55 gozdne združbe, ki pa so, zaradi prenosa plodov in semen in tudi vegetativnih delov rastlin po vodi, med najbolj izpostavljenimi »onesnaženju« z okrasnimi vrstami. Ljudje žal pogosto organske odpadke s svojih vrtov mečemo neposredno v bližnje potoke in reke. Izjema med novimi nahajališči v Posočju je nahajališče pri Bovcu, kjer se je ameriška vijolica naselila v bližini naselja in se razrasla na neobdelanih ali opuščenih zemljiščih, pa tudi na košeno trato v bližini počitniške hišice. Po naših opažanjih je ta vijolica precej raznolična, kar se kaže npr. tudi v barvi cvetov. Ta ni vedno rdeče-vijolična, kot navaja Rakar (2008: 104), ampak lahko tudi bela (http://calphotos.berkeley.edu/cgi/img_query?query_src=photos_ind ex&enlarge=0000+0000+0607+0980). Značilne pa so kijasto odebeljene dlačice na notranji strani venčnih listov. V sosednjih območjih Italije po nam znanih podatkih (Poldini 2002) subspontanih nahajališč ameriške vijolice za zdaj ne navajajo. Razširjenost vrste Viola sororia v Sloveniji prikazujemo na sliki 1. Literatura Bačič, t., 2007: Violaceae – vijoličevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 415–422. Poldini , l . (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 529 pp. r akar , t ., 2008: Revizija rodu Viola v Sloveniji. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 153 pp. + priloge. iGor dAkskoBler & AMAdej trnkoczy Euphorbia villosa Waldst. & Kit. Prva znana nahajališča dlakavega mlečka na Idrijskem, nova v Posočju First records of E. villosa in the region of Idrija, new for the Soča river basin 0049/2 (UTM 33TVL29) Slovenija: dolina Idrijce, krajinski park Zgornja Idrijca, Idrijska Bela, na več krajih na desnem in levem bregu Idrijce med Fežnarjem in Lajštom, na vlažnih, deloma povirnih dolomitnih rastiščih, v visokem steblikovju in v obrečnih vrzelastih sestojih rdečega bora, sive vrbe in sive jelše (Alno incanae-Pinetum sylvestris, Alnetum incanae s. lat.), okoli 380 do 400 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 15. in 22. 4. 2009, delovni herbarij ZRC SAZU; desni breg Idrijce okoli 200 m nad Lajštom, brežina (nasip) med cesto in reko in tudi v travnati strmini nad cesto, okoli 400 m n. m. Leg. & det. R. Terpin, 6. 5. 2009, delovni herbarij ZRC SAZU in R. Terpin & Pumpark (botanični krožek Idrija), 18. 5. 2009, fotografski posnetki. 0050/1 (UTM 33TVL29) Slovenija: dolina Idrijce, Idrija, krajinski park Zgornja Idrijca, prodnati otok v Idrijci pri izlivu Jezernice (Divjega jezera), okoli 340 m n. m., vrzelasto Hladnikia 25: 45-67 (2010) 56 sivo vrbovje (Salicetum incano-purpureae). Leg. & det. I. Dakskobler, 14. 4. 2009, delovni herbarij ZRC SAZU. Dlakavi mleček je evrosibirska vrsta, značilna za vlažna travišča iz reda Molinetalia coeruleae (a eschimann et al. 2004: 998). V Sloveniji sta pojavljanje tega mlečka kritično obdelala f ra Jaman & Jogan (2007: 29–30, 46 in 67–68). V tem članku (na str. 29) pišeta, da je Scopoli (1772) kot njegovo nahajališče navajal okolico Idrije. Ali to drži? s co Poli (1772: 332– 340) med vrstami rodu Tithymalus (= Euphorbia p. p.) zapiše tudi vrsto Tithymalus pilosus, ki temelji na Linnejevi vrsti Euphorbia pilosa L. (l inne 1753: 460). Ta je bila opisana iz Sibirije, vendar med polinomnimi citati vključuje tudi elemente vrste, ki jo v Evropi splošno poznamo kot Euphorbia villosa Waldst. & Kit. Zato je ime E. pilosa pogosto napisano kot sinonim za vrsto E. villosa (npr. a eschimann et al., ibid., f ischer et al. 2008: 459, glej tudi g eltman 2007). Temu sta sledila tudi f ra Jman & Jogan (2007), ki pa sta spregledala Scopolijevo risbo te vrste v prilogi 21 (f ra Jman , in litt.), kjer je z imenom Tithymalus pilosus narisan kranjski mleček, Euphorbia carniolica (glej tudi m ayer 1952: 63, t . Wraber 1990: 64). Njegovo rastišče (habitat) in nahajališče je s co Poli (ibid.) označil takole: vlažni travniki v okolici Idrije. Zanimivo je, da napisano rastišče dejansko bolj ustreza vrsti Euphorbia villosa, saj vrsta Euphorbia carniolica navadno raste v gozdovih in jo uvrščamo med značilnice ilirskih bukovih gozdov (Aremonio-Fagion). Kljub temu pomisleku ob zgovorni risbi v prilogi 21 smemo zapisati, da v Scopolijevi Kranjski flori ni neposrednih navedb