodil na svoj lasten račun v ie večjem obsega kot dosedaj.
Vse cenj. odjemalce zagotavljam, kot dosedanji poslovodja, tudi vnaprej naj-vestnejše postrežbe ter se priporočam
a odličnim spoštovanjem
Anton Verbii.
Preselitev obrti.
Tvrfftg seProdoKtluna zadruga klcpiirlgu. Initolatorlev, Rotlnrlro"
p Cjubljani naznanja svojim cenjenim c jemalcem, da 99 tekom tega tedna preseli Iz dosedanjih prostorov 9 svoje večje proslove 9 Isti ulici m sicer
v Kolodvorsko ulico it UL
^Prosimo ssnjsns cdjsmales sa nadaljns naklonjenost
¥£2B3BUS
Vreče,
k \BLTCV": IN DOBRO C: "RAN JENE — KUPIM
Jos. BAHOVEC. Ljubljana Sv. Jakoba trg št. 7. 410
Trstjezasircpe
izdeluje in proda :o na debelo In drobno no nafniffih cenah. Pri večjih mnnfc-rah znaten popust ANTOM STEIKZR, Ljubljana. Jeranovs ulica 13, Trnovo.
5189
Pozor!
Več otroških vozičkov, koksa z
se po ceni prodajo ie od 250 Din Ljubljana. Zvenarska n!ics 1
ene mm
gillette, Mera itd. se sprejemal
v električno brušenje v oVosrcrij I. C. KOTAR. Ljubljana, VVolfovr ulica S. Zunanja ftaročila se iz vršijo hitro in točno. 61K
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino
Drožka ILIBUA
LJUBLJANA, Kralj* Petra trg S Telefon 220. 2243
jftartin Žuran
solmi allk&r LJubljana, Mestni trg 12
*e priporoča slavn. obOnstva a /sa v to stroko spadajoča dela Izvri tev točna, cene zmerne. 5746
Vsakovrstol
vozovi
i* izdelujejo, kakor so radi stakme v zalogi pri MARTIN MALI, sed-'arstvo in ličanjt avtomobilov ^oražsle. Sprejemajo se vozov: tudi v zameno ln popravilo. Solidno delo! Cene smermi Združeni obrtniki: LOŽ AR,
DragomeU,       M ALi, KOZAR Domžale. 3566
zanesljivi, uvedeni v špiritni m vinski stroki, ae Sf>re{-^fiofo« Ponudbe na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3, pod .Slovenija*
6207
Kompleten
KINO INVENTAR
s tompletnim »Gaumond««apa ratom, 4 PHS benzinagregatorn t dinamom brez magneta in vptinjeistntka, piontno, 2 elek» trtčnt peči, nad 200 bukovih zaklopnth stolov- .etc e4c.
SE PRODA na lavni dražbi
dne 19. junija ob 11. uri ▼ skladlSČu »Javnega sklati rs'j »n prevozne družbe, d. d. v Celju«, Savinjsko nabrežje (ca* -inama). lak lična cena 45.000 dinarjev. 6240
Izleta se
?anesl]hrs Is popolno samostojna delavca, valčs vseh popravil elek-trlčnih strojev in transformatorjev, ne čez 32 let stira. Pismena ah lstmai pojasnila daje obratno ravnateljstvo južne železnice, oddelek YI/5, Ljubljana. 6232
3avna zahvala
a.prtawtlM Dr.Jsletu v Uubflacl
MoJa 67 let stara mati je trpela is vsč let na popolni slepoti ter je bilo vsako zdravljenje brezuspešno. V njenem obupa sem jo napota k zdravniku specijalistu e. Dr.Ješe-tu. primarijn dei. bolnice v Ljubljani; le njego-verna silnemu trudu ln požrtvovalnosti se imam zahvaliti, da je po kraškem zdravljenju popolnoma ozdravela in zadobila popoten vid ter imenovanega g. zdravnika orlmarija naj topleje priporočam.
V LJUBLJANI. 16. VI. 1921
štsfan Somboa krojem moletsr.
oioi<
■ CDacDS
o
2 Din 2,000.000 — v gotovini. 2 \
o2
5°
S o
za eksploatacijo  ferel !e<0 v V.lf.ttl r>*k« ali felesnic« v pokraJtaaB \J
_ |S  lave./Heraaija. hrva*skj», š'ivoaMa, Be«aa\FearaSevald iiki učen! R *r
Ponudbe pod »TAKOJ PLAČLJIVO* »a A.em* Compsrv, *aoečr.a   q (j
85
£ v«3
J U   drvita, Ljubljana, Kongr»?n! trj S
oioiOioooioacEOSOPoaoicaoio
3
JAKOB ZAGODE, HorBior, rržolka 15
se otvori dne t. julije 1923.
Najmočnejši in najtoplejši termalni vrelec v Sloveniji.
kopeli v kabinah in basnu, 13 m dolg, 5 m Širok. Sobe sa goste v novourejenem zdraviliščncm domu. nssi&vraeilo ta ksv&rno bo vodil man strokovnjak. Park ob Savln)! — lepi Izprehodi.
Kopelleoe Je oddaljeno 5 minut od ko!cdvos*su
Cene zmerne.
Zahtevajte prospekte.
dobre moči, z daljšo prakso za r>rvo fn drugo vijollno. čelo, bas, klavir In harmonij SE SPREJMEJO s 1. AVGUSTOM, pri večjem, modernem podjetju v LJubljani Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja (n stalnim naslovom je poslati ns upravo Slovenski Nsrod pod •GLAZBA".
Tvrdka
ĐARTL
se ie preselile is Židovske h. 5. g
v Stritarjevo ul. 2. j
(v prejšnje prostore L]nbl|. Bred« banke) *
ter se pripoioča p. n. občinstvu za nadaljno na- |
klonjenost
6273
lBe1sl1iaSS^^&a?,f£^3finSli1li
ss
•s
•a
ss
Hotel Aleksandrov dom.
Divna lega — S minute od vrelcev.
m Otvoritev sredi junija! -
Prvovrstna francoska in dunajska kuhinja, kariovovarška
dijetna kuhinja.
Cas.no dos etrangers-
Prndnaananila nm sobe pri ravnateljstva
hotela.
Brzojavi: ,!nterhotel-.
91
0
S ■
o
■
o
o
SI
o
m
o o
SI
o
SI
o
a
o
a
o
m
0
■
0
a
0
V palači
Ljubljanske kreditne banke
ao na razpolago s
nekateri trgovski poslovni prostori (pisarne) za zastopstva ali večja podjetja.
Dalje se odda velika svetla dvorana s postranskimi prostoii, prikladna za lisalnico ali večji
atelje*
Reflektanrl na] se oglase pri upravi Ljubljanske kreditne banke v novi palači, I. nadstropje*
o o
■
o
■
0
o
■
o
BI
0
ss
0
■
0
43
o o
a
o
M
0
SS
0
a
i
53
3561
Itev. 137
»SLOVENSKI  NAKODc dne 17. juniji 1*23.
Stran
M. Z.
Razstava Matija Jama -Ivan Zaje
Kakor je Človek Jama globoko čuteč, pristen in pošten, preprost, nevsi-Ijiv in ljubeznjiv, so take tudi njegove slike. Tehnično je bil kmalu dovršen; Že tedaj, ko je v Ljubljani prvič razstavljal. To je bilo v Mestnem domu, na I. slovenski umetniški razstavi. Ni se bistveno lzpremenil in ostal je zvest jedrnatemu impresionizmu svojih mlajših let, ljubezni do problemov svetlobe in barvnih učinkov, ki jih naravi daje različna luČ.
Vidi se mu lastno naslado, ld je je deležen ob čaru zahajajočega solnca, ob hladni osvetljavi bližajočega se dežja. Vžlva čudesa, ki jih dela svetloba jutra, poldneva, različnega letnega časa z istim predmetom. Kakor Claude Monet, ko je naslikal svojih slavnih 12 senenih kopic, L L vedno isto kopico pod različnimi svetlobnimi pogoji.
Radi tega čutenja je Matija Jama postal in ostal predvsem pokrajinski slikar. Pred naravo stoji z onim pesni-ikim Čutom, ki ti ga je težko okleniti v besede tudi na samem sebi, ki pa je lasten vsakemu ljubitelju narave v večji ali manjši meri Zadiviš se v košček narave; borova debla so spodaj že v vijoličasti senci višje gori in v vejevju Sare rdeče in oranžno v podvečernih žarkih, iglevje se leskeče v solncu jajčje rumena v sencah pa temnosinje in skoro črno; med vršiči pronlcuje nežno-lilasto nebo kakor mlečna tekočina, ki se bo zdajci vlila skozi vrzeli drevesnih kontur. Ti pa sediš s hrbtom proti solncu, gledaš in bi blaženosti rad za-Vriskal ali bogvekaj. Toda molčiš, samo vživaš in si nem pesnik. Jama je pa toliko oblagodarjen, da si more dajati duška s čopičem, kadar ga doleti sreča takih krajinskih občutij.
