Posamezna številka 6 vinarjev. Šiev. 83. Izven Ljubljane 8 vin. V LMfflll, V №1 \l АРПШ 1912. Ш0 XL. = je»ja po pošti: == ia celo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ , „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo le o naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ , „ 6'— za en meseo „ . „ 2-— V opravi prejeman neseEno K 1*70 -Inserati: ■-■ Enostoipna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popcst. Poslano in reki. notice: enostoipna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. uri popoldne. itsT Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol itev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. "Saj Avstr. poštne liran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 1U8. Današnja Stevl'Ka obsega 6 strani. Občinska politika. Na socialnem tečaju S. K. S. Z. je dne 11. t. m. predaval dr. Lampe o komunalni politiki. Z ozirom na važnost tega predmeta, navajamo glavne misli tega referata na tem mestu: Oblina je del avtonomije, v kolikor se je ta v naši državi še ohranila, oziroma v kolikor smo si jo priborili. Postavodajalna in upravna oblast je danes v Avstriji razdeljena med državni zbor, oziroma vlado in avtonomne oblasti, te so deželni zbori in občine. To stanje je sad zgodovinskega razvoja naše monarhije. Avstrijska ustava temelji na nekem kompromisu med federalističnimi in centralističnimi načeli. Odtod velika nejasnost v razmerju med državnimi in avtonomnimi oblastmi in mnogi spori, odtod tudi pogostna kompliciranost občinskih zadev. Deželnim zborom prepušča državni zakon sledeče zadeve, da sklepajo o ►jih neodvisno od osrednjih oblasti v takozvanem lastnem delokrogu: Deželno kulturo, javne zgradbe, ki se zgrade z deželnimi sredstvi in računski zaključek. O drugih stvareh morejo sklepati le v okviru državnih zakonov. Tukaj sem spadajo mnoge občinske, nadalje nekatere cerkvene, šolske in vojaške zadeve. Na občinske stvari ima deželni zbor primeroma največ in-gerence. Deželni zbor je torej v gotovih stvareh popolnoma samostojen, je pa v primeri z vlado na slabšem, ker nima organov, ki bi podprli njegovo avtoriteto, kakor jih ima vlada v vojaštvu in orožništvu. Vendar mu to nič preveč ne škoduje, ako v njem sede energični možje, ki znajo rabiti zakon in vedo prijeti vlado tam, koder je ona navezana na dobro voljo dežele. V tem oziru niso vsi deželni zbori enaki. Koder se ne polaga nobena važnost na redno poslovanje deželnega odbora ali pa je redno delovanje deželnega zbora otežkočeno vsled obstrukcije, tam ne more nikdar priti ljudska volja do veljave, tam dela vlada, kar hoče. Odvzeta je pa tudi občinam moralna opora, ki jo imajo ravno v energičnem deželnem odboru. Predavatelj opiše nato žalostni finančni položaj posameznih dežela, omenja akcijo, ki se pripravlja v dr- žavnem zboru za saniranje deželnih financ in preide na karakterizacijo občine. Občina je država v malem. V jedrn obsega občinska uprava vse posle in oblasti, ki jih izvršuje država v velikem. Seveda so tudi občini kakor deželi od države močno pristrižene poroti. Tudi njej odkazuje državni zaKon takozvani lasten delokrog in izročen delokrog. Vsled tega sloje občine tudi v dvojnem razmerju: v lastnem delokrogu so podložne deželnemu zboru, oziroma njegovi eksekutivi odboru — v tem je jzi-ažena avtonomija občine nasproti osrednji državni oblasti — v izročenem delokrogu ji ima ukazovati vlada. V področje občine spada: občina srne svobodno gospodariti s svojim premoženjem in mora gledati, da se isto splošno koristno upravlja. Ako občinski zastop v tem oziru pravilno postopa, lahko prebivalstvu veliko koristi. Kavno tukaj si je nakopala liberalna era veliko grehov, ko jc izginil vsled nepazljivosti občinskega zastopa marsikak kos občinske lastnine v žep tega ali onega liberalnega magnata. Revizijo izvršuje v tem pogledu nad njo deželni odbor, ki more, ako sc gode le prevelike nerodnosti, od vlade zahtevati razpust občinskega zastopa. Dolžnost občine je, skrbeti za varnost človeka in njegove lastnine. Na podlagi te določbe sme zahtevati župan od politične oblasti oboroženo silo. Le žal, da večkrat nima pravega poguma za to. Inteligentnost in zavest naših, županov se mora dvigniti, da se bodo čutili nad uradniki! Nadalje ima skrbeti občina, da se grade p urebne ceste in mostovi in da se brez težave hodi in vozi po cestah in cla se polje obvaruje škode. Govornik omenja pri tej priliki velike vrline kranjskega cestnega zakona, ki ga jc letos sklonil deželni zbor in ki bo Odvzel občinam mnogo skrbi in stroškov. Liberalci so mu nasprotovali, ker nimajo nobenega smisla za skupnost, njim je individualni interes več kot splošni blagor. Občina ima nalogo paziti, da je vedno dober živež na prodaj in da se na sejmih in trgih ne goljufa pri meri in tehtnici. Skrbeti mora tudi za zdravje. Prva točka o živežu velja bolj za uidustrij-ske kraje, za mesta in trge, na ostalo mora paziti vsak župan. Okrož. rdrav-niki so pravzaprav občinski zdravniki, le da opravlja eden službo za vč občin. Na roko naj bi jim šle izvežbanc postrežnice. V vsaki vasi bi morala biti vsaj ena. Izobraževale bi so na tečajih v deželni bolnici, kakor je bil žo eden pred štirimi leti in se v dogled-nem času priredi drugi. Za prvo pomoč pri živini naj bi se izobrazili mladeniči. Župan ima paziti na posle in delavcc in gledati, da se izvršuje po-selski red. Ker dandanes splošno primanjkuje poslov, naj bi vzelo občino v roke posredovanje dela in se v to svrho celo med seboj zvezale. Gotovo pripada njim tudi dolžnost, da skrbe za nadomestila delavnih moči. Delo strojnih zadrug bi morale prevzeti občine, Občina ue sme trpeti v svojem kraju pohujšanja, zato mora odpravljati vse, kar bi utegnilo spraviti v nevarnost moralo. Tukaj sem spada protestiranje, da bi se podelila gostilniška koncesija moralno nekvalificiranim ljudem, potem strogo varovanje policijsko ure proti komurkoli in natančno pobiranje taks. Zakon nalaga občinam tudi skrb za uboge, za reveže in za dobrotvorne zavode. To je ena najtežavnejših nalog, ki gmotno naše občine zelo obremenjuje. Naši ljudje gredo v najboljših letih služit v tujino. Tu si no pridobe domovinske pravice in se vrnejo na stara leta v domačo občino, ki naj jih vzdržuje. Takim ljudem se naj nakaže po možnosti kako delo pri občini, da se jih no degradira po nepotrebnem za berače. Tudi skrb za zanemarjeno mladino bodo morale prevzeti deloma občine, na ta način, da odvzamejo otroke ničvrednim starišern in jih pošljejo v posebno zavode in tukaj plačujejo vzgojcvalni-no. Slednjič mora občina skrbeti, da se izpolnuje stavbni red in varuje prebivalstvo ognja. Po zakonu ima tudi v neki meri vpliv na srednje šole, ako jih jc sama zidala, in na ljudske šolo glede nadzorstva. V krajnih šolskih svetih imajo občine svoje zastopnike. Po njih prav lahko vplivajo, da se vrši pouk v ljudstvu koristnem duhu, kolikor jo pač v obstoječih razmerah mogoče. Da so bo večja pozornost posvečala šolskim vrtovom in vzgoji mladino v sadjarstvu in vrtnarstvu, prav lahko dosežejo. Če hočemo označiti na splošno smer občinsko politike, kam naj mori, moramo reči: Zahtevati moramo razširjenje avtonomije pod gotovimi pogoji. Centralistični parlament je vedno bolj nesposoben za svojo delo. Naša ustava doli moči v postavodajalno, sodno in upravno in se drži načela, da se morajo te izvrševati ločene ena od druge. To načelo ima mnogo za se, rodi pa tudi marsikaj slabega. Čc nima poslavodajalni zastop v rokah tudi eksekulive, ne čuti v sebi tudi nobene odgovornosti za gospodarstvo in tako vidimo v centralnem parlamentu na Dunaju poslancc vsakega skrbeti za svoj volilni okraj, odgovornost za vse pa zvra.Jati na vlado. Drugačo jc to V zastopu, ki izvoli izmed sebe tudi svo-jo eksekutivo kakor to delajo ravno deželni zbori. Tukaj prevzame večina tudi vso odgovornost za gospodarstvo. Zato deželni zbori lažje dobro gospodarijo kot pa parlament na Dunaju. Torej naj se razširi kornpetenca teh na škodo parlamenta. Pri tem moramo pa kot Slovenci na nekaj pomisliti: da smo Slovenci v več deželah v manjšini. V ton okoliščinah moramo zahtevati varstvo manjšin, bodisi na ta način, kakor ga hočejo Nemci na Češkem, da sc razdele kronovine v upravna ozemlja, bodisi tako, da dobe manjšine primerno zastopstvo v odboru. V občinah je treba paziti na pravilnost poslovanja v vsakem oziru, tudi v zgolj formalnem in na poštenost. Deželni odbor jo upeljal revizije občinskih uradov. Marsikatera nerednost jc prišla na dan. Seda j so večinoma novi možje v občinskih zastopih. Dal Bog, da bi nepravilnosti in nerednosti z Lberalci vred za vedno izginile. Naša stranka je demokratična. Šc v vsakem zastopstvu, ki je vanj stopila, jo skušala uveljaviti 10 svojo načelo in ga odpreti najširšim plastem slovenskega ljudstva. V parlamentu so jc borila za splošno in enako volivno pravico, izvojevala je razširjenje vol. pravice za dež. zbor kranjski, demo-kratizirala jo ljubljanski občinski svet., občinske svete po deželi, vso krajno šolske zastopc in cestne odbore. Sedaj ima pa dolžnost, da prinese izobrazbo v tc vrste ljudskih slojev, kajti le potem bodo naši zastopniki povsod vršili svojo dolžnost in lajšali delo deželnemu odboru. S tem bo pa tudi rastla moč avtonomnih zastopstev, šibkejši pa postajal birokratizem. Vlada se bo rada oprla na avtonomna zastopstva, ker ji bo delo z ljudmi, ki streme za zdravim napredkom, lahko. Poglejmo na Hrvaško. Tam dela politiko na eni strani dijak, na drugi uradnik, o ljudstvu pa nič nc slišimo, močnih občin ni. In prenovljcnje bo tudi tam prišlo le po močnih demokratično upravljanih občinah. H. Sienkiewicz: V peščeni puščavi. Prevedel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) XXII. Predno sta še Stanko in mladi zamorec izvlekla na stran soteske ubite Arabce in težko levovo truplo, se je solnce spustilo raz obzorje in imela je v kratkem nastopiti noč. Toda nemogoče je bilo prenočevati v bližini trupel. Dasiravno je torej Kali kazal na ubito zver in se gladil po prsih ter povdarjal tleska je z jezikom: »Msuri ny-ama« (dobro meso), vendar mu Stanko ni dovolil, da bi se bil lotil »nyame«, ampak mu je velel, naj prižene konje, ki so zbežali po strelih, črni deček jc izvršil povelje jako spretno, kajti mesto da bi tekel za njimi no soteski, v katerem slučaju bi bili bežali vedno dalje, splezal je kvišku, okrajšal si pot s tem, da se je izognil ovinkov in prišel splašenim konjem od spredaj pred oči. Na ta način je dva prijel, druga dva pa nagnal nazaj k Stanku. Samo Gebhrovega in Hamieovega konja ni bilo mogoče več najti, toda tudi tako so ostali štirje, ne vštevši s šotorom in prtljago obloženega dolgouhca, ki je pri tragičnih dogodkih kazal v resnici ii-lozofičen mir. Našli so ga za ovinkom, kjer je ščipal temeljito, toda brez vsake naglice travo, ki je poganjala na dnu soteske. Sudanski konji so sploh navajeni na divje zveri, toda boje se levov, vsled česar jih je bilo težko spraviti poleg skale, kjer je stala kaluža temne krvi. Konji so hropeli, kadilo se jim je iz nozder, vratove so iztegali k okrvavljenemu kamenju. Ko je pa osel samo nekoliko pomigal z ušesi in šel mirno mimo, so šli tudi konji. Padla je ža noč, torej so jahali samo še kakšnih tisoč korakov dalje, potem se pa ustavili na nekem prostoru, kjer se je soteska zopet razširjala v amfiteatralno dolinico, obraščeno z gostim trnjem in z grmovjem bodeče mimoze. »Gospod,« rekel je mladi zamorce, »Kali narediti ogenj, velik ogenj!