KORUPCIJA JE VSAKA KRŠITEV DOLŽNEGA RAVNANJA URADNIH IN ODGOVORNIH OSEB V JAVNEM ALI ZASEBNEM SEKTORJU,KOT TUDI RAVNANJE OSEB, KI SO POBUDNIKI KRŠITEV ALI OSEB, KI SE S KRŠITVIJO LAHKO OKORISTIJO,ZARADI NEPOSREDNO ALI POSREDNO OBLJUBLJENE, PONUJENE, DANE OZIROMA ZAHTEVANE, SPREJETE ALI PRICAKOVANE KORISTI ZASE LETNO POROCILO 2014 1. 1. 2014–31. 12. 2014 ALI ZA DRUGEGA INTEGRITETA | ODGOVORNOST | VLADAVINA PRAVA LETNO POROCILO 2014 LETNO POROCILO 2014 – Komisija za preprecevanje korupcije – Izdala, založila in financirala Komisija za preprecevanje korupcije (odgovorni urednik Boris Štefanec) v Ljubljani, maja 2015 – Lektura: Nina Oštrbenk (KPK), Barbara Škrinjar (KPK) – Prelom: Matjaž Mešnjak (KPK) – Fotografije: KPK. Letno porocilo 2014 je bilo soglasno potrjeno na seji senata Komisije za preprecevanje korupcije dne 20. maja 2015 in ga komisija skladno z 19. clenom Zakona o integriteti in preprece­vanju korupcije (ZIntPK-UPB2, Ur. l. RS, št. 69/2011) posreduje Državnemu zboru RS. Pricujoc dokument obsega porocilo o KOMISIJA ZA PREPRECEVANJE KORUPCIJE LETNO POROCILO 2014 1. 1. 2014–31. 12. 2014 LJUBLJANA, MAJ 2015 Kazalo Kazalo Kazalo................................................................................ 5 Kazalo................................................................................................................ 6 Vizija senata....................................................................... 9 Vizija senata – Pogled naprej............................................................................ 10 Povzetek ............................................................................ 15 Opravljeno delo v letu 2014 ............................................................................. 16 Komisija za preprecevanje korupcije .................................. 19 O Komisiji za preprecevanje korupcije ............................................................. 20 Podrocja dela..................................................................... 25 Senat ................................................................................. 27 Senat................................................................................................................. 28 Urad................................................................................... 33 Pravne, kadrovske in financne zadeve ............................................................. 34 Služba za analitiko in informacijsko varnost..................................................... 39 Odnosi z javnostmi ........................................................................................... 43 Informacije javnega znacaja ............................................................................. 46 Mednarodna dejavnost komisije...................................................................... 47 Služba za nadzor in preiskave............................................. 53 Nadzor in preiskave.......................................................................................... 54 Prekrškovni postopki ........................................................................................ 57 Zašcita prijaviteljev........................................................................................... 59 Nasprotje interesov.......................................................................................... 62 Nezdružljivost funkcij ....................................................................................... 64 Omejitve poslovanja......................................................................................... 65 Prepoved in omejitve sprejemanja daril .......................................................... 66 Premoženjsko stanje ........................................................................................ 67 Lobiranje........................................................................................................... 