Ta srčna stran se mu je tekom let se poglobila in le na njej razločiš mlaj-Sa njegova dela od starejših.
Polnovredna so skoro vsa. Težko ie reči: To je boljše, ono je lepše. Je bolj stvar osebnega okusa in osebne nravi, katera ii bolj prijajo In te globje ganejo.
S svojimi slficarslčlml fn pesnišlcimi kakovostmi spada Jama med one naše nepregoste umetnike, ki jim lahko sledimo z mirnimi in ponosnimi pogledi, če kažejo svoja dela v mednarodnem svetu. Zahtevajo pa ta dela, če naj zbude ono nežno pobožnost, ki jim gre, intimno okolico. Ker lastno jim je. kar označuje Nemec z neprevedljivo besedo »Gemflte. Poleg temperamentnih fanfa-ronad drugačnega kova bi se njih umetniška sila razblinila, kakor škrjančkovo žgolenje ob ranžirnem kolodvoru.
Zato so Jamove slike še lepše v kaki domačnosti, nego v razstavnem prostoru.
Občutja izčrpala v velikih potezah, v glavnih značilnostih. Detajle zanemarja s suverenstvom, ki si ga more dovoliti le tehnično dobro podprt slikar. Oblika predmetov mu je kot impresijonistu malo važna; zna jo pa s čopičem podati, kjer je treba. Kako resnično in mehko se zaokroža sprednji hrib na sliki Šmarne gore v dežju. Namreč brdo nad Savo; ne Šmarna gora, ki je le daljna silhueta. Pripoveduje nam naravo prav-tako, kakor se nam sama daruje. Nesmisel pa bi bil, sklepati iz tega, da so Ja-mine slike nekaki izrezki iz narave. Tehnično so lapidarni posnetki zračnosti, luči in barv, za tehniko pa tiči vsa ona pobožnost, hrepenenje, poezija, ki bi jo smeli nazivati generalni umetniški čut in ki fllistra včasih preveje vpričo krasote narave ali pred umetniškim delom.
Ce naposled izjavljam, da je Jama kolorist, se bo marsikdo Čudil. Saj so njegove slike zelo preproste, rekel bi, skoro puritansko poenostavljene tudi v barvenosti. In vendar je tako. Jama je kolorist v onem intimnejšem, finejšem smislu, kakor se to sme trditi o Rem-brandtu. V finoči, s katero pretehtava zelo slične sosedne si barve, kako postavlja tudi lomljene barve, različne rjave in sive, drugo poleg druge, da so prijetno tople, blagoglasne in nas pri vsi tihotnosti ne dolgočasijo, leži barvna kakovost Jame.
Le postrani še opozarjam na dragoceno vpodobitev zračnih fenomenov na mnogih teh slik; n. pr. na vlažni, drhteči vzduh male slike s Šmarnogoro ob deževnem vremenu. In tudi razne tihe vodice, ribnjaki, v katerih se zrcali drev-ie in nebo, so slikane sugestivno.
Tiha umetnost.je to, vonjava kakor vijolica pod grmom; skoro sramežljiva y svofl trpki finoči in nepretencijoznosti. Toda ponosna po svoji globini in okus-
DOStl.
Z Jamo je razstavil Ivan Zaje par plastik. Čudna pota hodi, odkar je bil zašel v Italijo, kjer ga je presenetila vojna m je pretrpel dolgo internacijo. Brez možnosti umetniškega udejstvovanja. Tako je hotela avita coltura, ki se ponaša z Michel Angelom, Donatellom, CeUinijem, Verrocchijem.
Ne vem, če je res, a Čul sem nekoč, da si je Zaje včasih že spesnil kako latinsko pesem. Ako je tako, bi bilo tem naravne jet če bi se. bil x Italiji s poseb-
nim razumevanjem navdušil za antiko rimskega cesarstva. Toda iz Zajčevih razstavljenih plastik ne gleda duh antike, nego duh onega sladkega, za-kla-sičnega epigonstva, ki je lastno skulp-turam dobe tako okrog leta 1850—1870.
S tem ne bodi izrečena nobena sodba, nego le ugotovitev, da se ti kipi prezentirajo tuji med proizvodi današnje plastike, ki je šla od srede prošlega stoletja po raznih razvojnih potih in je popolnoma preorala naš okus.
Vsekakor vzbujajo respekt Zajčeve tehniške kakovosti, zlasti obvladovanje anatomije človeškega telesa in zaokrožena, dasi povsem akademska kompozicija. V tem pogledu je tako siguren, da ustvarja ponavadi čisto brez živega modela. Poze figur so lepe; le morda nekoliko prelepe, kakor bi prihajale iz koreografske šole. To so pravcata dela za salonski okus, kakor imamo za klavir salonsko glasbo, ki tehnično včasih nikakor ni lahka, nego se le po svoji sentimentalni sladkosti in negiobini razlikuje od druge glasbe.
Ce bi se Zaje s svojim močnim znanjem tudi vsebinsko, duševno povzpel čez niv6 klesanega krasnoslovstva in sentimentalne anekdote, bi bil velik umetnik. Danes so mi ljubše njegove male plastične skice, kakor so »orači« in še ena v nasprotnem kotu razstavne dvorane, nego pa njegov v bel mramor lepo klesani parček zaljubljenega pastirja in pastirice. Zdi se ti, da se ravno ta parček v nebistvenih permutacijah že tričetrt stoletja izprehaja po evropskem kiparstvu in je radi priljubljenosti pri malomeščanstvu prešel zdavnaj tudi že
med gipsfigure, da si ga more kupiti vsaka izobraženejša rodobubkinja z dežele, kadar se moži in si nabavlja baliž. Neko naivno oponašanje (»Nachempfin-denc) je onega, česar skoro več ne opazimo, če je zagledamo, ker se je vsled predolgega ponavljanja za nas tako ste-reotipiziralo, da nam ne sega več do zavesti. Je isto, kakor če pisatelj nara-vinega opisa ne more pustiti brez »stoletnih hrastov«. Prvikrat je bil ta izraz gotovo živ, zato impresiven in lep. Danes ga pri čitanju sploh ne občutiš ali ti celo zazveni slog kot nekaj neprijetno obrabljenega.
Dasi tudi zelo »znana«, vendar v svoji priprostosti dokaj simpatičnejša, neko bukolski par z drobnico, je »vezalka sandale«. Prikupna plastika, ki bi si jo lahko marsikdo postavil v stanovanje.
Včasih se Zaje izgubi mestoma preveč v drobnjavo. Težko pojmljivo je njegovo upodabljanje Človeških las in živalske dlake. Preveč vidi vsak koder ter izgubi nad tem značaj predmeta. Mesto mehke plasti zagledamo nemirno in trdo zbirko posamičnih kosmov brez skupnosti. Tudi izklesane rožce pod no-^ami koz so nekaj osladno anekdotske-ga, nepotrebnega in kamenemu materijalu protivnega.
Jako sposoben umetnik, ki bi potreboval le nekaj individualnosti in več globine.
Ker so prav zadnji dnevi razstave, naj bi Ljubljančani vendar malo števil-neje blizu prišlL Saj stane samo toliko, kakor K litra vina.
Svečenik Vvedenskij.