« In prijemši za široki sudanski meč, katerega je odvezal od Gebhrove-ga trupla, začel je ž njim sekati trnje, pa tudi večja drevesa. Ko je naredil ogenj, je sekal dalje, dokler ni nagro-madil toliko goriva, da jc moglo zadostovati za celo noč. Nato sta oba a Stankom pod visoko vodoravno steno doline postavila šo-torček za Nelko, potem ga pa obdala v polkrogu s širokim in visokim trnjevim plotom ali takozvano zeribo. Iz opisov afrikanskih potovanj je vedel Stanko, da se popotniki na ta način zavarujejo pred napadi divjih zverin. Konj pa nista mogla spraviti za ta plot, torej sta jih dečka razsedlala in vzela ž njih posode in vreče, potem jih pa zvezala toliko, da bi se iskaje trave ali vode ne mogli predaleč oddaljiti. Sicer je pa našla Mea vodo v bližini, v skalni globini, ki je tvorila takorekoč bazen pod nasproti stoječimi skalami. Bilo je je dovolj, da so napojili konje in skuhali jerebice, katero je Hamis nastre-ljal že zjutraj. V vrečah, katere jc nosil osel s šotorom vred, so našli še kakšne tri korce dure in nekaj pesti soli in sveženj posušenega manjokovega korenja. Bilo je torej dovolj za skromno večerjo. Posluževala sta se najbolj Kali in Mea. Mladi zamorec, katerega je Gebhr strašno izstradal, je snedcl tako množino hrane, da bi lahko nasitila dvoje ljudi. Zato jc1 bil pa tudi s celim srcem hvaležen svojemu novemu gospodu in je takoj po večerji padel na obraz pred Stankom in Nelko, v znamenje, da želi do konca svojega življenje ostati njun suženj, potom ie pa od- dal istotako ponižni poklon Stankovi puški, ker je mislil, da bi si bilo dobro nakloniti prijaznost tako groznega orožja. Nato je rekel, da se bosta on in Mea vrstila v čuvanju, medtem ko Do spal »veliki gospod« in »bibi«, da ogenj ne ugasne, ter se je vsedel sključeno poleg ognja in pričel peti s tihim glasom neko pesemeo, v kateri so se neprenehoma ponavljali izrazi: »Simba kufa! Simba kufa!«, kar pomeni v ki-svahili jeziku: Lev ubit. Toda »velikemu gospodu« in majhni »bibi« se ni hotelo spati. Na vse Stankove - prošnje je pogoltnila Nelka komaj ,nekaj koščekov ptiča in nekaj zrn razkuhane dure. Rekla je, da ne mara niti jesti, niti spati, ampak samo piti. Stanko se je prestrašil, če nima morda vročice, toda prepričal sc je, da ima roke hladne in celo nekoliko preveč mrzle. Slednjič jo je nagovoril, da je šla pod šotor, kjer ji jc pripravil posteljo, poprej je pa še skrbno pregledal, če ni kje na travi škorpijona. Sam je sedel na kamen s puško v roki, da bi jo branil pred napadi divjih zverin, v slučaju, če bi se izkazalo, da ogenj ne varuje dovolj. Polastila se ga je neizmerna utrujenost in izčrpanje sil. V duši si je neprenehoma ponavljal: »Ubil sem Gebhra in Hamisa, ubil oba bedu-inca, ubil som leva in sedaj smo svo- (Minski svet IjuĐllansKT. (Konec.) Vprašanje na župana. Občinski svetnik S. L. S. Marin-k o izvaja: Od junega kolodvora vodi pešpot na južno železnico skozi Metelkovo ulico na Martinovo cesto, od Metelkove ulice proti Ranzingerju ob vojašnici 27. pešpolka in od Martinove ceste do vile Pavlijček je pot odprta samo za pešce. Pot jo skrajno zanemarjena, posebno v slabem vremenu; pot sama še ni bila veliko nasuta, vendar gonijo po tej ozki pešpoti tudi živino, da je potem šc veliko slabejša. Večina delavstva, katera stanuje v Zeleni jami in v Vodmatu, je zaposlena na južnem kolodvoru ali v Tonniesovi tovarni in drugod in prihaja ponajveč po tej poti. Takoj od Metelkove ulice je ta pot široka komaj dva metra in še po tej ozki stezi gonijo živino. Ob poti je tudi 1*4 m globok jarek, ki je ob deževnem vremenu napolnjen z vodo, tako da se lahko plava v njem in je neizogibna nevarnost za živlienje, posebno če pride kak tujec, ki ni kraja vajen in celo v nočnem času, ker na tem kraju sploh nobene razsvetljave ni. Prosim gosp. župana, da vse potrebno ukrene, da se ta pot nasuje, posebno na onem kraju pri Martinovi cesti čez takozvano Aurovo zemljišče, ki je sedaj last g. dr. Oražna. Napravi naj se tudi razsvetljava in zabrani, da se ne bode gonila živina po poti, ki je namenjena za pešce. Župan odgovori, da bo primerno Ukrenil. Občinski svetnik S. L. S. K o s prosi župana, naj bi odredil, da se tisti cestni odrastek, ki gre iz kolizejskih ulic do hišne številke li, oziroma do Seliškarja, tudi nasipa. Župan obljubi, da bo to oskrbel. Občinski svetnik S. L. S. Jeglič: Policijski stražniki so dobivali doslej majhno mesečno draginjsko doklado. Ker se jim je ta doklada sedaj ustavila, četudi jo splošno znano, da so ti stražniki, kakor vsi mestni nižji uslužbenci, podpore silno potrebni, kajti pomisliti je, kako težaven posel vrše naši policijski organi, prosim g. župana, naj blagovoli poskrbeti, da se policijskim stražnikom dosedanja draginjska doklada izplačuje tudi še nadalje, dokler sc ne pokažejo v kak-šnemkoli oziru boljši časi za te ljudi. Zupan obljubi, da bo temu ugodil. Občinski svetnik S. L. S. Ivan Š t e f e vpraša župana, kaj je vzrok, da sc že napravljeni načrti za električno železnico na Vič ne morejo izvesti? Župan pravi, da. mu tramvajska družba še ni predložila vseh tozadevnih svojih predlogov. Ko jih dobi, bo zadevo mestnemu svetu predložil. Občinski svetnik Ivan S t e f e izvaja nadalje sledeče: Mesta, ki bi imela take lepe kraje kot je naš Rožnik, naš Grad in naš Golovec, bi mnogo več storila za olepšavo teh krajev in za udobnost šetajočega Dbčinstva, kot je storila doslej naša mestna uprava. Naš Grad jc uprav škandalozno zanemarjen. Niti čednih klopi ni na Gradu. In vendar bi se dal naš Grad krasno preurediti. Sedaj pa je menda izročena skrb zanj ljudem, ki niso nikdar drugod videli, s koliko skrbnostjo in na kake najraznovrstnej-še načine drugod skrbe za olepšavo takih točk okoli mesta. Morda se pa tudi kakemu magistratnemu usTuEbeneu no zdi vredno o tem premišljevati, in je vesel, da hitro napravi svojo službo in da ima kolikor mogoče malo dela s takšnimi zadevami. Če pa reflektira-mo, da raste med nami tujski promet, je treba naša šetališča bolje urediti. Mislim, da bi bilo prav, ako g. župan skliče o tem kmalu posebno e n -k e t o , v kateri naj bi bili poleg tistih občinskih svetnikov, ki se za take stvari interesirajo, tudi zastopniki planinskih društev, društva za tujski promet, sploh gospodje, o katerih se ve, da se za stvar zanimajo in so že kaj videli po svetu. Tako bomo na najhitrejši način prišli do praktičnih лавуе^у in do lepe vsestranske ureditve naših izpre-hajališč. Zupan obljubi, da bo zadevo pre-iskal, izgovarja se pa na slabe mestne finance. Samouprava irske. Stoletni boj Ircev za svojo samoupravo in za osvoboditev iz suženjskih spon, v katere so katoliške Irce vkovali pred stoletji angleški protestanti, se bliža koncu. Samouprava Irske, home-rule, kakor jo Angleži naziva jo, je povzročila v angleški zbornici že hude, velike boje. Za samoupravo Irske je pričel boj v angleški zbornici 6. avgusta 1775 rojeni Daniel 0'Connel, odvetnik po poklicu. Po shodih je organiziral Irce. Angleži so z nasilstvi proti njemu nastopali, a leta 1828 je bil O'-Connell izvoljen v agleški državni zbor, kjer je ustanovil irski klub, ki se mu je pridružilo do 50 poslancev. Njegovo geslo je bilo verska svoboda katoličanov in samouprava Irske. Con-nelova zasluga je bila, da so Angleži odpravili tiste odurne postave, ki so n. pr. s smrtno kaznijo grozile katoliškemu duhovniku, če je maševal. Vpliv Connellov je bil tako velik, da so že takrat Angleži nekoliko omilili bedno stanje ubogih katoliških Ircev, ki niso niti smeli biti lastniki zemljišč, ki so jim jih protestantovski angleški lordi pograbili in se bogatili iz žuljev ubogega katoliškega Irca. S krvjo ne v čast angleškega protestantizma je pisana irska povestnica. Samostojno Irsho je prvič zahteval O'Connell leta 1830 v angleški zbornici. In od takrat je trajal boj za samostojno Irsko do danes in še traja. Protivili so se samoupravni Irski in se še protivijo v prvi vrsti tisti angleški lordi, ki so ne samo na Irskem, marveč v celi Angleški s svojimi vele-posestvi uničili malega kmeta. Irski poslanci so ustavni boj vodili spretno, previdno in vztrajno. Veliko volilnih bojev se je na Angleškem bojevalo v znamenju irske samouprave. Veliki angleški državnik Gladstone si je stavil nalogo, da izposluje samostojnost Irske, a svojega ideala ni mogel izpeljati. V znamenju samoupravne Irske so se na angleškem menjavale vlade. 