za uspevanje vrste Euphorbia villosa v okolici Idrije in kot kaže arealna karta (f ra Jman & Jogan ibid., str. 46) je bil dlakavi mleček v tem floristično sicer dobro raziskanem delu Slovenije doslej najbrž prezrt. Našli smo ga na več krajih na prodnatih, peščenih, plitvih tleh v obrečnih združbah, na prodiščih v vrzelastem sivem vrbovju, v visokem steblikovju in v svetlih obrečnih gozdnih sestojih rdečega bora, smreke, sive vrbe, sive jelše in še nekaterih listavcev med Divjim jezerom in Lajštom in tudi na brežinah Idrijce vzvodno od Lajšta. Ekološko so rastišča ob Idrijci precej podobna rastiščem drugod v dinarskem svetu Slovenije, npr. v Iškem Vintgarju. Nizvodno zaselka Podroteje ob Idrijci dlakavega mlečka doslej nismo opazili, prav tako ne drugod v Posočju. Literatura aesCHimann, D., k. lauBer, D. m. moser & J.-p. tHeurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp. f ischer m . a ., W. a dler & k . o s Wald , 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz. 1391 pp. f ra Jman , b . & n . Jogan , 2007: Mlečki (rod Euphorbia) Slovenije. Scopolia (Ljubljana) 62: 1–68. g eltman , d . V., 2007: Typification of Euphorbia pilosa L. (Euphorbiaceae). Taxon 56 (3): 947–948. l inne , C., 1753: Species Plantarum 1. Holmiae, Impensis Laurentii Salvii. 560 pp. m ayer , E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela IV. razreda SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3), Ljubljana. pp. 1–427. s co Poli , I. A., 1772: Flora Carniolica. Ed. 2. Tom. 1: 1–448 in Tom. 2: 1–496 + priloge, Vindobonensis. (Ponatis: Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, Graz 1972). Notulae ad floram Sloveniae 57 Wraber , T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. 239 pp. Zahvala Doc. dr. Božu Frajmanu se iskreno zahvaljujeva za popravke, predvsem pa za nekatera pojasnila in dopolnila v povezavi vrst Euphorbia villosa in E. pilosa. iGor dAkskoBler & rAFko terPin Gentianella pilosa (Wettst.) Holub = Gentiana pilosa Wettst. Nova nahajališča v Posočju, tudi v submediteranskem fitogeografskem območju New records in the Soča Valley, also in the Sub-Mediterranean phytogeographical region 9646/4 (UTM 33TUM82) Slovenija: Julijske Alpe, Bovško, Log Čezsoški, ob suhi strugi Soče, 340 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, B. Vreš, V. Babij, A. Seliškar & B. Drovenik, 27. 9. 2006, delovni herbarij ZRC SAZU. 9647/2 (UTM 33TUM93) Slovenija: Julijske Alpe, dolina Koritnice, vznožje Loške stene, ob cesti od Pustinarja proti Logu pod Mangartom, pred odcepom za Možnico, okoli 550 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 25. 9. 2005, delovni herbarij ZRC SAZU. 9747/4 (UTM 33TUM91) Slovenija: Zgornje Posočje, suhi ravniki na levem bregu Soče nizvodno od Idrskega, 180 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler & G. Podgornik, 7. 11. 2008, delovni herbarij ZRC SAZU, novo nahajališče v že znanem kvadrantu. 9748/1 (UTM 33TVM02) Slovenija: Julijske Alpe, dolina Tolminke, pl. Osojnica, pašnik, 690 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 28. 10. 2006, delovni herbarij ZRC SAZU. 9847/4 (UTM 33TUM90) Slovenija: srednja Soška dolina, suh travnik na levem bregu Soče pod Bodrežem, nasproti Ajbe, 100 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 24. 10. 2009, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/1 (UTM 33TVM01) Slovenija: Julijske Alpe, Tolminsko, med Žabčami in Poljubinjem, Krnica, suh, nekoliko ruderaliziran travnik pod nekdanjimi vojaškimi objekti vzhodno od Krnice, okoli 250 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 1. 11. 2009, delovni herbarij ZRC SAZU. 9947/1 (UTM 33TUM80) Slovenija: Goriška Brda, Vrhovlje pri Kožbani, suhi travniki na flišu pod cesto proti Seniku, pri odcepu za Vrhovlje, 380 m n. m.; travnik ob cesti Senik– Golo Brdo, pod Senikom, na ovinku, 270 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 20. 10. 2009, delovni herbarij ZRC SAZU. Dlakavi sviščevec je vzhodnoalpska vrsta (a eschimann & al. 2004: 28), ki v Sloveniji, kot navaja T. Wraber (2007: 511), uspeva na suhih travnikih v montanskem pasu v Julijskih Alpah (Zgornja Savska dolina in Posočje), v dinarskem fitogeografskem območju (Kobilica Hladnikia 25: 45-67 (2010)