Spominjam se onih mračnih dni Iz napol  pozabljene preteklosti.    Ob mogočni Nevi je počivala od strašnih sunkov pretresena severna prestolica ruskih carjev-Petrograd.    Tatvine,   umori, neprestane justiflkacije     črezvičajke     so    bile na dnevnem redu. S povešenimi glavami in v nemem pričakovanju   nadnaravne sile, ki bi snela s pleč težo življenja, so hodili ljudje nemirno sem in tja In v tej splošni nervoznosti in apatiji se je nepričakovano nekaj zganilo. Kakor čebele v ulju je za-Sumel pravoslavni živelj  ogromnega mesta. Zagovorili so, zabegal! in če si vprašal mhnoidočo ženico,   kaj pomen! blesk njenih oči in napete mišice   na njenem obrazu, je odgovorila samo »on« in hitela dalje. Kdo je ba ta »on«? Mestni pravoslavni svečenik »otec« Vvedenskij. Prvi revolucijonar in boljševik med rusko duhovščino. Antikrist, kakor so ga imenovali verni meščani. Nikomur ni bilo znano njegovo ime dokler ni  sovjetska vlada stopila v bofli hram ln zahtevala zase, kar je božjega. Ko se je pravoslavna cerkev zganila,  ko so se pojavili na cerkvenih vratih z debelimi črkami napisani obupni klici na pomoč,   pozivi vernikom,   naj s prostovoljnimi  darovi  rešijo  svetinje, je nastopil on, ki je z magično silo svojega zvenečega glasu očaral množice. Spregovoril je in verno ljudstvo je strmelo. V zadregi je bilo, ker ni vedelo, komu naj verjame. Poglavar cerkve »patrijarh Tihon ie preklel boljševike, uprl se je novi odredbi o izvzetju cerkvenih dragocenosti, njemu so sledil! ostali cerkveni prvaki in malo-dane vsa duhovščina; on, skromni, malokomu znani »otec« Vvedenskij. pa je izjavil s prižnice. da je zlato in biseri v cerkvah last ljudstva. In vnel se Je boj med starim pravoslavnem in reformatori!, kiše dolga leta ne bo končan. Vvedenskij vodi v tem boju za seboj neznatno število duhovščine, ljudstvo se ga boji,   ker meni, da je v sorodu s satanom, in vendar gre počasi za njim. ker je njegova beseda živa In zadeva najskrivneiše strune v duši: sam pa se naslanja na posvetno oblast in namerava s cerkvijo storiti isto, kar je storil Ljenin z drŽavo. Podreti staro in poskusiti zgraditi novo.
In zdaj, ko berem v ruskem listu opis tega modernega apostola krščanstva, sem se spomnil nanj. Nekoč sem ga čul govoriti v Voznesenskem saboru na Nevskem prospektu. Ogromna katedrala je, bila polna do zadnjega kotička. In prav tako, kakor sem ga videl ln slišal takrat, ga opisuje tudi neka ruska dama, ki jo je pričaral njegov glas. S črnimi, ostriženimi lasmi (drugi pravoslavni duhovniki v Rusiji nosjo vedno lase do ramen), s črnimi, pro-dirajočimi m nemirnimi očmi ter v rdečem talarju, kar je presenetilo vse navzoče, je stopil pred altar. Služba božja ni vzbujala nobenega zanimanja, pač pa so vsi nestrpno ln z nekakim tajinstvenim strahom pričakovali pridige in šepetali: zda] ga boste videli in razumeli, v čem ie sila tega človeka. Stopil Je pred množico in v cerkvi je zavladala grobna tišina. Njegove kretnje in glas imajo nekaj skupnega z boljševiškimi agitatorji. Tudi on maha z rokami po zraku, govori z znanim vznesenim glasom, v katerem se čuje nekako nervozna eksaltacija. Toda mesto bogokletstva ln norčevanja slišite druge besede, ki pa vendar pred vratml altarja zvene nekam čudno divje. Govori o ljubezni. Premnogo so govorili o nji cerkveni služabniki svo'im vernikom m bodo še govorili, dokler bo na svetu vera, svetišča in kristjani. Toda Vvedenskij ni govoril o tej ljubezni. Prvič odkar je prišel Krist na zemljo, se čujejo v njegovem hramu med molilci In strogimi likf svetnikov besede take liubezni. Kakor da Izziva strogi as-ketizem in cerkev, ko vpleta v svoj govor blagozvoneče primere in fraze. Klic k večni mladosti In ljubezni v njeni spojitvi s prirodo, nekaka poganska zmagoslavna himna, so njegove besede.
»Da«, jc spregovoril z donečim glasom, v veliki ljubavi do ljudi je. nas Bog nafrarU tn ljubav, mora biti aele življenje, i
kajti Bog je ljubav ln iz ljubavi je ustvaril svet. Brez ljubavi bi ne bilo niti sveta, niti življenja, ničesar bi ne bilo. Glejte zimo! V nji nI ljubavi in ni življenja. Vse je izumrlo. Prazen je božH svet Oledene-la skorja oklepa zemljo. Kakor z oklepom jo je okovala, zadušila je vse možnosti, vsa hrepenenja ljubavi. Toda glej! Prihaja pomlad, korak za korakom si priroda osvaja svoje zakonite pravice ljubavi. Taja se sneg, mraz pojema In mogočni Žarki solnca končno starejo sneženo odejo. In tedaj objame zmagovita priroda pokorna svojemu vodilnemu zakonu ljubavi, z vso neobrzdano silo dolgo zadrževanlh instinktov to ustvarjajočo ljubav In zadrhti v radosti svojega obstoja. In zacveto rože. Nje je ustvarila ljubav in v ljubavi se bodo naslajali ljudje pri pogledu nanje. Slavec je zapel. Kaj pa je vzbudilo njegovo pesem? Ljubav, zopet ljubav In za ljubav! Mar je ne bodo Čutili ljudje, mar njihova srca ne bodo utripala močneje, ko čujejo pesem ljubavi. Mar ne iapregovore besed ljubavi, ki so jih morda dolgo dušill v sebi? In te besede bodo rodile novo ljubav, novega človeka na zemlji za novo ljubav. Življenje ln ljubav, ljubav m življenje, glejte, to je večni »perpetuum mo-bile«, ne Izp remeni Iv motiv življenja. Brez ljubavi hl ne bilo sveta, brez edine, vsemogočne, zmagoslavne llubav! bi bil nemogoč njegov obstoj.«
Cim dalje bolj glasno, kakor da pri-gan:a samega sebe z besedami, vzneseno, malodane eksaltirano je končal Vvedenskij svoj govor. Njegove črne oči so žarele, glas drhtel. Cilj Je bil dosežen. Navdušenje svečenika se je polastilo množice: zganila se je kakor da je zadrhtela vsa cerkev v objemu istega oduševljenja. Zdelo se je, da so mirne samo še temne, gole in s trepetajočimi svečami osvetljene podobe svetnikov. Kakšna razlika med vznesenimi, plamtečimi besedami in nemimi podobami, ki govore o miru in tišini, o drugi, ne tej, pravkar opevani strastni plameneči poganski ljubezni! In znova so zabegale mlade deklice z žarečimi, razpa-ljenimi obrazi, z blestečiml očmi. Visoka pesem o vsemogočni ljubavi je zadela naj-skrivnejše strune mladih src. Množica Je bila v njegovih rokah. Sla bi za njim, kamorkoli bi jo vodil. Tako je bilo takrat.
Toda kmalu je sovjetska vlada segla po drugih sredstvih m nastopila proti cerkvi z oboroženo silo. Padle so prve žrtve, zadet od krogle se je zgrudil mitropolit. Benjamin. Verno ljudstvo je začelo majati z glavami, skrivaj so se čuli glasovi, da je Vvedenskij soudeležen pri prelitju krvi pravoslavnih duhovnikov. Kje je vendar resnica, komu naj tedaj verjamemo, so šepetali ljudje. Izogibali so se cerkve, kjer je opravljal službo božjo on, v svoji notranji razdivjanosti In verski zmedi niso vedeli, kam bi se zatekli, da najdejo uteho svojim nemirnim dušam. In zopet jih je odtegnila magična sila njegove besede. V nedeljo je govoril m množica mu Je sledila s pritajenim dihanjem. »O, Bog«, je dejal, »veliko izkušnjavo si poslal svojemu hlapcu. Ti, vsemogočni Oče, veš, kako Je moje srce utripalo v miru in ljubavi in če je bilo tako napram vsemlrju, je bilo tem bolj vneto zanj, ki sem ga ljubil |n spoštoval kakor lastnega očeta (s tem! besedami je mislil na umorjenega mitropolite Benjamina), že leč miru In pripravljen oddati svoje Življenje za svojega duhovnega očeta, sem po usodepolni zmoti baje sokrfv njegove smrti. Solze pretaka mole srce, plakam in dvojno gorje nosim v sebi. Sinovi, moji ljubljeni sinovi, se odvračajo od mene. Mesto sočutja in tolažbe v izkušnja v i me sprejemajo s kamenjem.«
Kakor vedno, le govoril tudi to pot strastno in vzneseno. Solze so tekle <po njegovem licu. Množica mu Je verjela in ginjene oboževalke so ga zasule s evetiem In vendar je v tem navdušenju manjkalo nečesa, bilo je, kakor da je počila struna na prenapetem loku. Spomin na nedolžne
žrtve je greni! vernikom radost. Vedno bolj pogosto so se čule   besede »hudič«,
»2kU, »Hdajajec«,   Ljudstvo Je zbegano.
ne ve, kam b! krenilo, kje b! iskalo pomoči m moralne opore v teh strašnih časih težke borbe za obstanek. Danes drvi za tem. Jutri mu obrne hrbet in išče drugega. Svečenik Vvedenskij ipa Je vedno isti. Močne, prikupljlve postave, energično lice, Sijajen govornik in nič manj sijajen psiholog, k! pozna dušo vernega ljudstva do globine. Razdvojil je pravoslavno cerkev idejno, posvetna oblast mu pomaga nadaljevati to razkrajanje stvarno In kdo ve, aH bo podleglo staro pravoslavje in zmagala »Živa cerkev«, ki Jo rodi on, aH nasprotno? Dosedanji uspehi potrjujejo prvo domnevo.