0'Connellov in Gladstonejev vzor samoupravne Irske je prevzel v svoj program tudi sedanji angleški ministrski predsednik Asquith. Dne 11. t. mes. je predložil angleški poslaniški zbornici zakonski načrt o samoupravi Irske. Utemeljeval je postavo, da se mora državni zbor oprostiti sedanjih spon, ko se mora pečati s skrajnimi zadevami države. Irski parlament naj bi obstajal iz senata in iz poslaniške zbornice, najvišja avktoriteta državnega zbora se ne sme omejiti. PosianTSKa ZfcOrniea bo imela 164 poslancev. Senat imenuje glede na poeebne razmere Irske zdaj še osrednja, pozneje pa irska vlada. Irska poslaniška zbornica bo smela sklepati le o postavah, ki se tičejo Irske. Posebne postave bodo določale versko enakopravnost. — Zadnje dejanje dolge, stoletne žaloigre z napisom »Boj za samoupravo in enakopravnost Irske in katoliških Ircev« se zdaj vrši. Presenečenja seveda v politiki nikdar niso izključena, a lahko se trdi, da kmalu dobe Irci, za kar so se tako vztrajno borili toliko let. Zgled Angleške, ki podaja roko sprave skozi stoletja tlačenim Ircem, mora neposredno vplivati tudi na razmere v naši državi! USODA BRAMBNE PREOSNOVE. Danes se odloči, če se more v sedanjih razmerah izvesti brambna preos-nova ali ne. Ogrski državni zbor prične namreč danes zopet zborovati in če bodo Justhovci obstruirali, se ogrski državni zbor odgodi, v soboto pa zboruje na Dunaju skupen ministrski svet, ki se ga tudi oba ministrska predsednika udeležita. Skupen ministrski svet tudi sklene, če bodo delegacije zborovale ali ne. Skupni finančni minister Bilinski je bil včeraj pri cesarju v avdijenci, ki je trajala petčetrt ure. Razpravljalo se je o zasedanju delegacij. Skupna vlada želi, naj bi se vršilo definitivno zasedanje delegacij. Če ogrska vlada želji skupne vlade ugodi, še ni znano. OBUPEN POLOŽAJ ČEŠKIH DEŽELNIH FINANC. Obstrukcija Nemcev v češkem deželnem zboru je povzročila, da mora češka deželna uprava najnujnejše izdatke pokrivati le še do konca meseca majnika. Češki višji deželni maršal želi, da bi dovolila vlada deželnemu odboru češkemu najeti posojilo, ki naj bi ga vlada jamčila. Čo se to nc izposluje in če se sprava med Nemci in Čehi ne doseže, se pa res lahko zgodi, da se nastavi za vodstvo poslov kraljevine Češke kraljevi komisar. BENKO NA DOPUSTU. Bosenski civilni adlat baron Ben-ko je 11. t. m. nastopil svoj daljši dopust, s katerega se kot aktivni civilni acUat najbrž več ne povrne v Sarajevo. Sekčni načelnik Pitner je žc prevzel začasno vodstvo poslov. SRBSKA NARODNA OBRANA. »Berliner Tageblatt« poroča iz Bel-grada, da ob aneksiji Bosne in Hercegovine ustanovljena Srbska Narodna Obrana šteje že 3,000.000 članov. Obrana živahno deluje na to, netiti vojno razpoloženje proti Avstriji. Naše države sicer ne nameravajo napasti, a če bi naša država zasedla Sandžak, bi Obrana srbsko vlado prisilila na vojsko. Obrana sodi, da se vojska kmalu prične. — Odgovoren za to poročilo je seveda »Berliner Tageblatt«, ki glede na seiizacionelne časnikarske race večkrat tekmuje z amerikanskimi listi. FRANCOZI KONCENTRIRAJO ZRAČNO BRODOVJE OB NEMŠKI MEJI. Novi francoski poveljnik francoskega zračnega brodovja, polkovnik Hirschhauer, je izjavil, da Francozi v najkrajšem času koncentrirajo svoje zračno brodovje v bližini nemške meje. Aeroplane in zrakoplove nameravajo Francozi popolnoma ločiti. bodni.« Toda bilo je tako, kakor da bi mu te besede šepetal kdo drugi in kakor da bi on sam ne razumel dobro, kaj pomenijo. Imel je samo čustvo, da so svobodni, obenem pa, da se je zgodilo nekaj strašnega, kar ga je napolnjevalo z nemirom in mu je tlačilo prsi kot težek kamen. Slednjič so mu pričele misli drveneti. Dolgo časa je gledal na velike sence, ki so krožile nad plamenom, slednjič je pa pričel kimati in dremati. Tudi Kali je dremal, toda vzbudil se je vsak trenotek in dolagal veje na ogenj. Nastopila je globoka in, kar je pod ravnikom redko, jako tiha noč. Slišati je bilo samo prasketanje gorečega trnja in plapolanje ognja, ki je razsvetljeval v polkrogu viseče skale. Mesec ni svetil v globino sosteske, toda na višavi so migljali roji neznanih zvezd. Zrak je postal tako hladen, da se je Stanko vzbudil, raztegnil odrvenole ude in pričelo ga je skrbeti, če malo Nelke morda ne zebe. Toda spomnil se je, da jo jc pustil na plahtah, katere je še Dinah vzela iz Fayuma, in to ga je pomirilo. Prišlo mu je tudi na misel, da gredo od Nila nc-irenehoma več ali manj na kvišku, torej so morali tekom toliko dni priti že dosti visoko, v take kraje, kjer mrzlica več tako ne razsaja, kakor pa v nizki strugi reke. Občutljivi nočni hlad jc potriewl to domnevanje. In ta misel mu je dodala poguma. Trenotek je šel pod šotor poslušat, če Nelka mirno spi, potem se je vrnil, sedel bližje ognja in pričel spet dremati ter je celo trdo zaspal. Naenkrat ga je vzbudilo renčanje Sabe, ki se je poprej položil spat čisto poleg njegovih neg. Tudi Kali se je vzdramil in oba sta začela nemirno gledati na britana, ki se je vzravnal kot struna, nastavil ušesi in vlekel zrak z nozdri in vohal proti strani, od koder so prišli, ter neprenehoma upiral oči v temo. Dlaka sc mu je naježila na vratu in hrbtu, prsi so se mu pa napolnile zraka, katerega je neprestano renčanje usrkaval v pljuča. Mladi suženj je hitro doložil suhih vej na ogenj. »Gospod,« zašepetal je, »vzeti puško, vzeti puško!« Stanko je vzel puško in stopil pred ogenj, da bi bolje videl v mračno globino soteske. Renčanje Sabe se je spremenilo v pretrgano lajanje. Nekaj časa ni bilo slišati ničesar, potem je pa prišel na ušesa Kalija in Stanka iz daljave zamolkel šum, kakor da bi velike živali hitro tekle proti ognju. Ta šum se je odbijal v nočni tišini z odmevom ob skalne stene in jc postajal vedno izrazitejši. Stanko je spoznal, da se bliža smrtna nevarnost. Toda kaj bi moglo biti? Morda bivoli, morda dvojica nosorož-cev, ki išče izhoda iz soteske? V takem slučaju je karavana izgubljena brezpogojno, ako morda grom strela ne preplaši živali in jih ne požene nazaj, kajti te živali niso manj zlobne in nevarne, kakor pa roparske zverine, ne boje se ognja — in vse pomandrajo na poti... Kaj pa če bi bil kak oddelek Smai-na, ki je našel v soteski trupla in sedaj išče morilce? Sam Stanko ni vedel, kaj bi bilo bolje, nagla smrt ali nova suž-njost? Pri tem mu je prišlo v glavo, da, ako se nahaja sam Smain pri oddelku, ju bo morda pustil pri življenju, ako ga pa ni, ju bodo derviši ali takoj pomorili, ali pa, kar bi bilo še huje, mučili pred smrtjo na strašne načine. »Ali,« vzdihnil je, »Bog daj, da bi bile to zverine, ne pa ljudje!« Medtem je šum naraščal in se spremenil v peketanje kopit, dokler se niso slednjič iz teme prikazale bliščeče oči, razpenjeni gobci in od bega razvihrane grive. »Konja!« zaklical je Kali. Res sta bila to konja Gebhra in Hamisa. Pritekla sta v divjem diru, očividno ju je gnal strah. Ko sta priletela v okrožje luči in zagledala svoje zvezane tovariše, sta se vzpela na zadnji nogi, potem pa začela prskati in se zarila s kopiti v zemljo ter stala tako nekaj trenolkov nepremakljivo. LAŠKO - TURŠKA VO'^A. Laški generali proti vladi. Glasilo laškega generalnega štaba, »Fsercito italiano«, ostro napada laško vlado in ji očita, da se vmešava s svojimi ^rezmiselnimi navodili v delokrog generala Caneva in tako oslablja njegovo iniciativo. Canevi list priporoča, da naj postopa tako, kakor je postopal Nelson in naj ukazov in povelj vojnega ministrstvi niti več ne čita. Iz Libije izgnani laški poslanec. Kakor znano, so izgnali Lahi pred mesci inozemske časnikarje iz Tripolisa, zdaj so pa celo izgnali poslanca De-feliceja, ker je predčasno poročal o laških operacijah. Palcrmski prefekt je pa Defiliceja ovadil sodišču in zahteva, da naj se kaznuje, ker je v svoji korespondenci objavljal vojaško tajnosti. iz Me. Nova nasilstva na Hrvaškem. Dne 11. t. m. se je vi'šila hišna preiskava v uredništvu »Pokrela«. Komisija je zaplenila več konfisciranih številk in rokopisov. Iz Zagreba sc nadalje poroča, da jc pripravljalni odbor za evhaii-stični kongres na Dunaju precej vzne-voljen radi dogodkov na Hrvaškem in ker zavzema Avstrija popolnoma pasivno stališče. Govori se, da Hrvatje nc bodo priredili posebnega vlaka, ka-< kor so nameravali in se zelo dvomi, če bodo Hrvatje na evhar j stilnem kongresu tako sijajno zastopani, kakor so to prvotno nameravali. Zakaj neki ne?. Kakor poroča »Grazer Volksblatt«, jO vznevoljenje povzročilo, ker ni bil odklonjen Khuen Hedervaryjev predlog o odpravi hrvaške ustave. Hrvaški politiki in publicisti nameravajo za razmere na Hrvaškem zainteresirati kongres narodov, ki se vrši mesca junija v Parizu. Kongresov tajnik Pelissier, je že obljubil svojo intervencijo. Obiskati namerava Prago, Zagreb, Belgrad in Sofijo, da se pouči o razmerah. Kongresa se nameravajo tudi hrvaški po-i slanci udeležiti in vprizoriti razgovor o hrvaških razmerah. Častni predsednik kongresa bo Roosevelt. O obisku hrvaških visokošolcev v Belgradu izjavlja glasilo stranke prava »Hrva«. tska«: Nekateri inozemski listi, ki so sicer nam naklonjeni, so se pečali s tem obiskom na način, ki ga ne moremo odobravati. Obisk nima namena demonstrirati proti monarhiji, ker gro zgolj za kulturno socialne .smotre. Obsojati moramo vsako politično kombinacijo, ki bi osumljala lojalnost hrvaškega naroda. Ni povoda, da se obiska bojimo, dasi se ga ne udeleži noben član stranke prava. Mladi ljudje, ki so podpisali dotičen oklic, so člani posebne mladohrvaške skupine, ki jim stranka prava ne more narekovati, kako da naj postopajo. Za vse, kar store, so zato sami odgovorni. Popolnoma razumemo smisel vprašanja, ki ga je »Grazer Volksblatt« glede na to vprašanje stavil zunanjemu ministrstvu in upamo, da vprašanje ni ostalo neopa-ženo. Izvajanjem »Hrvatske« pristavlja »Grazer Volksblatt«: Ni potrebno pripomniti, da ko smo stavili vprašanje zunanjemu ministru, o hrvaški lojalnosti nismo dvomili, marveč le opozarjali na nevznemirljiv pojav. Prejšnjo čase Hrvatje niso hodili v Belgrad, zdaj hodijo. Kot časnikarji in domoljubi smo bili dolžni, da na to novo dejstvo opozorimo tistega državnika, ki je v prvi vrsti poklican, da čuva dobrobit celotne monarhije. Drugega nis/mo nameravali in smatramo v naše zadoščenje, ker naš korak Hrvatje pravilno presojajo. Vest o velikonočnih obredih kon-flseirana. Iz Zagreba poročajo, da je hrvaška vlada nekemu listu zaplenila cclo vest o velikonočnih obredih in o velikonočnem sprevodu in sicer zato, ker ni bilo med dostojanstveniki, ki so se udeležili obredov na veliko soboto, zabeleženo ime kraljevega komisarja pl. Čuvaja. Čuvaj nadaljuje nasilstva. Uradni list hrvaške vlade objavlja Čuvajev oklic, ki izvaja, da se širijo med ljudstvom napačna poročila, n. pr. da se sedanja uprava na Hrvaškem kmalu izpremeni in da se političen položaj iz-premeni na dobro gotovih strank. Ta poročila, ki so napačna, so naperjena proti sedanjemu vladnemu načinu na Hrvaškem in v Slavoniji, lahko razburijo mirno prebivalstvo in postanejo lahko nevarna javnemu miru in redu. Zato naroča vsem okrajnim oblastim in policijskim komisarijatom, da naj to delovanje, ki je kaznjivo, najskrbnejše zasledujejo in da naj vsakega, ki kakorkoli taka napačna, vznemirjajoča poročila razširja, takoj aretirajo in izroče kazenskim sodiščem, da jih kaznujejo radi prestopka ali pregreška proti javnemu miru in redu, — To se pravi z drugimi besedami: Vsak. ki v Arhipel. Laška vojna ladja Calabria je skozi Sueški prekop prepeljala šest turških ujetnikov, med