72 Center za integriteto in preventivo..................................... 77 Krepitev integritete .......................................................................................... 78 Preventiva......................................................................................................... 80 Vizija senata Vizija senata – Pogled naprej Izhajajoc iz . Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije, . Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji, . Akcijskega nacrta o uresnicevanju resolucije ter mednarodnih aktov na podrocju preprecevanja korupcije: . Konvencije OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednaro­dnem poslovanju, . Konvencije Združenih narodov proti korupciji, . Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, . Kazensko pravne konvencije o korupciji, . Civilnopravne konvencije o korupciji si Komisija za preprecevanje korupcije prizadeva za zagotavljanje krepitve delovanja pravne države, dolocanje ukrepov in metod za krepitev integritete ter transparent-nosti in za preprecevanje korupcije ter preprecevanje in odpravljanje nasprotja inte­resov. VIZIJA Stremimo k družbi z nic korupcije in k državi integritete, transparentnosti, pravicnos-ti, enakih možnosti za vse ter družbene blaginje. V odlocnem boju proti korupciji dajemo poseben poudarek predvsem okrepljeni moci preventive. POSLANSTVO Doseci nicelno Naše temeljno poslanstvo je doseci nicelno toleranco do korupcije na vseh ravneh toleranco do ter povrnitev zaupanja državljanov in državljank v institucije pravne države. Vse stro­ kovno znanje, izkušnje in moci vlagamo v to, da država Slovenija postane – država korupcije je brez korupcije. temeljno poslan­stvo komisije. VREDNOTE Ustavnost, transparentnost, nepristranskost in etika so temelji našega dela. Omejevanje korupcije, krepitev pravne države ter integritete javnega sektorja so naša vodila. Integritetno, odgovorno in objektivno delovanje je naš pristop. NALOGE Za ucinkovit boj proti (predvsem sistemski) korupciji je nujen širši, interdisciplinarni pristop ter okrepljena moc preventive. Z mehanizmi, kot so: . odkrivanje in preiskovanje korupcijskih ravnanj, . zaznavanje, analiza in zmanjševanje korupcijskih tveganj, . krepitev transparentnosti in integritete javnega sektorja, . razvoj in implementacija orodij za preprecevanje korupcije (eticni kodeksi, nacrti integritete, sistemi za zašcito prijaviteljev, politike obvladovanja tveganj …), . izobraževanje, usposabljanje in ozavešcanje, najbolj ucinkovito preprecujemo, da bi prihajalo do korupcijskih ravnanj. ORODJA ZA DOSEGO CILJEV KPK je že vzpostavila ucinkovite nadzorne mehanizme: . odkrivanje in preiskovanje korupcijskih ravnanj, . vodenje registra lobistov, . nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, . nadzor nad omejitvami poslovanja, . register daril, . ugotavljanje nasprotja interesov. KPK je že vzpostavila ucinkovite preventivne mehanizme: . implementacija nacrtov integritete kot enega temeljnih orodij za (samo)zaznavo korupcijskih tveganj v vseh ustanovah javnega sektorja, . aplikacija Supervizor kot temeljno orodje na podrocju transparentnosti porabe javnih sredstev, . odgovori na vprašanja, predvsem v zvezi z nacrti integritete, nasprotjem intere­sov, omejitvami poslovanja in protikorupcijsko klavzulo, . izobraževanje, usposabljanje in ozavešcanje ter drugi preventivni ukrepi in projek-ti. STRATEŠKE USMERITVE – DESET KLJUCNIH CILJEV Komisija za preprecevanje korupcije se bo v mandatu senata strateško usmerila v: 1) Pripravo sistemskih analiz, priporocil in nacelnih mnenj z namenom zaznavanja in odprave sistemskih korupcijskih tveganj. 2) Sistemske in tematske nadzore na podrocjih, kjer Komisija za preprecevanje koru­pcije zaznava najvec korupcijskih tveganj (zdravstvo, bancništvo, lokalna samoupra­va, upravljanje z državnim premoženjem, prodaja državnega premoženja, javno narocanje ...). 