Dr. P. StrmSek:
Domača in svetovna književnost na naših srednjih šolah.
Avstrijski učni načrt Jc določal ona literarna dela, s katerimi so se morali seznaniti dijaki srednjih šol bodisi v šolskem ali privatnem čtlvu; posebna važnost se je polagala na nemško literaturo, le malo ozira Je uživala druga svetovna (angleška, francoska) književnost: slovanska pa se sploh ni uvaževala. Gorenja določila so razumljiva pač iz mentalitete avstrijskih šolskih oblasti, ki so stale na stališču, da zadostuje za povprečnega Izobraženca poznanje le nemške književnosti, V tem pogledu moramo sedaj nastopiti novo pot ter razširit! svole obzorje kar najdalje, da si tako prisvojimo najodločnejše produkte svetovne kulture.
Gotovo mora tvoriti središče literarnega pouka jugoslovenska književnost. Poezija In drobni ter za literarni razvoj važni spisi spadajo v čitanko, za druge Pa se naj uporabljajo Izvenšolske izdale, dokler nimamo lolsklh, opremil enih s potrebnimi uvodi ln opombami.
Res le, da so momentane razmere na književnem trgu velika ovira popolnemu razmahu literarnega pouka; a šolska uprava Je nastopila pravo pot, ko hoče oživotvoriti, kar se žc sedaj da oživotvoriti, za vse druge pa hoče Izdati le načrt v pričakovanju, da se bodo izbranih del lotili tem prej prevajalci ln založniki in da bo radi večje naklade tudi cena Izdajam zmernejša.
V velikem delu pa se da prt dobri volji ta načrt že sedaj Izvršiti. Večino Izbranih literarnih del bo Imela že šolska knjižnica ali Jih bo morala vsaj v najkrajšem Času dobiti. Ako se ta Izvod Izroči enemu dijaku v varstvo In se hkrati naroči razredu, da mora vsak poedinec tekom dveh mesecev knjige prečltati, se bo to zgodilo prav gladko, ker bo Imel brezdvomno tudi kak dijak dotično knjigo, se Je pos'užil sam In Jo posodil tudi nekaterim tovarišem. — Ravno taki Izvodi lahko služIjo tudi pri Šolskem čtlvu. Na mariborski gimnaziji pa ie poleg tega kupilo Podporno društvo po več Izvodov posamnih del ter Jih Izposoj uje kakor prave učne knjige, tako da je s privatnimi Izvodi za vsako klop najmanj en izvod na razpolago. Treba le le Se, da izda šolska uprava enotne smernice, da ne bo izbira del na raznih zavodih preveč raznolika.
Kakor že uvodoma omenjeno, se mora pri nas razmahniti kar najbolj tudi svetovno slovstvo. Vendar pa sem mnenja, da se s samim čitanjem izbranih del izvrši naloga Sele do polovice. Mi vsi, ki smo se bavili z latinskimi ln grškimi deli le na gimnaziji, moramo priznati, da se še pač spominjamo kakih epizod Iz Homerja in Herodota, kake Horacijeve ode, a celotnega, _ četudi naj-skromnejšega pregleda gršlče ln latinske književnosti nimamo, ker smo slišali kvečjemu životopis avtorjev, tako da nam Je visela njegova doba takorekoč v zraku In je nismo mogli vstaviti v razvojni pregled. Upravičeno se bojim, da se godi ista napaka v moderni filologiji na naših srednjih šolah.
Radi tega nujno želim, da se sestavi skromen pregled svetovne književnosti, ki bi služIl kot podlaga in pripomoček pri čitanju literarnih del: dijaku bi postalo delo razumi j iveje in bi mu ostalo v spominu kot blesteča točka dotlčnega kulturnega razdobja. — Naravno Je, da bi tak pregled Imel mnogo imen In letnic; upam pa, da bi ta imena in te letnice, ki so potrebne pač za umevanje kultumoliteramega razvoja, ne bile v svoji celoti predmet mehaničnega učenja in učitelje vili zahtev. V takem pregledu bi naj bila podana tudi vsebina in označeni problemi zlasti še onih važnih del, ki Jih v celoti nI mogoče obravnavati ali pa kojih prevodov še nimamo; pa tudi za dela, ki so nam na razpolago, bi bil v tem pregledu podan primeren uvod, ki bi mladino opozarjal na značilnosti In JI pozneje osve-žil spomin na prečitana dela.
Iz gorenjega pa Je tudi razvidno, da se morajo enako upoštevati tudi grška In latinska klasična dela, kajti realec In realni gimnazijec Jih sploh aH le deloma pozna, dijak humanistične smeri pa le v posameznih In omenjenih partijah.
Število za šolsko in domačo čtivo predpisanih del kakor tudi literarni pregled bi narasla tako,.da Ju Je treba primerno razdeliti na več razredov; mislim si, da bi se predpisalo čtlvo za razrede od tretjega dalje, literarnemu pregledu ps bi se posvetna v zadnjih dveh razredih povprečno ena tedenska ura. ki bi se naj pridobila za materinščino nalaSČ v ta namen od nemščine, ki Ima prt K3 l: enako Število tedenskih ur kakor niar^Kiua,
Ktrptifte srečke za tombolo »Goapasvetskega Zvona«! ^zmk^mwmmmmmmmwmaEmmm
Darila.
— Za»DečIl dom« so darovale učsn-ke IV. razredi meščanske lole v Celju po gOSpodlCnl Zupančlč-evl Din 200. »Splošno žensko društvo« pa je naklonilo kot prebitek predstav »Sirota Anka« Din 3337.76
jn pxe4ayanja v. Mestnem domu Din 151.
Kako Slovenci kolnejo?
Tudi to bi bil donesek naši kulturni zgodovini.
Preklinjanj je navadno pri vseh narodih, slajtl v jezi si dado duška s tem, dasi jim nič ne pomaga, pa je vsaj nekoliko tolažbe. V nezgodi, v nesreči, »žena joka — mož pa kolne« kakor pravi Aškerc. Gotove kletve pa so prešle tudi v vsakdanje govorice — lepo to sicer ni, in izomikanec se tega tudi izogiba, vsaj — dokler je trezen. Preklinjanje je namreč največji karakteri-stikon alkoholizma.
Zadnji čas se niso samo privatna (»Prerod«) temveč tudi državna prizadevanja pojavila, da bi omejili preklinjanje, zažugana je kazen za kletve v javnosti — ali pa bode vse to kaj izdalo, kdo vft? Šola in prosvetna društva še največ lahko store, da so v tem oziru obrne na bolje.
Najnavadneje je klicati »hudiča« ali »prokletega hudiča« za vsako malenkost na pomoč — dasi smo že daleč iz srednjega veka in je že pri večini ugasnila vera vanj. — V pogovoru mi jo sicer neki duhovnik rekel, da to nI greh. kajti hudič mu je ime in proklet je tudi od Boga — je jeza se mu je zdela pregrešna. A zakaj bi ga morali vedno imeti na ustnicah, je zdravemu razumu ne-umevno.
Slovenci se priduSajo, kadar kako stvar zatrjujejo. Da to podkrepe, povedo še. da je »duša« »krščena« in »krvava«. Da je krščena, jc pač pri njih resnica, zakaj bi pa bila krvava, ml je povsem rteumevno. Morda ie to le po-etiška figura ln v rabi zaradi allteraclje.
Poleg tega se Še »sakramentlra«, — GoriČanl prav pridno rabijo besedo »oŠtija«, kar baje znači hostija in je z zakramentiranjem Istovetno.