njimi tudi carinskega nadzornika Mohameda Pajka, ki so ga prijeli na carinskem parniku Menzaleh in mu zaplenili 75.000 frankov. Prijeti turški ogleduhi v Genovi. Policija je aretirala v Genovi turškega vohuna Abdel Azic Ali j a. Turški rdeči polumesec. —- Vtihotap-ljenje dinamiti v Turčijo. Bosensko hercegovinski mohame-danci so izročili Turškemu rdečemu polumescu zbirko 250.000 kron, albanski mohamedanci pa po francoskem poslaniku 100.000 frankov. — Carigraj-ska pristaniška oblast je zaplenila na nekem parniku 64 zavojev dinamita, ki so ga nameravali v Turčijo vtihotapiti. PORTUGALSKI REPUBLIČANI HUJ-SKAJO ŠPANSKO ARMADO. Špansko vojaško časopisje poziva vlado, da naj prepreči protimilitari-stično propagando do portugalskih rc-publičanov. Zadnje čase so namreč zaplenili v armadi več tisoč tiskovin, ki so se tiskale, v Lizboni in ki hujskajo španske vojake na vstajo proti monarhiji. iz HrvaŠke. Komisarljat za plačevanje Cuvajje-vih dolgov. Žena kraljevega komisarja, bivša guvernantka, je ženska zelo finega okusa, ki sc ne zadovoljuje v svojim komisarskem sijaju s kakršnokoli opravo, temveč je vztrajala na tem, da naj bo njen novi stan moderno urejen. No, kako naj se to zgodi, ko se ve, da plava hrvaški kraljevi komisar v menicah in neplačanih računih. Toda našel se je izhod. Ena soba se ima urediti na ta način, kakor je soba Marije Terezije na cesarskem dvoru na Dunaju, a denar za isto se hoče vzeti iz zemalj-ske blagajne. List »Hrvatska« je s pomočjo dobrih prijateljev doznal za to mahinacijo in celo stvar pri/nesel na svitlo. Uradni list je vsled tega skoro pobesnel od srda, a to tem bolj, ker je »Hrvatska« napisala, da velja novo pohištvo 30.000 kron. Uradni list hvali okus komisarjeve žene, obenem pa de-mentira vest »Hrvatske«, češ, da velja omenjeno pohištvo samo polovico, namreč 15.000 kron. Ker pa se za gotovo ve, da je bilo v zemaljski blagajni dvignjenih 30.000 kron v svrho nabave novega pohištva, a uradno časopisje poroča, da se je izdalo samo 15.000 K, nastane vprašanje, kam je zginilo na-daljnih 15.000 K? Na to vprašanje čaka odgovora vsa x>oštcna javnost. Ali je zato na Hrvaškem uveden komisarijat, da si bo novi komisar na ta način krpal svoje raztrgane žepe? Hrvaški narod je do skrajnosti izrabljen, siromašen, od dne do dne gospodarsko propada. Kadar je treba popraviti bodisi še tako malo cesto, ni denarja, a za človeka, ki je prinesel toliko zla Hrvaški, izdajejo se tisoči za Cuvajevo pohištvo. Nečuveno postopanje cenzure. Iz Zagreba: Včeraj je "bil neki list konfis-ciran na ta, cenzuri vso čast dajoči način. Uredništvo dotičnega lista je poslalo dolžnostni izvod policiji. Ta ga je po preteku dveh ur vrnila ter v cclem listu z rdečim svinčnikom prečrtala edino črko i (hrvatski: in) neke notice. V uredništvu so dali izdolbsti črko i iz besedila ter nato na novo poslali izvod Jiista policijskemu cenzorju. Toda ta jc izjavil, da je zaradi nastalo praznote prostora opaziti, da jc bil list kon-fisciran. Končno je bilo uredništvo prisiljeno izločiti vos stavek in ga z drugim nadomestiti. List je zopet romal k cenzorju. Ker je bil sedaj na onem mestu popolnoma nedolžen in brezpomemben stavek, je cenzor kraljevega komisarja dal po preteku nadaljnih 8 ur končno dovoljenje za izdajo. Zopet hišna preiskava. Iz Zagreba: Včeraj popoldne jc bila v uredništvu »Hrvatske«, glavnega glasila hrvatske stranke prava, dolgotrajna hišna preiskava. Policija jc dobila dva eksem-plarja lista, ki ga je bila zavrnila preventivna cenzura. Ker obstoja komisarjeva naredba, da se sme list, predno ga ni odobrila, preventivna cenzura, tiskati samo v enem izvodu, jc bilo uredništvo »Hrvatske« obsojena na 500 K globe, ki je bila odtegnjena od položeno varščine v znesku 5000 K. Pripomniti jc treba, da. sta bila sezirana dva, takožvana makulatuma izvoda, ker se, »Hrvatska« tiska na. rotacijskem stroju, s katerim tehnično sploh ni mogoče podati le enega eksemplara. — Postopanje preventivne cenzure postaja v zadnjih dneh vedno ostrejše, ki naravnost tiransko zatira svobodo tiska. Hrvaške srednje šole. »Hrv. Po-kret« je izvedel, da se odslej na srednje šole na Hrvaškem ne bodo več sprojemali dijaki, ki so doslej bili na kaki srodnji šoli izven Hrvaške. To je predvsem naperjeno proti dijakom iz Dalmacije in Sarajeva. t JANEZ MENCINGER. Danes popoldne so v Celovcu položili v grob dr. J. Sketa, jutri popoldne ob štirih pa so zagrne v Krškem jama za drugim pisateljem slovenskim, dr. Janezom Mencingerjem, odvetnikom v Krškem, ki je umrl v petek popoldne. Mencinger je bil rojen leta 1838., je umrl torej v lepi starosti 7-i let. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, pravo pa na Dunaju; kot advokat je bil nekaj časa v Kranju, od koder se je pa preselil v Krško, kjer je preživel dolgo vrsto let. Poleg svojega poklica je tudi marljivo sodeloval na leposlovnem polju. Že kot gimnazijec je sodeloval pri Blei-weisovih »Novicah«, pozneje je bil so-t rudnik »Slovenskega Glasnika« in »Ljubljanskega Zvona«. Njegovo ime je postalo posebno znano po povesti »Moja hoja na Triglav«, katero je prinesla »Slovenska Matica«. Njegovi spisi zadnjih let se odlikujejo po zdravem humorju, veliki satirični zmožnosti in zdravem naziranju o življenju. Njegov »Abadon« (»Ljubljanski Zvon«, 1893), je edini slovenski filozofski roman, pred katerim se lahko vsi plitvi moderni poskusi na slovenskem slovstvenem polju skrijejo. LluhljonsKe novice. lj Shod o razmerah na magislratu. Jutri ob 10. uri dopoldne se v veliki dvorani »Lj. doma« vrši shod, na katerem porajata obč.'svetnika S. L. S. dr. Ivan Zajec in Ivan Š t e f e. K obilni udeležbi vabi klub občinskih svetnikov 5. L. S. lj Vsaka ljubljanska Slovenka, vsak ljubljanski Slovenec bi moral smatrati za svojo častno narodno dolžnost biti podporna članica, oziroma podporni član ljubljanske podružnice »Slovenske Straže«! Prosimo za blagohotno vplačanje udnine za leto 1912! lj Ljudski oder igra jutri na belo nedeljo ob pol 8. uri zvečer narodno igro s petjem »Deseti brat« kot predzadnjo igro letošnje sezone. V komični ulogi Krjavlja nastopi kot gost gospod Anton Verovšek. Ta vloga spada med one nepozabne narodne tipe, ki jih zna nesmrtno ustvarjati g. Verovšek. Vso tragiko svoje figure zna izrabiti, vendar nudi ob vsakem stavku tudi bogato priliko za smeh. Ta večer je obenem časten večer g. Verovška in ta umetnik res zasluži, da mu občipstvo, ki mu tako rado sledi in ki ga tako ljubi, napolni hišo do zadnjega kotička. Najboljša moč Ljudskega odra, g. Kalar, igra desetega brata. Pevske točke izvaja iz prijaznosti slavno glasbeno društvo »Ljubljana«, tako da bo tudi petje na vrhuncu. Inscenirana je igra prav dobro in so posamezne slike prav lepe. Igra ima sedem slik: 1. Na graščinskem vrtu. 2. Ki'javljeva povest. 3. Oče in sin. 4. Zaklad. 5. Nočni poboj. 6. V Krjavljevi koči. 7. Na Slemenicah. Vstopnice se dobe v predprodaji v Kat. Bukvarni, na belo nedeljo od 3. ure naprej v prvem nadstropju »Ljudskega Doma« in od pol 7. ure pri blagajni. lj V Rokodelskem domu je na Belo nedeljo vsako leto zadnja gledališka predstava. Zato bo tudi jutri, v nedeljo, dne 14. t. m. prav zanimiv zabavni večer Katoliškega mladeniškega društva v dvorani »Rokodelskega doma«. Spored je prav srečno izbran. Vrste se moški zbori, govor g. prof. dr. Josipa J e r š e t a , lepa igra »Fernando, strah Asturije«, kupleti gg. R. Vrančiča in Avg. J e 1 o č n i k a ih burka »Rdeči nosovi«. Pokažimo z obilno udeležbo simpatije vrlim mladeničem! Pričctek jc ob 7. uri zvečer. lj Javno predavanje. Prihodnji torek ob osmi uri zvečer predava v mali dvorani »Ljudskega Doma« g. iurist Ivo Puh ari č, član hrvatskega kat. akademičnega društva »Domogoj« o gospodarskih razmerah v Dalmaciji. Vstop vsakemu prost. lj Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana opozarja svoje člane ter druge dobrotnike, da je razstava slik k delom II. Sienkievvicza v Mestnem domu odprta dne H. aprila 1912 od 9. ure dopoldne do mraka. Med tem časom jetudi razdelitev 600 d a r i 1. Ker je čisti dobiček namenjen društvu za otroško varstvo, naj nihče nc zamudi priti ta dan na razstavo. V s t o p n i n a, ki je tudi občne m legitimacija do darila, znaša 1 K. lj »Revček Andrejček.« V sredo zvečer so priredili ljubljanski Orli v Ljudskem Domu narodno igro »Revček Andrejček«. Ne vemo, s kako pravico se sme ta igra »narodna« imenovati, ker ni na njo prav nič narodnega, k večjemu nerodnega. Igra je brez vsake dramatične sile, skupaj zmašena, polna naivnosti, o kakih sklesanih značajih ni govora, brez misli in bolj karikatura ljudskih značajev. Ne bo prav nobene škode, če sploh izgine za večno iz naših odrov. Izmed igralcev sta se najbolj odlikovala gg. Verovšek in pa Vrančič. G. Verovšek nam je podal skozi in skozi dosledno in zaokroženo figuro vaškega reveža in ustvaril iz vlogo vse kar se je sploh le dalo. Tudi Vrančič je bil, kot Anže včasih naravnost izboren. Dvomimo, da bi se mogel sploh kdo bolj uglobiti in uživeti v to vlogo, kakor je storil to g. Vrančijč. Tudi g. Peterlin in Jeločnik nista bila napačna. Ostali gospodje in gospodične so pač storili svojo dolžnost primerno svojim zmožnostim in svoji igralski 1'utini. Obisk je bil povoljen. lj V katol. Cerkev je bil danes sprejet v kapelici prisilne delavnice gojenec Janez Novak s Koroškega. Bil je pogojno kršCen in prejel sveto obhajilo. lj Iz Ljubljane pobeglega trgovca in posestnika mlina Jakoba Bončarja, so baje prijeli v Neaplju. lj Odlikovanje. C. kr. finančno ministrstvo na Dunaju je gosp. Vojlehu S t r n a d u , c. kr. ravnatelju tobačne tvornice v Taboru (Češko), prilikom na-prošene vpokojitve izreklo svoje priznanje za mnogoletno, vestno ter vspešno službovanje! Gospodu ravnatelju, ki je tudi v ljubljanski tobačni tvornici jako vspešno deloval, naše iskrene čestitke! lj Koncert Slovenske Filharmonije. V nedeljo, dne 14. t. m. se vrši pod vodstvom gosp. kapelnika Teplega ljudski koncert v veliki dvorani hotela Union. Spored to pot prinaša dela mojsirov: Weber, Liszt, Wagner in Dvorak. Posebno opozarjamo na krasno ouverturo »Oberon«, Lisztovo »Ogrsko Rapsodijo« ter Wagnerjevi »Pevci mojstri norlm-berški«. Poslednji se v Ljubljani v ljudskem koncertu prvikrat izvajajo. Koncert se vrši ob pogrnjenih mizah. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. lj Cirkus Colini Clairo je došel v Ljubljano ter ima danes ob 8. uri zvečer v Lattermannovem drevoredu otvoritveno predstavo. Cirkus slavi po ve-likomestnem, izvrstnem, .senzačnem programu. lj Najboljši odgovor. Imenovanje g. Avguština Š e 1 k o za dež. oficijala, je dalo soc. dem. »Zarji« povod za jako neotesan napad. G. Šelko je odgovoril na to s tem, da je pristopil kot ustanovni član k šentpeterskemu Orlu. lj Umrli so v Ljubljani: Josip Lara-preht, delavec, 62 let. — Matilda Sam-sa, kočarjeva hči, 5 dni. — Maiija Fa-ga.nel, hči c. kr. jetniškega paznika, 11 dni. — Justina Šali, delavka, 25 let. — Franja Kren, delavka, 39 let. — Andrej Bogataj, trgovec, 69 let. — Josipi-na Prime, delavka, 37 let. — Jera 2i-rovnik, delavka tobačne tovarne, 45 let. lj V Ameriko jo je včeraj hotel popihati ter se s tem izogniti vojaški suknji leta 1894. v Vuškovecu rojeni in v Vinico pri Črnomlju pristojni Jurij Bu-baš, katerega je pa še na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Nikolaj Večerin pravočasno aretoval. Oddali so ga sodišču. lj Na potu onemogel. Ko je prišel včeraj popoldne posestnikov sin iz Dra-gomelj, Franc Grčar, pred južni kolodvor z namenom, da odpotuje v Trst, o tej gospodi že posvetila, kakor zasluži! -j- Volitev župana na Gcčah. Z Goč se nam piše: Velikonočni ponedeljek se je vršila volitev novega starešinstva. Županom je bil izvoljen gospod Ivan Mi s 1 e j, za svetovalca pa gg.: Rihard Ferjančič in Anton Vovk. Vsi trije so neustrašeni bojevniki S. L. S. Novoizvoljenega župana je pevsko društvo »Nanos« z zastavo spremilo na doni. Ko se zmrači, pa pride k novoizvoljenemu županu cleputacija četvorice, katera je najhujše agitirala pri zadnji občinski volitvi proti S. L. S. In ti ljudje se drznejo novoizvoljenemu županu v obraz trditi, da so bili oni vedno za to, da bi bil on župan. Ivan Mislej ni dobil od vseh liberalcev niti enega glasu. Razume se, da jc deputacija čula krepak odgovor, da jo je osramočena ocl-kurila. Liberalci naj se tolažijo, da doba treh let hitro mine, za ta čas pa naj le prepustijo novemu županu, da sc bo držal svojih res pravih svetovalcev, katere je tudi on volil in kateri mu bodo rade volje pomagali pri težavnem županskem poslu. — Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je na mesto obolele učiteljice Angele Vodo imenoval bivšo suplentinjo v Borovnici Marijo Miklavec - Janša za suplentinjo na ljudski šoli v Notranji gorici. — Izboljšanje položaja državnih železničarjev. Poslancu Bufivalu so v železniškem ministrstvu izjavili, da je izboljšanje glede na plače delavcev že rešeno in da mora dotične spise le še železniški minister potrditi. Tudi novi delovni red se kmalu objavi. Tistim železničarjem, katerim stanarinska pristojbina še ni bila izboljšana, se v najkrajšem času izplača izboljšana stanarina. — Konferenca Sodalitatis Sessi Cordis Jesu za žužemberško dekanijo bo dne 15. aprila ob 10. uri dopoldne v Žužemberku. — Visok obisk v Postojnski jami. Iz Postojne se nam piše: V torek, dne 9. t. m. je prišel iz Opatije Njega eksce-lenca gospod minister za javna dela Otokar Trnka z družino ogledat si postojnsko jamo. Vse mesto je bilo v zastavah. K sprejemu so prišli pred jamski vhod razen polnoštevilne jamske komisije, nji na čelu gospod c. kr. okrajni glavar dr. Pilshofcr, tudi gospodje župan Pikel, dekan Erzar in de-želnosodni svetnik dr. Doljan. Njega ekscelenca se je izrekel jako pohvalno o bajnem podzemeljskem svetu. Ob 5. uri popoldne se je minister odpeljal na Dunaj. — Draga živina. Na dunajskih živinskih sejmih so ta teden tako poskočile cene živini, kakor še nikdar prej ne. Voli pitanci so poskočili za dve do štiri, biki za štiri, pitani prašiči za šest do osem, prašiči mladiči 18 do 20 kron za 100 kg žive teže. Cena telet je poskočila za osem do 14 kron. — Umrl je v Tržiču v četrtek dne 11. t. m. g. Ivan Jelene, hišni posestnik in trgovec po kratki, mučni bolezni. Poko ni je imel trgovino in posestvo tudi v Križali pri Tržiču. Zapušča veliko družino. Naj počiva v miru! — Posledice pijanost". Dninar A. Štern je pretekli pefek obležal v Mojstrani pijan ob poti. Zavedel se je z rano na glavi, nc ve pa, ali se je sam poškodoval ali ga je pa kdo napadel. Zdravi se v dež. bolnišnici. — Umrl je v Sarajevu c. kr. pismo-noša Andrej P o ž u n. Kjer še nimate nabiralnika »Slov. Straže« pišite ponj. Mersis novice. š Shod županov. Na belo nedeljo, dne 14. t. m., se vrši v Mariboru ob deseti uri predpoldne, Flossergasse 4, tečaj za župane, svetovalce in odbornike. Predavali bodo: dr. Krek, dr. Pegan, dr. Korošec, dr. Leskovar, Roškar in Pišek. Vabljeni so na tečaj tudi vsi drugi ukaželjni možje .in mladeniči. š Pri občinskih volitvah v irjju Lemberg so bili izvoljeni sami slovenski kandidatje. Štajercijanci so propadli. Tako se snažijo mali trgi v bližnji in daljni ptujski okolici gnilega Štajerci j ans t va. š VoILev župana v celjski okol'ci. Kakor znano, si je dne 1. t. m. izvoljeni župan v celjski okolici gospod Avgust Sušnik pridržal osem dni odloga v premislek, ako bi sprejel izvolitev župana, ali ne. G. Sušnik je podal izjavo, da, izvolitve nc sprejme. Pričakovati je torej prihodnje dni nove županske volit ve. š Brebrovmk. Pri občinskih volitvah dne 10. t. m. so sijajno zmagali pristaši »Kmečke zveze«. š Osebne vesti. Skušnjo za poštnega asistenta sta napravila z dobrim uspehom pri graškem poštnem ravnateljstvu podčastnika J. Vengušt in F. Supančič mariborskega topničarskega polka štev. 3. š Slovensko gledališče v Mariboru. Na belo nedeljo, dne 14. aprila 1912, ob pol 8. uri zvečer se bo vprizorila v »Narodnem domu« gledališka predstava »Hči mestnega sodnika«, žaloigra v 4. dejanjih. Po J. Jurčičevi povesti jo je dramatizoval F. Plemič. Pri tej predstavi sodeluje orkes^r »Glasbenega društva«. Preclprodaja vs.opnic pri g. \Veixlnu v Zgornji gosposki ulici 33. š Podružnico »Siidmarke« so ustanovili pri Sv. Trojici v Slov. goricah. š Ropi na šiajersko-hrvaški meji, Iz Šmar.a pri Jelšah. Tukaj se dogajajo zadnje čase vedni vlomi in tatvine, katere, kakor so sumi, hodijo izvrševat razni uzmoviči iz Hrvaškega. Ako te vlomilce slučajno zasačijo, jim roparji držijo in grozijo z revolverji. Tako nemoteno tatvine izvršujejo. Ljudje si jih tudi iz strahu ne upajo naznaniti oblastim. To dni so obiskali posestnika Janeza Blahuto v Sv. Emi in posestnika Martina Škorjanca, ravnotam. Pri prvem so ukradli različnih stvari v vrednosti 200 K. Vlomljeno jc bilo tudi v dve trgovini v Tinskem, kjer so odnesli 300 K denarja. š Nesreča na kolodvoru v Punti-gamu. Predvčerajšnjem se je pripeljal v Puntigam pri Gradcu delavec Adolf Glalni iz Maribora. Ko je hotel izstopiti, ga je še nestoje i vlak vrgel pod kolesa. Odrezalo mu je popolnoma stegno leve noge in ga tudi drugače poškodovalo. Težko ranjenega so spravili v graško bolnišnico. Kakor sc nam pozneje poroča, jc Glatnik že Umrl v bolnišnici. š K prolestantstvu je pristopilo tekom enega leta: V Radgoni 2, v Mariboru 63, v Marenbergu 4, v Ptuju 23 in v Celju 19 oseb. š Umrla je v Mariboru učiteljica na I. mestni dekliški šoli gdč. Helena Niklas. š Ustrelil se je v Gradcu 211etni slušatelj tehnično visoke šole Ferdinand Rajner, doma iz Celja. Našli so ga v njegovem stanovanju' s prestreljenim sencem. Vzrok samoumora je neznan. š Poročil se je dne 8. t. m. naduči-telj Peter Jankovič v Razborju pri Zidanem mostu z gdč. Miro Jurkav, učiteljico istotam. š Ubil se je v pijanosti v Zgornji Pohanci, občina Sromljc, posestnik Travsiikar. Šel je nekoliko vlinjen iz svojega vinograda proti domu. Pri tem jc tako nesrečno padel čez neko pečino več metrov globoko, da jc obležal na mestu mrtev. š Gozdni požari. V torek je izbruhnil v gozdu posestnika Kragulnika na Iiumu blizu Celja ogenj. Na lice požara je odšla celjska požarna bramba in precej vojaštva. Ogenj je uničil nad 3 orale gozda, na katerem raste še skoro samo mlado drevje. Ogenj je zanetil sinček posestnika Kragulnika, ki se jo z vžigalicami igral v gozdu. — Iz Slo-venjegradca. Že večkrat so pričeli ob železnici ležeči gozdovi goreti. Tudi te dni se je vnel od isker železniške lokomotive ob tiru ležeč gozd. Ogenj je zapazila kmalu gdč. Hauser, ki je takoj poslala gasit delavce nekega tamošnjoga podjetja. Po dolgem napornem gašenju se jc posrečilo ogenj omejiti. Bilo bi v interesu železnice in prebivalcev, da bi pustila porezati grmovje ob železniškem tiru. š Imenovanje v živinozdravniški službi'. Deželni odbor je imenoval živi-nozdravnika Jožeta Kodre za živino-zdravnika na Vranskem. š Povozil se je. Iz Celja. Voznik Mariin Klajnšek je peljal težko obložen voz pivovih sodčkov iz Laškega trga proii Celju. Proti njemu se je peljal še en voz in da bi se mu izognit, je skočil na tla. Pri tem je prišel pod kolesa, ki so mu šla čez nogo. Zaclobil je tako hude poškodbe, da je v celjski bolnišnici umrl. š Poskusen samoumor. Iz Slovenske Bistrice. Tu se jc vlegel neki 34 let stari Karel Wutter na železniški tir, da bi ga povozil prihajajoči brzovlak. Samomorilca so zapazili železniški delavci, ki so ga še pravočasno potegniti s tira. V zahvalo zato jih je hotel rešeni napasti z nožem. š Napad. Iz Celja nam poročajo: V Lembergu pri Novi Cerkvi je bil v temi brez povoda od kmečkih fantov napaden in pretepen 231ctni dninar Franc Mlakcr. Napadli so ga na cesti, ga vrgli na tla ter ga obdelovali s peslmi in z noži. Zadobil je več težkih ran po glavi in po rokah. Med napadalci je spozna,] šc mladega posestnikovega sina Janeza Klinca, ki ga jc vrgel na tla in ga prvi sunil z nožem. Drugih ni mogel več spoznati, ker je kmalu padel vsled ran v nezavest. Ranjenca so spravili v celjsko bolnišnico. š Eud vihar so imeli na Dobrni pri Celju. Ruval je drevesa in .trgal strehe. š Umri je v Trbovljah 381etni posestnik g. Fr. Pust. š Grajščini Thal in Plankenwar!;, nekoč last. predsednika »Glavne posojilnice« dr. Hudnika,, je predvčerajšnjim rta dražbi kupil Albert Ccczovvic-ka iz Dunaja za 506.020 K. š Vlomili so ponoči neznani zlikov-ci v Golobinjaltu pri Planini v hišo po-estnika Ivana Ercl; med ropotom se je gospodar prebudil; ko jc hotel vlomilce pregnati, so ga s samokresom ob-strelili v levo ramo. Ko se je umaknil v hišo, so še streljali v hišne duri. Na-o so potem Bonhatovemu viničarju pokradli vse meso in slanino iz lcašče in obiskali tudi hram posestnika Šaliga v Imenom. Ker niso dobili vina, so sto-čili je ih po tleli. Sploh so tatvino in vlomi pri nas na dnevnem redu. š Smrtna kosa. Umrl je v Laškem trgu Radeckijev veteran Kovač v 80. lelu starosti. — V Žalcu jc umrl posestnik in gostilničar Josip Kuntara, — Pri Sv. Urbanu nad Ptujem jc umrl vpokojeni stotnik Jožef Irgl, tamošnji rojak, star 66 let. — V Gornjem gradu je umrl posestnik Presočnik, oče notarskega kandidata Prescčnika v Ljubljani. š Vlomi. Iz Radgone. Dobro organizirana, dosedaj še nepoznana tatinska banda se klati po radgu ski okolici. Ob velikonočnih dnevih je bilo na več krajih vlomljeno. Pri posestniku Rolu so vlomilci spodkopali celo zid in sli v hišo ter ukradli masti in mesa od 12 svinj. Vlomili so nato še pri več drugih posestnikih ter odnesli precej stvari. š Nesreče pri streljanja. Ko so v nedeljo v Pečkah pri Slov. Bistrici streljali, je bil poleg tudi devetletni Jožef Črepinko. Odtrgalo mu je na levi roki dva prsta. — V Oselici pri Slov. Bistrici pa je Francu Rihterju prestrelilo levo roko. — 221etni infanterist Fx*anc Kri-sper od 27. polka v Ljubljani je svoj dopust prebil v svojem kraju Vildonu. Vzel je staro puško, da bi ž njo streljal. Ko je hotel sprožiti, se je razletela cev in mu popolnoma raztrgala levo lice. Tudi oko je izgubljeno. Prepeljali so ga v garnizijsko bolnišnico v Gradec. — Na veliko soboto je streljal 201etni kočarjev sin Jože Rezec v Št. Rupertu z možnarjem. Možnar se ni hotel sprožiti. Rezec ga je nato vzdignil, a možnar se mu je sprožil nepričakovano v roki. Zadobil je na levi roki več težkih poškodb. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. š Nov slovenski zdravnik v Brežicah. Dne 14. t. m. prične v vili »Livada« v Brežicah ordinirati zdravnik gospod dr. Vinko Hudelist. š Poskušen samoumor Štajerca v Fu?ju. Infanterist Franc Leskovar, doma iz Štajerskega, jc v samoumoril-nem namenu oddal proti sebi strel iz vojašl.e puške, ki ga je zadel v bližini srca. Zadobil je težko rano. Vzrok dejanja je neznan. š Pazite na otroke! Na Tezni pri Mariboru je padel štiriletni otrok kurjača Franca Rajha v vrelo vodo in se tako opekel, da bo najbrže umrl. — V Laškem trgu je po nesrečni okoliščini padel v Weberjevi usnjarni otrok gosp. Pirnat-Ulaga v vodo, vsled česar je drugi dan nato umrl. Primorske vesli. p Shod dekanov. V škofijski palači v Trstu se je vršil dne 2. t. m. dekanijski shod pod predsedstvom škofa dr. Karli,na. Razpravljala so se tekoča važnejša vprašanja, tičoča se notranje uprave in zunanjega vodstva škofije. Dal Bog, da bi prvemu prav lepo uspelemu sestanku gg. dekanov sledilo še mnogo drugih, ki bi obrodili bogat sad v korist našega ljudstva. Izmed 15 dekanov se je udeležilo važne konfcrencc 12; trije so opravičili svojo odsotnost; en dekanat pa še ni zaseden — skupno 16. p A. Nedved, župnik v šterni, ki je postal zadnji čas konzistorialni svetnik, se jo podal na Lesino, da okreva po prestani bolezni. Dva meseca ga bo naclomestoval g. Ferd. Štadler, kaplan v Gradini. Gospod Štadler bo iz Šterne excurrcndo oskrboval Gradino. p Roparski morilec prijet? Predvčerajšnjem se je tržaški policiji posrečilo prijeti nekega človeka, na katerega leti najopravičenejši sum, da je ž njim prišel, v roke pravice velik zločinec: Nekaj časa sem sc je zadrževal v Trstu neki človek, ki je razmetaval denar kakor z lopato. Seveda je opazila varnostna oblast to tujčevo nenavadno ra-dodarnost in je dala nazirati tujca po svojih organih. Toda tujec je izginil za nekaj časa. Poteklo pa je par tednov in razsipni gospod se je zopet vrnil v Trst in zopet začel svoje razsipno življenje. V nekem hotelu, kjer se je nastanil za par dni, je dal samo enemu izvoščeku, ki ga je vozil kratek čas, je izvoščeku, ki ga je vozil krate čas, jc dal 20 K. V neki gostilni, kjer je obedoval, je dal natakarju 30 K napitnine. V starem mestu je v eni noči plačal pri isti mizi za 360 K šampanjca. Neikoga večera je prišel tudi v točilnico v restavraciji hoi sla »Balkan«, kjer je tudi plačal nad 300 K za šampanjec in vabil k pitju vsakogar, kdor je le hotel piti. Aretiranec pravi, da je trgovec živine v Galiciji. V njegovem kovčegu so našli par brzojavk, naslovljenih na ime Štefana Szezurovvskega v Podszumlancih v Galiciji. Odpošiljatclji brzojavk so bili neki Rusinovvski, Gardulowski in še drugi, vsi dunajski mesarji. Brzojavke so bile oddane vse na Dunaju tekom" mescca februarja pa do 18. marca t. 1. V kovčeku se je nahajal tudi jopič, kakor ga navadno nosijo mesarji, a pri jopiču je bil znotranji žep odtrgan. Našli so poleg tega tudi torbico iz celega, kakor sc navadno rabi za shrambo zlatega in srebrnega denarja, potem pa tudi nekaj arotirančevega perila, ki je bilo okrvavljeno. Varnostna oblast so. jc brzojavnim potom obrnila nn vsa večja gališka mesta in v Angliji za poizvedbe o aretirancu. Verjetno j je, da je aretiranec v resnici trgovec z živino, ki je pod pretvezo dobrega zaslužka zvabil v neki dosedaj še neznan kraj nekega mesarja ali trgovca s prašiči, ga tamkaj umoril in si potem prilastil umorjenčev denar. To tudi kažejo one brzojavke, ki so vse odposlane z Dunaju in ki vse pozivljejo naslovljen- ea, tiaj pride sem ali tja, zagotavljajo? lep dobiček itd. — Danes o tem poročajo iz Trsta: Policijsko ravnateljstvo je prejelo brzojavko iz Rochatyna v Galiciji, glasom katere je tam nedavno Szezurovski provedel velikansko goljufijo, ki pa še ni znana v vseh podrobnostih. Nekoga je ogoljufal za 12.000 K. Poizvedbe se nadaljujejo in ne bodo še tako kmalu zaključene. p Samomor ali kaj? Danes zjutraj smo dobili poročilo, da so našli vieraj zjutraj v Fari mrtvega 261etnega Ant. Prelac iz Sovodenj, mlinarja v mlinu Antona Orzana iz Gorice. Iz poškodb katere je imel, se je dalo sklepati, da jc mladenič padel skozi okno. Eno poročilo katero smo dobili, pravi, da je nesrečnik vstal ponoči v snu in da je bil žrtev spanca. Drugo poročilo pa pravi, da je izvršil samoumor, ker ga ni maralo dekle, v katero se je zagledal. Razne sivori. Viharji in sneg. Ob zadnjih viharjih se je v nemških pristaniščih potopilo veliko ladij z moštvom. Sodijo, da je nad 30 ladij potopilo! Med Jakinom in Benetkami se je potopila dne 9. t. m. jadrnica »Riccardo S.« Utonila sta dva mornarja, oče in sin. Na Češkem in Ogrskem je pa snežilo. 110 let stari trgovec Ujhely je dne 10. t. m. umrl v Lugosu na Ogrskem. SHOD S. L. S. V nedeljo, dne 14. t. m. popoldne ob 2. uri se vrši v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem javen shod S. L. S. Telefonska in brzojavno poročilo. DR. MENCINGER UMRL. Krško, 12. aprila. Slovenski pisatelj dr. Mencinger je danes popoldne umrl. Pogreb v nedeljo popoldne ob 4. uri. OBSTRUKCIJA V OGRSKEM PARLAMENTU. Budimpešta, 12. aprila. Danes se je zbornica zopet zbrala, da po nameri vlade reši definitivno brambno reformo. Justhova stranka je začela takoj z ob-strukcijo po opslovniku. Opozicija je najprej zahtevala, da se o dovolitvi na-prošenega dopusta za poslanca Lo-vaszija glasuje po imenih. Podpredsednik je to tudi odredil. Ko se pri tem dva poslanca vladne stranke glasovanja vzdržita, zahteva opozicija, da morata glasovati in se zavoljo tega vname poslovniška debata. Ker je zapisnikar imeoia poslancev prehitro bral, je opozicija zahtevala, da se imena še enkrat prebero. Ker se podpredsednik brani, navalijo Justhovci na predsedniško estrado in burno ponove svojo zahtevo. Poslanec Rath zahteva tajno sejo, ki se odredi. DALMATINSKI PRAVAŠI. Split, 12. aprila. Včeraj je bila številno obiskana seja eksekutivnega odbora hrvatske stranke prava, kateri so prisostvovali tudi dalmatinski, pravaš-bi državni in deželni poslanci. Na predlog drž. poslanca Prodana so bile sprejete tri resolucije. Prva pozdravlja hrvatske brate onkrat Velebita ter izjavlja solidarnost dalmatinskih Hrvatov z njihovim bojem. Druga izjavlja, da so pravaši pripravljeni sodelovati z vsemi hrvatskimi in srbskimi brati v varstvo ogrožene hrvatske domovine, ki računa pri tem tudi na pomoč bratskega slovenskega naroda. Tretja resolucija zahteva, da poslanci, zastopniki naroda v parlamentu, v delegacijah in v drugih ustavnih zborih podvzamejo vse potrebne korake, cla enkrat konča madjarski režim z nasilnostmi onkraj Leite. Končno poživlja resolucija hrvatski narod, naj podpira svoje poslance v boju za pravice hrvatskega naroda. JUSTH ZA SPLOŠNO IN ENAKO VOLILNO PRAVICO. Budimpešta, 12. aprila. Justh je na konferenci svoje stranke govoril o političnem položaju in dejal, da je zdaj bolj kot kedaj potrebno boriti se za splošno, enako in tajno volilno pravico. Pečal se je tudi s hrvaškim vprašanjem. Po živahni debati se je sklenilo izvoliti poseben odbor, ki bo hrvaško vprašanje proučil in na prihodnjem strankinem zboru o njem poročal. OBČINSKI ZASTOP V DJAKOVU RAZPUfiČEN. Osjek, 12. aprila. Vlada jc razpustila občinski zastop v Djakovu, ker ni hotel voliti župana iz teme, ki mu je bila predložena od okrajne oblasti. Občinski zastop je vztrajal na tem, da zopet voli bivžcga županu Svarcniajerja. KONFISKACIJE LISTOV IZ AVSTRIJE. Zagreb, 12. aprila. Včeraj popoldne je došel policijski uradnik Martinjak z dvema detektivoma na kolodvor s popisom listov, ki ne smejo več v Hrvaško. Vsi ti listi so sedaj takoj konfisci-rani, ko jih pripelje vlak. PROTI HRVAŠKEMU ČASOPISJU. Zagreb, 12. aprila. Vlada je odbila dr. Svetozara. Rittiga kot odgovornega urednika »Katoličkog Lista«. VOLITEV V BOSENSKI SABOR. Sarajevo, 12. aprila. V okraju Tuzla je v drugi kuriji izvoljen v bosenski sabor skupni hrvaški kandidat Veko-slav Jelavič, urednik »Hrvatske zajed-nice«. NAPAČNE VESTI O SMRTI PJJA X. Rim, 12. aprila. Včeraj se jc razširila v Madridu vest, da je papež Pij X. umrl. Ministrski predsednik Carialejas jo je smatral za resnično in o tem t?. ko j obvestil kralja, ki je nunciaturi takoj kondoliral. Pri tem pa se je izkazalo, da je vest popolnoma neutemeljena in je nastala vsled neke pismene napake v neki brzojavki, ki jo je dobila madridska nunciatura. Namesto »pa-pa«, oče, je bilo namreč rečeno »pape«, papež. — Iz Rima re je takoj sporočilo, da je Sveti Oče živ in zdrav in da je podelil veliko avdijenc. LAŠKO-TURŠKA VOJSKA. Carigrad, 12. aprila. Prihodnji teden bodo velevlasti Porto skupno vprašale, bi se li ne mogel čimpreje skleniti mir. TURKI STRELJALI NA »BARONA BECKA«. Budimpešta, 12. aprila. »Poster LIoyd« poroča, da so Turki v višini kraja Luin-Kale v Dardanelah streljali na avstrijski Lloydovi parnik »Baron Beck«. MAŽARSKA OBJESTNOST. Reka, 12. aprila. Šef tukajšnje postaje je vsem železničarjem naznanil, da je vlada odredila, da sc vsi premestijo na Ogrsko, na Reko pa pridejo na njihovo mesto sami Mažari. TAT »MONE VANNE« PRIJET? Pariz, 12. aprila. Policija je danes aretirala 321etnega brezposelnega Chauveuja in nejgovo ljubimko Figo-vino, katera ima na sumu, da sta ukradla Mono Vanno. Chauveau jc indivi-duij, ki je že »in contumatiam« na 48 let ječe obsojen. SNEŽNI VIHARJI. Odesa, 12. aprila. V čeli južni Rusiji divjajo grozni snežni viharji. Ponekod pada, tudi toča. Vsled mraza je umrlo 39 oseb. Inomost, 12. aprila. Po vsej severni Tirolski pada gost sneg. Vladajo veliki mrazi. Praga, 12. aprila. Povsod, zlasti na severnem Češkem sneži. Vejejo ostri vetrovi. Budimpešta, 12. aprila. Po vsej Ogrski, zlasti v Karpatih so nastali silni sneženi meteži. Ponekod je zapadel sneg več cm na debelo. Dunaj, 12. aprila. Tukaj je začel danes padati obilen sneg. »SLOVENSKA STRAŽA.