3) Izvedbo raziskav in analiz s podrocja zaznave korupcijskih tveganj, spodbujanje priprave razvoja metodologije za zaznavanje nasprotja interesov in merjenje korupci­je – v sodelovanju z državnimi ter znanstveno-raziskovalnimi institucijami in nevlad­nimi organizacijami. 4) Evalvacijo in nadgradnjo nacrtov integritete bomo izvedli z namenom, da bi ti pos-tali celovit mehanizem za (samo)zaznavanje in odpravo korupcijskih tveganj ter tve­ganj drugih neeticnih in protipravnih ravnanj v ustanovah javnega sektorja. Komisija se bo v mandatu sedan-jega senata sis-temsko lotila odprave korup­cijskih tveganj. 5) Izobraževanje, usposabljanje in ozavešcanje ter delo z mladimi. Usmerjena izob­raževanja za posamezne ciljne skupine, implementacija protikorupcijskih vsebin v kurikulume osnovnih in srednjih šol, usposabljanja in ozavešcevalni projekti (tradicionalni Teden boja proti korupciji, tradicionalni Festival protikorupcijskega filma …). 6) Okrepljeno mednarodno dejavnost. Proaktivno delovanje komisije na podrocju mednarodne dejavnosti, izmenjava informacij, znanj in praks ter organizacija vsaj ene mednarodne konference na vsaki dve leti. 7) Nadgradnjo aplikacije Supervizor kot edinstvenega orodja za analize, odkrivanje in preprecevanje korupcijskih tveganj na podrocju porabe javnih sredstev, omejitev poslovanja, nasprotja interesov in zagotavljanja transparentnosti. 8) Transparentnost lobisticnih stikov. Komisija si bo z ozavešcanjem o pomenu porocanja o lobisticnih stikih prizadevala, da bodo vsi deležniki dosledno porocali. Okrepila bo nadzor in usposabljanje na podrocju lobiranja. 9) Poglobljen nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev, tudi v povezavi s preprecevanjem nasprotja interesov. 10) Zašcito prijaviteljev (»žvižgacev«). Pripravili bomo predlog celostne sistemske rešitve za vzpostavitev notranjih in zunanjih sistemov za prijavo nepravilnosti ter zašcito prijaviteljev korupcijskih ravnanj in drugih nepravilnosti v ustanovah javne­ga sektorja in širše. 13 Povzetek Opravljeno delo v letu 2014 ... Komisija za preprecevanje korupcije (komisija) je šele sredi junija 2014 dobila novo vodstvo, zaradi ponavljajocih postop­kov imenovanj namestnikov pa nekaj casa od nastopa funkcije novega predsednika ni bila polno operativna. Posledicno je bila za ta cas prekinjena tudi kontinuiteta odlocanja. V letu 2014 se je trend rasti pripada novih prijav suma korupcije in drugih krši­tev po Zakonu o integriteti in preprecevanju korupcije (ZIntPK) ustavil, kar je bilo za pricakovati. Kljub omenjenemu je komisija sprejela 935 zakljucnih dokumentov v zadevah suma korupcije, leta 2013 pa denimo 1.004. Novo vodstvo je ob obstojecih že vzpostavljenih mehanizmih nadzora ter odkrivanja in preisko­vanja korupcije odlocilo, da boj proti korupciji sistemsko nad­gradi z okrepljenim delom na podrocju preventive. Komisija je tako ob 10. obletnici prvic izvedla sklop preventivnih dogodkov pod skupnim imenom »Teden boja proti korupciji«. V letu 2014 je komisija: . prejela v reševanje 1.467 novih prijav suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK, od tega je bilo 771 zavrženih, 696 pa jih je šlo v predhodni preizkus; . rešila 1.973 zadev, tako da je izdala bodisi zakljucni doku­ment, zadevo zavrgla, odgovorila drugim pristojnim orga­nom, prijaviteljem …; . sprejela 935 zakljucnih dokumentov v zadevah suma korup­cije; . izvedla 37 sej senata; . uvedla 60 postopkov o prekršku zaradi kršitve ZIntPK; . organom odkrivanja in pregona podala 108 ovadb oziroma naznanil zaradi suma storitve kaznivega dejanja; . podala 98 pobud nadzornim organom za izvedbo postopka iz njihove pristojnosti (inšpekcijskim organom, Racunskemu sodišcu RS, Financni upravi RS in drugim pristojnim instituci-jam); . v obdelavo prejela 10.338 novih porocil o premoženjskem stanju zavezancev; . prejela 1.118 lobisticnih stikov; . na svoji spletni