To so najnavadneje slovenske kletve. Omenim naj še, da se rabi beseda »proklet« tudi v zmislu superlativa, torej brez kletve, n. pr. »prekleto sem ga natepel« ali »prekleto slaba pot Je bila« itd. Neki Tirolec se je v nedeljo po cerkvenem opravilu župniku pobahal, da je bil »prokleto pobožen« (»verflucht fromm«), torej ta superlativ ni sprecila* liteta slovenskega jezika,
Kolikor jaz vem, Slovenci sicer zaradi kletvin slovijo, vendar ne prvačijo. Presegajo jih v tem Hrvatje in Italijani*,, ki Še mnogo huje in ostudneje kolnejo. Pač pa moram reči, da so Nemci v tem oziru mnogo dostojnejši in tudi Čehom le redkokdaj odide kak »satraceni«. To velja za širše sloje naroda, v kolikor sem z njimi prišel v dotiko. Na sramoto pa moram priznati, da med izobraženci nikjer ni toliko kletvic kot med Slovenci. Marsikedo ne more spregovoriti niti stavka, da bi ne bil — četudi prav po nepotrebnem in brez vsake zveze, y njem »hudiča« ali »prekleto« ali »pridu-Šanja«, najčeščeje pa celo vse trojo —* in to pri navadnem pripovedovanju brez vsakega afekta. Ker nas svet sodi po tem ter nas upravičeno smatra za divjake in neizobražence, je pač upravičena želja, da se v tem oziru poboljšamo.
*' O NeapoIItancih mi Je verodostojni svedok pripovedoval, da v Jezi vržejo klobuk natla. potem komandiralo vse svetnike pod klobuk, nato »il santo fuo-ri« to je, sv. Anton Padovanski naj gre* ven — kajti ta vžlva na LaSkem največje spoštovanje — nato pa mendrajo po klobuku med kletvami ln zabavljanjem.
Spominjajte se Jnsžbe sv. Cirila in Metoda"!
E2
Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSEK
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
URJa. rnnla |ten» h&bn S kataai
namota! sirsll
LUDWIG
HINTER5CHWEICER&C0
MASCHINfNFABR1Ku.£lH(jClESS[«ll.G H UCHTENECC beTWEL$:0.ti.
n«fopt>ft a Oijmb. loraitt it J^ntifijt • AUGUST LEuHKER, G RAZ
EIMgttii 18. |. ftaek
B a*
Stara 10.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 17. Junija 1923.
Ste v. 137.
Naznanilo.
JUblna In B^kao KoielJ priporočata IzletniKom ▼ drvni
Kamnik ter turistom KamniSklh planin tvojo prenovljeno restavracijo In kavarno v krasnem Društvenem doma (Utalnld). Postrežb* točna, kuhinja Izborna, vina pristna, najboljše vrste 1 V prostorih so razstavljene planinske slika in zanimivosti. Ob nedeljah postrvi
8 spoštovanjem 6002 Obitelj Keiel).
UP*...
Vff/teftsffese ter pe>preil|iei
glasovir je in harmonije, JpeHjelne ttrokovno In cenol
s. F.
Jsrasak
LJubljana
ilEfl 11 DROGI
pisarna vUuMJanl, f palaCI ljubljanske Itreditne banke, Dunajska cl MIL nad.
Koncesij on Irsno podjetje za: vodovodne instalacije, ln vročevodne kmilnt naprave, popravilo In postavitev kotlov za visoki pritisk, parne napeljave, lastna delavnica ae stavbno ln strojno ključavničarstvo ne Viča-Ohneah 5
Bih ing,  transsalitl In strojev
moder-ob del o vanjo lese.
Zdravo, SUhO SOHO nedelje
oves, koruzo, otrobe
pšenižno moko In drugo mlev.ke izdelka
oddaja najceneje tvrdka
A. VOLK, LJUBLJANA, """'VtŠFZZ
Cenjenemu občinstvo
si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem prevzel pekarno od gosp. Ivana Jakina, Dunajska cesta štev. 5, ter začnem izvrševati obrt odnosno prodajati pekovske izdelke dne 18. junija t 1. Pripravljal bodem tudi najfinejše pecivo in se povsem potrudil cen}, občinstvo zadovoljiti z vedno svežim blagom, ter se osobito najtopleje priporočam dosedanjim odjemalcem za nadaljno naklonjenost, katerim zagotavljam že vnaprej točno in najsolidnejšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem
Anton Preaker
pekovski mojster.
i
CIE. &LE. TRAIiSATLATiTIOUE, FSAKCaSKA U UA
D
Najkrajša Unija, um 6 dni CfZ mr|l
Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb
Vozne Nitke hi tozadevni pojasnila daje *Mfopn!k
IVAN KRAKER, LJubljana
KOLODVORSKA DUU STOJ. 41
Naznanilo.
UPA, zadruga mizarjev i o, i. v Št, Vida, je otvorila svojo obrt. Prevzema vsa stavbena ln pohištvena dela po konkurenčnih cenah. Delo solidno. Postrežba točna. Stalna zaloga mizarskih in tapetniških izdelkov. 6224
Me^murskl konji!
Poltežki in čisto telld konji in kobile za Vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod najkulantnejšimi pogoji pri
t IUIL veletrgovina s M. UDE
Medjimurje, Jugoslavija.
Brzojavi: Vajda, Čakovec
Telefon Intemrban 59, 4.
S
ve i
ob kolodvora 5 najlepšo bodočnostjo v kraju premogo-kopa, se radi bolezni z koncesijo in gostilniškim inventarjem prodasta. Cena 3,000.000 K. Naslov se izve pri ALOMA COMPANY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 6029
Resnična tolažba na živcih bolnim
je moj pravkar 1x511 spis t Obravnava mnoge dolgoletne Izkušnje o vzrokih postanka ln letenju Živčnih bolesti. Ta zdravstveni evangelij pošljem popolnoma zastonj vsakemu, Če piie ponj na spodnji naslov.
Na tisoče pismenih zahval izpričuje ta edino obstoječi nspeh neumornega, vestnega raziskovalnega dela v blaginjo trpečega človeštva.
Kdor pripada
veliki armadi na živcih bolnih.
kdor trpi na raztresen osti, tesnobi v srca, slabem spomina, glavobola Is nervoznostl, pomanjkanja spanja, motenju želodca, preveliki občutljivosti, bolečinah v ud h, sploinl ali dtlnl telesni slabosti ali na nešteto drugih pojavih,
naj si naroči mojo tolažbo nudečo kn jlllcol
Kdor Jo bo pazno preči tal, bo pomirjujoče prepričan, da imamo prav preprosto pot do zdravja ln veseija do življenja. Ne čakajte, nego
pišite Še danes !
F. Paiternack, Berlin* S. 0. Michaelkirchplatz 13, Abt 3.
Slano
na periferiji ali v bližnji okolici mesta ifiče mirna stranka proti dobri nagradi. Event. se vzame hiša v najem. Ponudbe na E. Kr?lf, Brezovica (barake)
Kdo hoče pristopiti s kapitalom od 5C0.0001 do 1,500.000"— Din kot tihi
družabnih
k zelo plodonosnema podjetju? Varnost zasign-rana z vknjižbo na prvo mesto. Cenjene ponudbe na upravo SI.Narod pod .Razširjenje obrata-59Srj"-
i
PozorI
Slanina!
PoiOT trge vel, potmšačHo zaćrage, delavski komorni, gozdno Indmssriie, uprave rudnikov in
hotelirji!
Nudim stalno s skladišča iz prve roke,  po najnVijib dnevnih cenah prvovrstno blago!
I-a belo debelo slanino, povojeno slanino, papric slanino. I-a sladko rožnato papriko, polsladko in guljažno papriko. Blago razpoSiljam po železnici v zabojih. Denar ob naroČilu ali po povzetja. Točna odprava. Za ceno se obrniti na: Oj. P. Prodanović, Import, ekspotr paprike, Kavi Sad (Vojvooina). Brzojavi: Prodano*.ć.
SANATORIJ
*  V MARIBORU. *
Privatna klinika m najmodernejšimi napravami in aparati na polju zdrav* stva,  kakor ROntgen,   diatermia in višinsko aolnce i. t. d.
V ravod ae sprejemajo vsake vrste bolniki, razen umobolnih, infektionih in m odprto tuberkulozo. Oddelek za porodništvo.
DrSavol nameščenci In njih bljtln}l vrelci so % popusta t i, in i. razrtdo,
Prosta izbira zdravnikov.
Zmerne cene.
Hrana izvrstna.
Informacije daje uprave SANATORIJA V MARIBORU. Telefon st. 190.
Llubljsns
'm
banku v Ljubilo
m
1:1
S,
m
Z 3
11
11
POZIV
1^1
k subskripciji novih delnic XIII. emisije.