« Darovali kot Slomškov dar: I. Hoenigman, župnik, Brezovica pri Ljubljani, 3 K 20 v. — Nabrala ga. M. Fortič, soproga deželnega oficiala v Ljubljani, 10 K. — Josip Hren, vin. sin v Gorici pri Sv. Trojici v Halozah, 20 v. — Ob priliki pogreba zvestega pristaša Kmečke zveze Jakoba Korun v Brae-lovčah, darovali pogrebci, 3 K 50 v. — Nabrano po č. g. Ivanu Vogrinec, kaplanu v Braslovčah ob raznih prilikah, 7 K. — Ana Gorjanc, cerkvena pevka v Solkanu, nabrala ob priliki občnega zbora, dne 25. marca 1912, 12 K 10 v. — Anton Veranič, kaplan, Sv. Peter pri Radgoni, 1 K. — Nabrano pri neki domači veselici v Dol. Ravnih pri Poljanah, 14 K 62 v. Prispevki podružnic: Podružnica v Biljani, 8 K. — Podružnica Sv. Tomaž pri Ormožu. 40 K. — Podružnica Batuje-Selo, 26 K 80 v. — Ženska podružnica, Sv. Križ tik Slatine, 5 K. Sklad Mohorjanov: 367. Mohorjani Stranice, Šla j. po knezoškof. žup. uradu, 4 K, — 368. Mohorjani v Semiču, 8 K. Slomškov dar po 20 K: »Domačin na bavarski meji«, 20 K. Za molitvenike obmejnim Slovencem: Iz Sv. Križa pri Tržiču: 20 K. V Slomškovem letu naj se ogrevajo vsa naša društva za »Slovensko Stražo!« Naj se pomnože darovi — tem več narodnc-cbrsmb&ega dela bo »Slovenska Straža« lahko izkazovala v svojem poročilu. Vse Slovenke, vsi Slovenci na hitro pomoč t LloDiiansRe novice. Pristopite kot podporne Slanice in člani k ljubljanski podružnici »Slovenske Straže«! Vsak naj odpošlje v ta namen pisarni »Slovenske Straže« vsaj 1 K! lj V nedeljo ob deseti uri dopoldne sklicuje klub občinskih svetnikov S. L. S. shod v veliko dvorano »Ljudskega Doma«. Govorita občinska svetnika dr. Ivan Zajec in Ivan Štofe. Vo-lilke in volilci S. L. S., prihitite v obilnem številu! lj Ljudski oder igra na belo nedeljo, dne 14. t. m. ob pol 8. uri narodno igro s petjem »Deseti hra*t, v kateri nastopi v vlogi Krj«vlja gospod Anton Verovšek, ki ima ta večer tudi svoj časten večssr. Krjavelj je eden najboljših kmečkih tipov, kar jih jc ustvaril in kreiral g. Verovšek. Ta kmečki original, ki je zvit in malo omejen, ki tako Irže, da si sam vrjame in ki pove par prav smešnih, pristno narodnih primerov, je našel v g. Verovšku svojega mojstra. Na Ljudskem odru je nastopal g. Verovšek v malomeščanskih vlogah, v salonski, v serijoznem značaju in kot Krjavelj. Zato zasluži, da mu napolni občinstvo hišo. Resnih scen in smehu se v »Desetem bratu« ne manjka, tako da pride vsak na svoj račun. Interpretacija bo prav lepa in slikovita in sobo na Slemenicah bo res veselje si ogledati. — Glar^or'? društvo ^Ljubljrna« sodeluje pri petju, tako da bo tudi v tem oziru vsem ustreženo. Nadejamo se, da bo občinstvo g. Verovšku znalo in vedelo ee dostojno odslužiti za vse večere, ko vas je zabaval in dvigal s svojo umetnostjo. Vstopnice se d o b e v predprodaji v Katol. Bukvami fn ca dan predstave 3. ure naprej v prvem nadstropju Ljuđohega Doma in cb pol 7. ari pri blrRr.jnl lj Katoliško mledeniško društvo priredi na Belo nedeljo, 14. aprila, ob 7. uri zvečer v Rokodelskem domu, zabavni večer. Spored: 1. D. Jenko: Rojakom, moški zbor. 2. D. Jenko: Lipa, moški zbor. 3. Dr. B. Ipavec: Slovenec sem, moški zbor. 4. Govor. (Prof. dr. Josip Jerše.) 5. »Fernando, strah Astu-rije« ali i zpre obrnjen je roparja. (Igro-kaz s petjem v treh dejanjih. Poslovenil Fr. Rihar.) 6. Kupleti. Prednašata gg. Vrančič in A. Jeločnik. 7. »Rdeči nosovi.« Burka v enem dejanju. Vstopnina: Sedeži I. do III. vrste po 1 K, IV. do VI. vrste po 80 v, VII. do IX. vrste po 60 v, X. do XII. Vrste po 40 v. — Stojišča 30 v. lj »Društvo za varstvo vajencev« v Ljubljani, kojega pravila je c. kr. dež. vlada že potrdila, bo imelo svoj ustanovni občni zbor v ponedeljek, dne 15. t. m., točno ob 8. uri zvečer v dvorani »Rokodelskega doma« v Ljubljani, Ko-menskega ulica Št. 12. Z ustanovitvijo tega društva, ki si je stavilo kot eno prvih nalog, zgraditi obrtnemu naraščaju »Vajeniški dom« v Ljubljani, bo storjen zopet korak naprej v socialnem delu za našo mladino. Cenjeno občinstvo, posebno ono iz obrtniških in industrijskih krogov, se vabi k obilni udeležbi. — Pripravljalni odbor. lj Iz vzorne ljubljanske mesene občinske upravo. »Zarja« piše: Mestna ljudska kopelj v Ljubljani je nima r.ajbrž para po vsem civiliziranem svetu. Edina kopelj v mestu je v takem stanju, da se moraš presneto previdno obračati, da je ne zapustiš bolj umazan, kakor si pa šel vanjo. Pršne izbice so namreč sila tesne. Pa to bi še bilo, da bi ne bile stene umazane. Platnena vhodna zagrinjala v kopelj so že za prst na debelo plesnjiva, plu-valniki so najrazličnejših barv, med katerimi prevladuje umazano črna, le bela se ti redko pokaže. Ko sem včeraj vstopil v kabino, me je duh po plesno-bi hotel naravnost vznak vreči. Naj zadostujejo ti migljaji, da se uprava kopališča bolj pobriga za snažnost in zračenje; kajti kopelj naj ne bo obiskovalcem higijenično nevarna. Stranišče že kar nevarno postaja obiskovalcem. Mestni zdravniki naj bi si napravo ogledali in vsaj tedensko nadzirali kopelj! lj Um se je omračil bivšemu črko-stavcu Filipu Kranjcu. Navedenec je bil danes zjutraj v neki kavarni ter zahteval dve steklenici šampanjca. Ker ga mu ni kavarnar hotel dati, je Kranj c brez vsakega povoda udaril nekega narednika, ki z zadevo ni imel nič opraviti. Kranjca so potem privedli na osrednjo stražnico in poklicali policijskega zdravnika, ki je konstaloval, da se mu je omračil um ter odredil, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico na opazovalni oddelek. lj Muzejsko društvo v Ljubljani je priredilo minoli četrtek zvečer ob 6. uri v muzejski dvorani jako zanimivo predavanje. Naš rojak dr. Boris Zar-nik, profesor na vseučilišču v Wu.rz- burgu, ki biva nekaj dni v LJubljani, je predaval o cepljenju in množenju živalskih stanic. Na podlagi stenskih slik je razkazoval, kako se v staničnem jedru zrnice, centrosoma razpoloviči, kromosomi ekvatorijalno vredijo in slednjič nova stanica nastane. Poduč-no in zanimivo je razkazal, kako isti kromosomi v spermi vplivajo pri oploditvi na spolni razvoj, ima li biti novorojeno bitje možkega, ali ženskega spola. Devet mikroskopov je stalo na razpolago, v katere je g. predavatelj vložil krasne preparate jajčic morskega ježka, konjske gliste i. dr., pri katerih je bil razviden prvi razvoj po sploditvi Občinstvo, večinoma gg. profesorji in zdravniki, so pazljivo sledili izvajanju g. profesorja in končno s ploskanjem in dobro-iklici izrekli priznanje poduč-nerau predavanju. Vsekako je bilo to predavanje za naše ljubljanske razme. re nekaj izvanrednega ter drage volje izrekamo g. profesorju dr. Zamiku prisrčno zahvalo za požtvovalni trud, ki ga mu je povzročilo predavanje. Skoro občudovanja vredna pa j.e bila gladka slovenščina g. profesorja, če se oziramo na to, da se mora v Wurzburgu vedno posluževati izključno nemškega jezika, zlasti pa, ker je v tem predmetu mnogo tehničnih izrazov, katere je pored-koma čuti v materinščini. — S. (Dalje na peti strani.) Modni salon Ivane Schiller Sv. Petra cesta 31 priporoča 1030 slamnike vseh vrst Izvršuje vsa popravila. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Suiilight MILO daje najboljšo garancijo proti pre- I. rani obrabi perila. Čisto in milo je, ter so zato lahko rabi za čiščenje najfinejših oblačil in nakita, svilenega in flanelastega blaga, čipk itd. SUNLIGHT MILO je najbolj razširjeno po celem sveto. Dvojni kos po ЛО h, osmerokoten po 16 b. Fr. F. Zajec, ШШ, Stari Ц 9 priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno kon oejlonlranl optik In strokovnjak svoj ^ ^gjj kotščipalni-ke, očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrako-mere, dalno-glede L t. d. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji, po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeno delavnico. Ceniki brezplačno. Ceniki brezplačno. železtmto JCina -Tino Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kelajnl. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri ln je re-konvaiescentom ln malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izbornl okus. VeSkrat odlikovano. Had 7000 гШШ spričeval. , e. in kr. dvorni THST-BarkovlJe lj Pobegnil je še dne 9. t. m. I71etni pasarski vajenec Jožef Cerar. Kdor vc kaj o njem, naj obvesti gospoda Habiča v Rožni ulici štev. 3 ali pa gosp. Ivana Kregarja na Elizabetni cesti. lj Snežiti je zopet pričelo danes popoldne. lj Na ulici onemogla. Sinoči jc v \Volfovi ulici onemogla leta 1838. v Železnikih rojena dninarica Helena Novak. Ker ni mogla dalje, so jo z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. lj Umrli so v Ljubljani: Fran Ko-tar, delavec, 78 let. — Juri Nežmah, železniški delavec, U let. — Fran Košak, čevljar, 77 let. — Josip Videtič, klepar, 46 let. — Ivan Uršič, prosjak, 77 let. — Ana Lavrin, žena vpokojenega tovarniškega delavca, 55 let. — Slavij a To-minc, usmiljenka, 42 let. lj Prememba posesti. G. Anton Ožura, trgovec v Devi na Sedmogra-škem, nas prosi objaviti, da je dal za hišo gospe Kati Avsec v Florijanski ulici št. 22 le 65.000 in ne 67.000 K. Gospodarstvo. C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino In obrt. Občni zbor tega zavoda, kateri se je vršil dne 11. t. m., je odobril predloge upravnega sveta ter sklenil, da se od čistega dobička 20,180.273 K 50 vin. izplača za poslovno leto 1911 dividenda po 33 K za vsako delnico (proti 32 K za leto 1910), nadalje vloži 1,000 000 K v splošni rezervni zaklad, 600.000 K v pokojninski fond ter konečno prenese 2,131.000 K na. račun dobička in zgube tekočega leta. Kakor je iz bilance, na drugem mestu tega lista priobčone, razvidno, kažejo vse postavke iste za preteklo leto zopet znatno zvišanje. Svote, katere so bile koncem leta 1911 v upravi tega zavoda, znašajo 1,167 milijonov kron, torej sijajni dokaz, da zavzema ki-editni zavod med denarnimi zavodi naše države slej ko prej prvo, vodilno stališče. Marija Jelene roj. Leber naznanja pretužno vest, da je nje nepozabni, iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, stari oče in brat, gospod Ivan Jelene trgovec in posestnik danes, v četrtek, ob 12. po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto ob 10. uri dopoldne na tukajšnje pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo brale v župnih cerkvah v Tržiču in v Krizah. Blagemu rajniku bodi ohranjen pobožen spomin. 