strani zacela sproti objavljati podatke o lobis­ticnih stikih; . vzpostavila elektronski register tveganj; . prejela 118 zahtev za dostop do informacij javnega znacaja; . izvedla 50 usposabljanj, predavanj, izobraževanj in posve­ tov, ki se jih je udeležilo skoraj 3.000 slušateljev (vsa izobra­ževanja, ki jih izvaja komisija, so brezplacna); . nadgradila aplikacijo Supervizor; . pripravila vec kot 60 komunikacijskih aktivnosti (sporocil za javnost, novinarskih konferenc, dogodkov odprtega tipa v (so)organizaciji); . prvic je komisija ob 10. obletnici komisije izvedla sklop pre­ventivnih dogodkov pod skupnim imenom »Teden boja pro-ti korupciji« (akcijo S knjigo proti korupciji po knjižnicah v Sloveniji, dan odprtih vrat, delavnico Supervizor za novinar­je, osrednjo prireditev in posvet ob 10. obletnici komisije, pilotni ozavešcevalni projekt z vrtci Žalec, predstavitev razi­skave in okrogla miza z naslovom »Država (ne)odgovorna lastnica«, prvi Festival protikorupcijskega filma z naslovom »Film proti korupciji«); . po zakonu zastopala Republiko Slovenijo v mednarodnih odborih, misijah in evalvacijah ZN, OECD, Sveta Evrope/ GRECO, Evropske komisije, IACA … Po prihodu novega senata je komisijo do konca leta 2014 zapu­stilo 10 uslužbencev, ki jih do novega leta še nismo uspeli v celoti nadomestiti, tako da je komisija kadrovsko precej pod-hranjena. Za normalno delovanje oziroma izvajanje svojih pris­tojnosti bi potrebovali vsaj 90-odstotno kadrovsko zasedenost, kar pomeni vsaj še 5 dodatno zaposlenih. Komisija je v letu 2014 z velikim prizadevanjem znižala kljucne materialne stroš­ke. Najemnino prostorov, ki je najvecji materialni strošek, smo od leta 2010 znižali za vec kot 50 odstotkov prvotne vrednosti najemnine. V letu 2014: . je veljavni proracun znašal 1.569.220,88 evra; . je imela komisija (na dan 31. 12. 2014) zaposlenih 32 usluž­bencev in 3 funkcionarje; . oziroma od imenovanja novega senata komisija ni sklenila nobene podjemne ali avtorske pogodbe; . je v službi za nadzor in preiskave prijave obravnavalo manj 9 nadzornikov (na dan 31. 12. 2014); . so na nadzoru premoženjskega stanja, ki zajema prek 10.000zavezancev, polni delovni cas delali 3 uslužbenci; . je na nadzoru lobiranja, ki zajema vse subjekte javnega sek­torja, polni delovni cas delala le ena uslužbenka; . je bilo v glavni pisarni obdelanih 29.143 vhodnih, izhodnih in lastnih dokumentov, delo sta opravili dve uslužbenki; . je bila komisija udeležena v vec zahtevnih pravnih postop­kih v povezavi s pravnimi sredstvi, ki jih zoper njene odlocit­ve uveljavljajo obravnavane osebe pred sodišci; pripravo odgovorov na tožbe in druge vloge izvajajo uslužbenci komi­sije samostojno (od leta 2010 dalje komisija ne najema vec zunanjih pravnih storitev); . oziroma od imenovanja novega senata je povprecna bruto placa predsednika komisije 3.805,00 evrov, leta 2010 pa je znašala okoli 5.100,00 evrov; . je bila povprecna bruto placa zaposlenega na komisiji 2.035,43 evra, leta 2008 pa 3.422,50 evra. Komisija za preprecevanje korupcije Prostori Komisije za preprecevanje korupcije na Dunajski 56 v Ljubljani. O Komisiji za preprecevanje korupcije ” Po desetih letih delovanja komi­sije se je razširila ozavešcenost o raku, ki ga ime­nujemo korupcija – diagnoza je bila postavljena. Zdravil, ki jih v svojih omarah hrani vsakokrat­na koalicija, pa še nismo dobili. Boris Štefanec, pred­sednik KPK, Poslanica predsednika KPK ob 10. obletnici komisi­je, 1. 10. 