Od občnega zbora delničarjev dne 6. maja LLk temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke provaja na podlagi odobrenja Ministrstva za trgovino in industrijo s dne 7. novembra 1920 VI št. 3199 zvišanje delniške glavnice
od 20,000.000 na 25,000.000 dinarjev
■ Izdajo
50.000 novih delnlo po Din 100*— nom.
pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanjim delničarjem se ponudi 40.000 delnic v nominalnem Iznosu 4,000.000*«- dinarjev tako, da smejo optiratl na vsakih pet starih eno novo po tečaju Din 175-— tel queL V izvrševanju opcije morajo predložiti delničarji stare delnice brez kuponskih pol na blagajnah nižje navedenih mest k prekolekovanju. Inozemskim delničarjem, ki ne stanujejo v enem subskripcijskih mest, ni treba vpošiljati delnic, temveč morajo le točno naznaniti njihove številke ln Jih na morebitno zahtevo predložiti v prekolekovanje mestu, ki se jim bo naznanilo. Odlomki izpod 5 delnic se ne upoštevajo.
2. Novim reflektantom se ponudi 10.000 delnic v nominalnem iznosu Din 1,000.000*— in vse od dosedanjih delničarjev nevpisane delnice po kurzu Din 215»— tel quel se delnloo.
8. Protivrednost vseh subskribiranih delnic Je plačljiva naenkrat takoj ob aubskripdJL
4. Potrdila o Vplačilu se morajo skrbno shraniti.
5. Vse nove delnice so deležne dobička za celo tekoče leto in imajo kupon za leto 1923.
6. Subskriprija traja od 10. junija do 28. junija 1923,
t. Kot subskripdjska mesta so določene:
Ljubljanska kreditna banka v ft»|ubljanl In njene podružnice v Brežicah, Celju, Gorici, Kranju, Mariboru, Metkoviću, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu In Tretuj
Hrvateko-alavonafca zemaljska hipotekama banka v Za g rob U| Beogradska ujedinjena banka v Beograduj
Zivnostenaka banka, fillalka Wien, Vfleaer Bank Tereta, Wien In Zivnostenska banka v Pragi.
8. Dodelitev neoptiranih delnic je pridržana upravnemu svetu in se izvrši kar najhitreje; za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najpozneje do 31. julija 11'
9. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil do konca tekočega leta. 10. Uspeh gornje aubskripdje je zajamčen po posebnem garančnem Mamini
i
V LJUBLJANI, dnt 1. junija 1
Upravni .veti
92853^
ttev. 137.
^SLOVENSKI NAROD* dne 17. junija 1923.
stran 11.
Lokomobile V^^LT^6 £S:
pletne naprave, polnojarmenlki, krožne žage i. t. d., remtoheld-sko orodja, vse orodje za obdelavo lesa, parao mlatilnlce, poliedeliskl stroji ln orodje, Jeklene vile za gnoj i. t d., tiri za poljsko železnice, 600 mm razdalje, kompletne, s prekucnimi vozički, tra6nice, za stavbene namene in industrijski tiri, pll-!>«»• oevl,  trne in pocinkane,  stavbeno lit
koootmkoljoko železo,  pločevino,  črno  ln podnkano dobavlja takoj po konkurenčni ceni s skladišča Maribor.
Jsgoslsfaasko lapsrtoo io eksaarlns padjUji, laribtr,
Tiubarjeva uMca številka 4.    TcJefon interurhan 82. ESSSSEsa3BEB?aasiaacaBizsi
4711
RAZGLAS.
Š,tev. 19528/VI-23. Po naredbi ministrstva pošte in telegrafa štev. 35695 od 12. VI. 1.1. se bo postavila v Sloveniji brezžična brzojavna postaja, za katero se nakupi zemljišče v površini okoli 10.000 m1.
Zemljišče mora biti oddaljeno od Ljubljane kakih 10 km in mora biti v bližini železnice.
Ponudniki naj se zglasijo s kolekovanimi ofertami v 3 dneh pri direkciji poŠte in telegrafa v Ljubljani, kjer so jim na razpolago natančni pogoji za nakup zemljišča.
V LJUBLJANI, dne 12. julija 1923.
AU »te Se preskrbljeni a knjigo
„Babilonska uganka"?
Dobi as skoraj v vseh knjl* garnah! Za njo se iščejo tudi gospodje, ki bi jo proti primernemu honorarja pre* stavili v angleški, francoski, italijanski in ruski Jezik. — Naslov pove uprave »Slov. Naroda«. 6110
Kupimo
do 100 vagonov, tudi posameznih, čreinjeve, javorjeve, orehove, bukove in hrastove
Me (sli)
'ama ne ali ne 5 a mane za takojšnjo
in poznejšo dobavo, plača se te-koj pri odjemu. Ponudbe s navedbo dimenzije, količine In cene franko vagon na uprave Sloveti. Naroda pod ..Takojšnje plačilo 62 6". 6246
H	Ženske
C M	nogavice
It 1	prvovrstnih zmaaak.
KI	LUDA Stoaaalbstf.
ntiiie
Sattuja In
papra ilJa
Solidna
k točna
ter gre tod! na deželo.
Feliks Povše£ffi\°55
Pravo
UPTAUEBSKOG
trs nI sta 1 delikatesnog
srna i SAJTA
MASLA
~i>mo na veliko tali fabrika sira Nada, centrala SUBOTICA -Tel. 650. U vlastitoj kuči. 6196
TRBOVELJSKA PfiEMOGOKCPHA DRUŽBA.
50. redni občni zbor delničarjev Trboveljske premogokopne družbe, kateri se je vršil dne 1« junija 1923. je sklenil za poslovno leto 1922 izplačati dividendo
Din 25-— (din. petindvajset) za delnico
od 11. Junija t. 1. In povila« delniško glavnico na SHS K 200,000.000*— (Din 50,000.000-—) z izdajo 500.000 komadov na donosca glasečih se polno vplačanih delnic v nominalni vrednosti od SHS K 200*— (Dio 50*—).
V provedbi tega sklepa in v skladu z modalitetami emisije, katere so odobrene od občnega zbora ter upravnega sveta, daje se posestnikom sedaj v prometa nabaja|očih se delnic pravica opcije in sicer:
za vsakih B (pet) komadov starih delnic 2 (dve) novi delnici} kateri participirate na poslovnem dobička dražbe od 1. januarja 1923 in sicer pod sledečimi pogoji:
1. za manje kakor 5 (pet) starih delnic ne daje se nikake pravice opcije;
2. pravica opcije ima se v časa od 11. junija 1923 do vStetega 25. junija 1923, ker se jo sicer izgubi, prijaviti v časa poslovnih ar na sledečih mestih;
v Jugoslaviji pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu
ter vseh njenih podružnicah in ekspoziturah v Beogradu« Bjelovaru, Brodu n. S., Celju. Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, LJubljani, Mariboru, Jesenicah, Murski Soboti, Osijeku, Rogafiki Slatini, Sarajevu, Somboru, Sušaku Sabcu, Šibeniku, Skofji Loki in Vršcu ter njeni afilaciji Jugoslavenski industriiski banki v Splitu. Na Dunaju pri Centralni evropski deželni banki (Zentral Europiische Underbank) podružnica na Dunaju. V Parizu pri Banque des Pays de lv Europe Centrale. V Ženevi pri Lambard, Odier A Cie, Darier & Co, Union Financ 5ere de Oeneve.
Pravica opcije na Francoskem se zamore izvršiti šele po izpolnitvi po francoskih zakonih predpisanih formalnosti i. s. v terminu, ki bo še pozneje razglašen.
3. Opcijski tečaj novih delnic znaša Din 62-50 tel quel po
kom. ter se ima takoj ob priliki prijave pravice opcije vlačati v gotovini sicer se izgubi pravica opcije. Vplačilo se zamore izvršiti tudi na ta način, da se izroči dividendne kupone za poslovno leto 1922 i. a. s prepustitvijo 5 divi-deuduib kuponov V vrednosti a Din 25*— pro komad tako, da |e s tem po-
ravnana protivrednost dveh novih delnic. Za vplačilo v Avstriji je merodajna protivrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah.
4. Pri prijavi ima se predložiti plašče delnic ter priložiti dvojni seznam, v katerem so številke delnic vpisane ? aritmetične« redu. Formularje teb seznamov izdajajo brezplačno vsa subskripcijska mesta.