1142 V Tržiču, 11. aprila 1912. Tržne cene. Cene veljajo za 60 kg. Budimpešta, 12. aprila 191 Pšenica za april 1912 .... Pšenica za maj 1912 ..... . Pšenica za oktober 1912 ... Rž za april 1912 . ..-.•... Rž za oktober 1912..... Oves za april 1912...... Oves za oktober 1912 .... Koruza za maj 1912..... Koruza za julij 1912..... 11-64 10'98 993 9-68 9'-8'96 Vai ene za mizarsko obrt takoj sprej-. me IVAN KUHAR, mizarski mojster, Vižmarje št. 69, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 1123 Potrti najgloblje žalosti javljamo v svojem imenu kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov pretužno vest o smrli našega ljubega soproga, očeta, starega očeta, gospoda dr. Frana Vok c. kr. notar, častnik Fran Josipovega reda, oskrbnik visokega nemškega viteškega reda, predsednik okrožnega odbora ribarskega društva ki je dne 11. t. m. ob 6. uri popoldne, po prejemu svetih zakramentov za umirajoče in blagoslova Nj. Svetosti papeža mirno zaspal v Gospodu. Zemski ostanki dragega pokojnika se v soboto, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne v hiši žalosti Miklošičeva cesta št. 20 blagoslove in nato na pokopališču pri Svetem Križu polože k večnemu počitku. Ljubljana, dne 12. aprila 1912. 115; Ivan Vok c. in kr. linijski priročnik sin, Ellinor Vok Ifte'ita baronica Binzer, roj. Vok hCeri. Eoza S. Vok, roj. Banfield soproga. Lenka Vok, roj.Rakostj pl. Mindszeat sinaha. August baron pl. Binzer kralj. bav. vladni svetnik zet. i priporočam po zmernih cenah sveže došle krasne zlate ribice, jegulje in druge male ribice, kakor tudi izbero miniatur-školjk. Velespoštovanjem Julij Klein trgovina s steklom WoUova ulica i In skladišče Frančiškanska ulica 8. Dva rabljena pisalna strofa in en 71 a F.e љ £ razmnoževalni aparat popolnoma nov (kateri je stal 650 K) kakor tudi celo pisarniško opravo, se proda radi opustitve trgovine takoj za vsako ceno. Vprašanje pod »NUJNO 500« poštno ležeče, Ljubljana. 1145 Ženitbena ponudba Izobražen, mlad trgovec, prikup-Ijive zunanjosti, srednje velikosti v prijaznem kraju Gorenjske, se želi seznaniti z 20 do 26 letno gospico. Dobra gospodinja, veselje do trgovine, večje premoženje bi dovedlo srečno prihod-n/ost. Resne ponudbe s sliko in navedbo starosti se prosijo do 1. maja pod šifro „MAJNIK" na upravo „Slovenca". Neugodne ponudbe se takoj vrnejo pod jamstvom tajnosti. шо Št. 11942. Razglas, ' Na podlagi § 26:, lit. a, b' občinskega roda za stolno mesto Ljubljano, odreja podpisani mestni magistrat, da je promet po brvi čez Ljubljanico pri prisilni delavnici odnosno pri deželni bolijici zaradi nevarnosti, da so podere, vsakomur zabranjen. Prestopniki zapadejo zakoniti kazni. Mestni magistrat Ifublfansld, dne 11. aprila 1912. Župan: dr. Ivan Tavčar, 1 r. Trvi kranjski pogrebni zavod Franc Doberlet. lavijolina vijolina s tipkami in lokom, najpripro-stejše igranje, nežen, dalekodoneč glas. Posebno priporočamo za kvartete klavijoline, klavijolo in klavičel. Interesentje se vabijo na ogled! Prospekti brezplačno! Patenti v vseh državah. Tvorntea klavijoltn Bajde Sl Komp. Ljubljana, Dunajska cesta 73. 8 Dne27.0Dri]aiei2sevršivi8Um novovpeljani 1126 Ta semenj bode posebno jako ugoden za kramarje, ker sc vrši dne 29. aprila tudi v Ilirski Bistrici semenj in znaša oddaljenost Jelšane-Il. Bistrica komaj eno uro hoda. Jelšane, dne 9. aprila 1912/ Župhn! I. Valetičič. Mieiifi in адИорпШ zaupanja vredne osebe, ki obiskujejo zasebne odjemalce, se iščejo proti zelo visoki proviziji za prodajo naših znamenitih iii patentovanfh zastorov za okna, — Visok ugoden zaslužek. Vzorci franko. Združene tvornica rolet in žaluzij J. & E. liiuck, IMer'K ш deri, Celo. Občuje sc v srbsko-hrvatskem, češkem, laškem nemškem in ogerskem jeziku. S prevzetjem zastopstva naše tvrdke si pridobite časten in visok zaslužek. 1.138 Sprejme se takoj! 1150 za neko večje tovarniško podjetje Budapešti. Zahteva se znanje slovenščine in nemščine, nemške stenografije in strojepisja,-Začetna plača 120 K mesečno. Stroški za pot se povrnejo. Ponudbe z navedbo starosti, dosedanjega službovanja itd. sprejema uprava lista dO 20. aprila "pod štev. 1150. Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi belomesnati kranjski iskS krompir Sprejema tudi naročila za semensko ajdo, oves, fižol, trave in vse vrste dragih semen. 761 Zaloga pristnih domačih vin. Zastopstvo ie prvovrstnih to- varen in priznano najboljših "koles „ K I N T A" modeli 1912~ are! Camernik Ss Ko. Ljubljana, Dunajska cesta 9 —12. Specialna Штa s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. === ж Mchaiilčnn delavnica prvega razreda za vsa v to stroko spadajoču dela in popravila. Garaža za avtomobile. Zaloga pnev-matikov za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravila pnevmatlkov potoni vulkaniziranjn. — Bencin in olje za vse vporabe. — Izposo« ievalnica ko'es. — Šola za vožnje z vsemi vozili. — Interesentom smo a strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago. 1144 Nizke cene! Novosti sukfla za moške ln modnega blaga za damske obleke! Zahtevane vzorce! MIlana, Stritarjeva ulica 4 Vioree »varovan. KNJIGOTRŽTVO. Šmarnice. 18 Marijinih pesmi za mešani zbor, deloma z orglami, zložil p. Hugolin Sattner, založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Drugi pomnoženi natis. Cena partituri 3 K, glasovi po 50 vin. V tej zbirki se nahajajoče Marijine pesmi je prištevati med najlepše, kar jih je zložil naš priljubljeni in sloviti p. Hugolin na čast preblaženi Devici Mariji. — Omenjeni napevi so bili izdani prvikrat leta 1904 ob priliki jubileja petdesetletnice proglašenja brezmadežnega spočetja, pa so bile kmalu razprodane. V novi izdani zbirki je prideja-nih še 7 drugih Marijinih napevov. Vsi napevi so pravi biseri, ki jih je skladatelj vpletel v venec Marijinih pesmi. Najlepša in najkrasnejša izmed t.eh pesmic je pa brezdvomno pesem 4. »S cvetlicami Te venčamo,« ki je že marsikaterega poslušalca do solz ganila. — Oblika partiture je zelo pri-kupljiva in lična. TisJc naravnost krasen; papir izredno lep in močan. — Majnik, Marijin mesec se bliža. Vse se trudi in med seboj tekmuje, da na najlepši način v tem mesecu nebeško Kraljico proslavi. Cerkveni pevski zbori bodo pa Marijo najlepše častili in proslavljali s tem, da bodo p. Hugoli-nove »Šmarnice«, ki se dobivajo v Katoliški Bukvami v Ljubljani, marljivo gojili in proizvajali, posebno v majni-ku, kakor tudi pri vseh drugih prilikah Marijinega češčenja. Novi cestni zakon je izšel ravnokar v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani s sloveneko-nemškim besedilom pod naslovom: »Zakon z dne 21. fe- br u a r j a 1912, veljaven za v o j v o d i n j o Kranjsko glede gradnje in v z d r ž e v a n ja javnih n e e r a r s k i h cest in po-t o v.« — Cena 1 K 20 vin., trdo vezano 1 K 50 vin. Dobro vino % je na prodaj v kmetskih kleteh; posreduje Posojilnica v Kaštelu pošta Buje v Istri. 690 iS Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pr.delki Ш, OraSHa cesta MU li Prazen je izgovor, da se mora blago kupovati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgorai imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim Specerejskim blagom, tako, da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko svakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mno-gobrojen obisk. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke kakor oves, pšenico, suhe gobe, fižolj, seno, orehe, vinski kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče, ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska ln vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9.- do 15-- Kron 100 kg. 2973 Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto. Kdor hoče svoji ženi, hčeri ali so-rodnici ter znanki za god kaj res lepega, koristnega in trajnega podarili, naj knpi „Slovensko kuharico", ki je tudi na zunaj elegantno opremljena I — Cena vezani knjigi 6 kron. Vajenca 1136 za krojaško obrt sprejme takoj p«jve I Ve rta čn i k, krojaški mojster, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. LjuMjama, Prešernova ul. 9. Največja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. — Konfekcija za dame. Točna postrežba. 790 Solidne cene. Avstr. Ов ki*B priVi Aktiva. Bilanca k 31. decembru 1911. Vrednostni papirji...... Menice.......... Gotovina......... Predujemi na vrednostne papirje Oprava.......... Realitete.......... Dolžniki.......... Skupaj 39,763.63260 197,847.114-92 24,640.101 "44 81,006.958-27 1,054.700--11,105.500-— 811,868.226-82 1.167,286.23405 Delniška glavnica........... Rezervni zaklad glavnice........ Splošni rezervni zaklad......... Izredni rezervni zaklad......... Nedvignjene dividende......... Akcepti in nakaznice.......... Vloge na obrestovanje in drugi kreditorji . . Čisti dobiček............. Skupaj Kron 150,000.000--62,616.044-— 24,000.000--5,000.000 — 15.434 — 58,685.002-02 846,789.48053 20,180.27350 Izdatki. Račun izgube in dobička. 1.167,286.23405 Dohodki. Plače................ Stroški '............... Davki in pristojbine......... Prispevek za pokojninski zaklad .... Odpis inventarja.......... Odpis realitet............. Odpis terjatev........... Čisti dobiček............ Kron 6,036.087 44 2,337.220-07 3,864.880-86 455.000*— 148.730*49 181.285*34 75.595-02 20,180.273-50 Skupaj . . |l ll Dtitiaj. dne 31. decembra 1911. 33,279.072-72 Dobiček pri vrednostnih papirjih in konzorcijalnih kupčijah................ Dobiček na obrestih............ Dobiček na provizijah........... Dobiček na devizah............ Iznos realitet............... Odplačila na že odpisane terjatve....... Nedvignjene dividende........... Prenos dobička iz 1. 1910.......... Skupaj . . Kron 3,005.330-49 20,050.835-11 7,291.982-02 701.250-82 332.755-78 12.875-74 1.148'— 1,882.894*76 33,279.072*72 1131 Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.