5. 0 pologu plašča delnic, kakor tudi o izvršene« vplačili izdavajo se blagajniška potrdila, katera se bodo v roku, ki se bo kasneje objavil, zamenjala za odgovarjajoče nove delnice. Predloženi plašči starih delnic opremili se bodo z žigom, ki bo označen, da je pravica opcije izvršena, ter se bodo takoj vrnili strankam.
Nove delnice bo mogoče prevzeti samo pri onih podpisan mestih; kjer se bo izvršila prijava pravice opcije.
DUNAJ, dne 11. junija 1921
Trboveljska premaogokopaa
na najprometnejšem kraju, v sredini mesta Ljubljane, z nahajajočim se trgovskim lokalom, z lepim številom stalnih odjemalcev, se radi odpotovanja z vsem inventarjem
takoj proda«
Redka ugodna prilika. Potrebni kapital, ki je takoj položiti, ca Din 300.000.
Ressne ponudbe do 25. fnnlia i, 1. pod „B. B. 2-6188" na upravnj-štvo Siov. Naroda. 6168
Selsfšfee draitvs v Zscrrobu
Preradovlćeva 2 TELEFON 23—88 BRZOJAVI: ASTRA. Valno za industrijalce
in poljedelce I
lamtevaite taforaaveJfe ln cenika!
brez naplate drž. trošarine s
a fcaatia i Vrapči pri Zaoraba.
Ia. dup. raf. petrolej
Plinsko olje Vsa mineralna olja Cilindrska olja
amerik. provenijencije
Avto olja Tovotna mast Parafin
po najnUtJia dacvuih
V najem se vzame
GOSTILNA ali RESTAV-RACIJA takoj ali pozneje na kakem prometnem kraju. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4832
AUTO
znamke »Praha«, 6 sedežni« 35 HP, s električno razsvetljavo in pogonom, skoro nov, CENJO NA PRO. DAJ. — Naslov pove upra* vs »Slov. Naroda«. 610S
m
Villa dr. PeJniSi
ZdrsvnlSka pen i ija, oddlhaliSče itd. Dietne, mastilne, ležalne, solnčne kure Itd. Z* notranje, Jlvčne, presnovne, bolezni dihalnih organov, odpočitka potrebne. Soba in izvrstna penzija od 400K. Prospekil. 4438
Rabljene
za moko
85 kg vsebujoče, ln za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, čiste Tn brez-luknjaste kapi Vinko Majdle,
valjlčni mlin, Kranj. 6000
Velika zalog* klobukov in slamnikov se dobi pri
Frani ta
■ O- B. tovarne v Sta* km pošta Domisle.
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vaCević 1 Trlan v Ljubljani. Prešernova ulica it 5. apreiemanje ▼ sredo. Zaloga v Celju, Gosposka uL 4.
Posor  Amerikanci   in   Istrijanel Z Varno naložen«
glavnic~1
Proda se !spo totffco poseko
redi druilss^lh ranep s 66 orali zemlje, od te^a okoli 36 oralov krasnega ^ozda v starosti 50 do 40 »et, 12 o:?iov njiv, ostalo
travniki in pašniki. 6 glav goveje zvine, tri leta stare svinje, 5 ovc in vse se nahajajoče gos ogarsko orodje.
Hilno poslopje leseno, hlev zidan s skodlami krit. Posestvo se n»haja v hribih, dve uii oddal eno od žciezni'ke postaje, lega ugodni. Proda M ia unodno eno 550 ti*oe dis&rjtv. Naslov pove uprava Siov. Naroda. 6123
trojen i trsova
z usnjem!
Kdr> mi da v komisijsko zalogo sortirano usnje? Proti prvovrstni garanciji. Ceniene ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „Brez konkurencc-5987-.
crror>iTTrrrrrtfx»ooaorrxy^ crnrcck.rxxrxocwOtr«OOOaoc»XioOOa
Opatija (Abbazia) m
Centralna lega ob morja s popolnim konfortom, poleg vrt. Na novo urejeno. Prvorazredna kuhinja. Odprto celo leto. Lastnika in upravatelja Braća Tomažič. Soba s popolno oskrbo od Lir 30— dalje. Točne informacije: Pansion Eansner, Opatija, Abbazia-Italia. Brzojavi: Hausner, Abbazla.
0»1CD*OI30 10iC)!IOIOIOa0 80BOt010
KGNCESU0NIRAK0 PODJETJE ZA ELEKTROTEHNIKO: Stegd in drugi,
KOM. DRUŽBA ZA STROJNO IN ELEKTRIČNO INDUS Piaarna i Ljubljana, palaca Ljubljanske kreditne banke, Dunajska e. 1 b, III. nadstropje« Delavnlom Vič, — Glinea št. 5.
Gradi električne centrale in električne naprave za JuC in moč. Izvršuje vse električne inštalacije, dobavlja ves električni materjal, generatorje, elektromotorje, transformatorje
OIOIOIOIOIOIOIOIOI
I K Generalna zastopshio
I (»a Štajersko)
I premogovnika za rjaoi ali solili premog
I lite veletrgovina m premogom »Brftder Eorbuly, Oran« Franzle-
i banergasse 10.
■ Kopi eventaalno rodi aa trden račun. Natančne ponudbe z analizo na gornji naslov.
%BmamBamamBamaae^
zdravilna zelišča
kupuje po dnevnih cenah
V. H. ROHRMANN, UUBUANfl,
Sv. Petra nasla 27, (za vodo.).
7\
66
9*
59956 br. rejr. ton.
mej*«, naj ve«? I ln aelreskosnefll eoeanskl parnlk.
V tej čudesni ladji Je utelešena največja zmožnost znanosti, kapitalne sile In Iznajdljivost!. Neorlmerljtva udobnost v vseh razredih.
IT. |nll|a 1913,
lalje 7. av^nsta, 28. avtju«ta, 18. aeptembra. 8. oktobra, 29. oktobra vsake tri t-<W ob^torklh Iz So«-4Vair»toa — Cherb«ursa. Več povedo «-podnfl rs-lovi
BREMEN —NEW YORK
Direktna zveza s piekrasntml aeierfiklorf vladnimi parrtfkf. rJeprekoaljfvl po edebnosTl. snažn^stJ ln Izbomt prehrani. Hitra ln zanesljive ladje. .Oeorge Wash!n(rton9 .Pretldent FUtmora- .Pre?ldent Hardlng" .PrteJdent Roosevctt"      .Amerika* .Prealdent Artur*
Zahtevajtt astančna potasnila In Itevflke rožnega lista. TT n •   n r • » » k «    v*   "revni**«*   k I » fl
UNITED STATES LINES
aa n^MlmUo:
Beograd, Palata Beogradske Zadruge. tumSi Zadružna Zveza v Uubitanl.
23
stran I?,
»S L O V E N S K F   rfAf?nn« dne      junija r^o.
.    JO I
žarnice
tUiUiUllltMIMIHUJMliMUlIlllllMillM
iz vlečene žice.
0lepokuarljwe.
se dobi po u prodnih cenah
vsako množino. Prodajni urad šentjanškega premogokopa Ljubljana, Krekov rrg 10.   62 u
P. t- 6178 Koncčno se nam je posrečilo, neposredno od prve in največje
amerikanske tovarne hranil
liglops (Ue) pi Uoe (tteiDi. Gani)
uvalati.
Ti Wrigleyjevl (Žvečilni) gumi bonboni so pripravljeni iz najboljših zelišč Amerike, kakor križan te m, sokov osvežujočih listov In je z ozirom na to ponaredba istih vsled njihove prvovrstnottt in učinka nemogoča.
Profesor A! lan Johnson piše v Edinburger medidnalni reviji sledeče:
Wrigleyevi žvečilni gumi bonboni so okrepilo za turista In Športnike. Ohranijo in pomnožijo vstrajnost, zadržujejo Žejo In glad, zmanjšujejo znoj, učijo celo strastnega kadilca vzdržati se tobaka in ohranijo ustno votlino trajno mokro in svežo.
Dobi se povsod in pri generalnem ataetopetvu
Drogerija AdriIa,Ljubijana, Šelenburgova ulica Št. 5.
s
■ ■
I
:
8 S
Rled dobrim nalbollie!
fafif
SloalnI sfratt,
I
rsdbSno in obrt
Puch
i
nožna kolesa
razni mnrt
Garancija za vse blago. Ugodne mm in plačilni pogoji.
GHHCIJ UOK
■OUO ITIESTO
■■■■■■■■■IIIM
■■■■■■■■aassaai
Staroznatia solidna tvrdka
FR. STUPICA, Uubliana
Kirurgija in ortopedija
Izdelovanje umetnih nog, rok, raznih aparatov za krive kosti, ortopedlcnih steznikov pri skrivljenju hrbtenice, raznih vložkov za ploske noge (Plattfuss) In ot&čanee, bandaže proti kilam, gumijevih in usnjenih trebušnih in želodčnih pasov, različnih podvez in obveziL
Pri posebnih slučajih mere zdravnik Specijalist prisoten. Prevzemanje vseh vrst kovin za ostro brušenje, bakren Je in niklanje z električnim pogonom. Lastni Izdelki tovarne in trgovine
Be Besednih in drag, Ljubljann.
„Aikadonf"
zobna pasta, USTNA
vor v zorNi prašek.
D -bi se povsod.
G!'wn* zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana, 2964
Praiamova ulica 5.
Naprave za hlajenje s suhim zrakom
far praatail za Baeriovaaife brez pogana a strogem, samo s ledena« vsled česar so popravila nepotrebna, avtomatična cirkulacija, zraka snelkna parana leđa, neobhodno potrebno za hotele, klavnice, tovarne konzerv, zaloge piva, mlekarne, trgovine z jajci, divjačine in perutnine, bolnice itd„
naprava za Majan|a ia zmrzovanje z ledom z uporabe strojev.
Najmodernejših sistemov. Verlolenm iiolaćne tvarlna in Izpeljava vseh izolacij proti mrazu, vročini, jeka po izkušenih monterjih
Dobavlja brzo I
Višji inženir 0. RSUBERBER, Llabljana,
Stroaamavorieva altca štev. 3.
Brzojavni naslov: Bavberotr, Liabllana.
trgov ina z železnino, poliedel jsfeimi stroji
in zaloga razstraljiv
IMA STALNO V ZALOGI VSE POTREBŠČINE ZA
KMETOVALCE
OBRTNIKE STAVBENIKE BJDUSTRIJCE in ind.
DHITED AMER1CAH LINES ML
Fihjalka
Simon Kmetec, Ljubljana.
Kolodvorska ulica Ste v. 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne listke.
ODHOD IZ LJUBLJANE VSAKI TEDEN.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
J. G. DRAsKOVIĆ Zagreb,
,,B" cesta pri državnem kolodvoru.
PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo Gj. Ivošević, Karolinška cesta 160. — Spat: Ante Buić Diokledjsnova obala 13. — Gruž: Ivo Lovričević. — Bitoli: Gjorgje J. Dimitri-jevič & Komp., Buievard Kralja Aleksandra 187. — Vel. BeCkerek:
Dušan Lj. Mihajlović, Trg Kralja Petra 4.
Potciite do Hamburga apremlfa drazbenl uradniai.
Majataralsa slovenska
in HEarska
delavnica
Ivan BTicel«, Dunajska o. 19,
se priporoča. IzvrSitev točna. cene zmerne. 2530
Cele opreme
za neveste, In entlanje
izdeluje tečno in solidno novo-otvorjena tzde'ovalnica
P. Jančigai,
Ljubljana, Resi jeva cesta 29/1 levo
Petar Semita
I. fnf?9SXOva99ka barvrrifa, krznarstvo In strojarstvo
Uobljana, KriZetmlika uHca 7.
Barva lisičje ko2e, katere izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudt vsa popravila v moderniziranje.
Priložnostni nakep
že nad dvajset let obstoječe, bogato založene trgovine z glasbili (v
vredr.osii 60.000 dinarjev) prodam za polovično ceno 8. Kmalae,  Ljubljana, Kolodvorska  ulioa  lina« £G. 'OIOlOlOflOlOBOlOlOlOBOBOlOBO
Prodaja
Uav. pol W i z o. z. Gorio pri H.
Z ozirom na družinske razmere In preveliko zaposlenost prt drugfh podjetjih prodasta podpisana lastnika tvrdke MVintg»c,,< svoje dobro vpeljano podjetje, sestoječe Iz tova* ni-klh. pisarni^ h in gospodarskih poslopij, iz restavracije „Vintgar" ter gozdov, tiav-nikov in njiv.
Eventuelno je samo en delež izmed cbeh enakih deležev na prodaj.
Prodajni pogoji, seznam vseh aktiv in pasiv je interesentom v družbeni pisarni v Vintgarju, p. Gorje mi Bledu na vpogled. Ponudbe se sprejemajo do 5. ju'ija 1923. Vintgar, p* Gorja pH Bledu, dne 2. junija 1929.
Frana Golob, Anton .Jelenec,
lastnika.
si
os
OfiOBOBOBOBOliOlO
0
■
0
o
■
o
a
g o o
Lokomobllo
Lokomotivo Voalokl
Prekucnlki Plato stil vozovi
Okolasja ia poljska železnice
O   H   !   O E
Dr. Pecnlk ordinira za pljučne bolezni vsaki torek in petek v Sv. Jarju ob j. ž., v Slatini pa za notranje bolezni. Čitajte njegove 3 knjige o jetiki. 7927
m Upal nerne za ta is pat!
A. & E. SKABERNE. MESTNI TRG 10.
m
SLA
I vseh vrst prodaja po
20% popusta
modni salon
Stuchlv-Maške
Ljubljana, Židovska ulica 3
Stanovitno, no promocij ivo sredstvo za pokrivanje streh in izoliranje proti vlagi, ie desetletja poznano in preizkušeno
C i s t o brez ka-trana, zato H-če njo za vzdrža-vanje nepotrebno. Vzoroe in proračune pošiljamo brezplačno.
Initska iBdsifT. otrsia d. 1 Zagreb.
Trente*« nI. fer. IS. — Tel. br. 3-64.
Teod. Kom, Ljubljana
Poljanska cesim it. 3.
Krovec stavbni, aalanterflski In okrasni
klepar, instalacija vetfovodov, lbprm strtJBvođov. Itepalisle la klssttnt taprm Izdelovanje posod Iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti k?kor tudi posod (Škatle) za konserve.
Velika zalega
norceiaisa*
Emajlirana In luksusna
posoda.
Priporoča se
Ana Ena 5577
Ljubljana, Resijeva cesta 4.
mestni lesarski mojster
v LJubljani
prevzame vsakovrstna teearaka dela, kakor strešne stole, kupole, stolpe, mostove, vrtne ulice itd. Parna žaga z vsemi stroji za obdelovanje lesa. 1141
o
■
o
n
c
■
0 0
n
o
0
■
0
a
lOioioioioiotOBcnoBoro
Zahtovajte ponudbo I Papir na debelo« Tvomlika aalo^a
Speeialltetas
Ovojni papir
(papir ca pakovacje)
tt», dalje tiskovni, konoentnl9 pUar-;.^.:, risalni papir I. t d.
po tvorni 5bi ooni vedno v zalogi. Glavna zaloga i
T   R A
ter vsakršen drugI materijal rm poijske železnice TOČNO    I H    CENO TAKOJ s skladišča v LJubljani ali Zagrebu
ZAHTEVAJTE POHUDBEl
tttijoaenS»a tinta za saMieiBliUi pstrsiis
Beograd, Zagreb, Sabotica, Sarajevo
KABLOVSKA CESTA ŠTEV. SO.
LJUBLJANA,
ABADIE clinretns pcpiric
A. LAS^PUET
LJUBLJANA      Krekov frg 10.
Tolofon 247
Lastne hladilne naprave.
Lastna prodajna mesta v največjih triliiih inozemstva.
Vsfreljeno d'viaiino
srne, divje koze, divje preSiče, zajce, fazane, jerebice,
kljunače, divje race
k ti p n i e
vsak čas in vsako množino po najvišjih cenah od
oddajnih postaj
E. VAJDU
veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija. Telefon interurb. Itev. 59, 4, 3. Brzojavi: Vajda Čakovec,
Večje love prevzamemo potom nagih organov od lovišč.
Soliden ia točan obratna. 3930
Sfaznattilo.
%>ordhn njenim
re-
ci. šPremelč naznanja sito jim odjemalcem* da IS. /. m. postaje n novo urejenih prostorih o jĐalmafinoot ulici (poleg hotela Štrukelj).
OVSKA BANKA
LJUBLJA
SELBNBUKGOVA   ULICA   »T. 1
traci SLovEeeeA eskomptha barka) KAPITAL bi REZERVE Din 17,500.000--
x Irtrsaje vat bate pena najtočneje in Mjkularrtneie :-:
BpmJmIi Trgovska Tatvfoiali 1*9, 140, 49%
EKSPOZITURE Kanilo*
LjMMJana (at«njalnl-• ItMtaMkl al.)
EF
0904