2014 Komisija za preprecevanje korupcije je samostojen in neodvisen državni organ, ki z namenom krepitve ucinkovitega delovanja pravne države in preprecevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji v okviru in na podlagi zakonov samostojno izvršuje pristojnosti ter opravlja naloge, dolocene v Zakonu o integriteti in preprecevanju korupcije (ZIntPK) ter drugih zakonih. Položaj samostojnega državnega organa je komisija pridobila že z uveljavitvijo Zakona o preprecevanju korupcije (ZPKor) janu­arja 2004, ki je bil v veljavi do junija 2010, ko je stopil v veljavo ZIntPK. Relativna samostojnost in neodvisnost komisije kot državnega organa se kaže v tem, da je pri svojem delu in odlocanju vezana zgolj na ustavo in zakone. Težo njeni neod­visnosti in nepristranskosti daje tudi položaj samostojnega organa v sistemu državne ureditve, saj komisija pri svojem delu in odlocitvah ni podrejena nobeni izmed treh vej oblasti, ampak je pri izvrševanju svojih pristojnosti z njimi v razmerju »zavor in ravnovesij«. ZIntPK je zato v nasprotju s prejšnjim zakonom nekoliko drugace uredil izbirni postopek, imenovanje komisije in njeno sestavo, dolocil organ nadzora nad njenim delom in poslovanjem ter vsebino porocanja komisije organu nadzora. Z uveljavitvijo ZIntPK sta se spremenila sestava in postopek imenovanja komisije kot kolegijskega organa. Komisija nima vec petih clanov, ki jih imenuje Državni zbor RS, ampak tri (predsednika in dva namestnika predsednika), ki jih po novem zakonu imenuje predsednik republike. Spremenjen je tudi izbirni postopek clanov komisije. Po ZPKor je predsednika in namestnika predsednika predlagal predsednik republike, po enega clana komisije pa sodni svet, komisija Državnega zbora RS, pristojna za mandatno-volilne zadeve, in Vlada RS. Po novem zakonu kandidate za predsednika in njegova namestnika predsedniku republike predlaga izbirna komisija, sestavljena iz petih clanov, v katero po enega clana imenujejo Vlada RS, Državni zbor RS, nepro­fitne organizacije zasebnega sektorja s podrocja preprecevanja korupcije, Sodni svet in Uradniški svet. S spremenjenim izbirnim postopkom in postopkom imenovanja clanov komisije je še dodatno zagotovljena neodvisnost komisije oziroma njenih cla­nov. Zakonodajalec je z ZIntPK nadgradil že z ZPKor uveljavljeni model preprecevanja korupcije in posvetil dodatno pozornost krepitvi integritete v javnem sektorju ter zagotavljanju transparentnosti njegovega delovanja. S tem želi zagotoviti in krepiti zaupanje v institucije ter pravni red oziroma pravno državo. ZIntPK je natancneje opredelil preventivne in nadzorstvene naloge komisije ter razširil njene pristojnosti. Glavni namen, ki ga ima komisija pri uresnicevanju svojih pristojnosti, je krepitev delovanja pravne države (prim. 1. clen ZIntPK). Senat komisije Predsednik Namestnik Namestnica Urad komisije . glavna pisarna . pravne, kadrovske in financne zadeve . služba za analitiko in informatiko . odnosi z javnostmi . mednarodni odnosi . preiskave sumov koruptivnih in neeticnih ravnanj . nasprotje interesov . nezdružljivost funkcij, darila . nadzor nad premoženjskim stanjem . nadzor nad lobiranjem . zašcita prijaviteljev . operativno sodelovanje z organi nadzora, odkrivan­ ja in pregona Komisija uresnicuje svoje pristojnosti: . dva projektna tima: za preventivo in za integriteto . izobraževanje, ozavešcanje, publicistika . nacrti integritete v javnem in zasebnem sektorju . analiza zakonodaje in predlogi sprememb . sektorske analize in raziskave . kodeksi ravnanja . sodelovanje s civilno družbo . protikorupcijska doktrina . resolucija o preprecevanju korupcije . z omejevanjem in preprecevanjem korupcije ter nadzorom nad nezdružljivostjo funkcij z drugimi funkcijami in dejavnostmi skuša zagotoviti neodvisno in nepris­transko izpolnjevanje ustavno in zakonsko dolocenih funkcij; . z uresnicevanjem resolucije, ki ureja preprecevanje korupcije, z oblikovanjem strokovnih mnenj in standardov dobre prakse ter z nudenjem pomoci pri izobra­ževanju, zagotavljanju ozavešcenosti in nacrtovanju ter ocenjevanju integritete na vseh ravneh spodbuja in krepi sposobnost posameznikov in institucij, da prevza­mejo odgovornost za razvoj integritete in s tem za preprecevanje ter odkrivanje korupcije; . z nadzorom nad premoženjem in sprejemanjem daril funkcionarjem, prepreceva­njem in odpravljanjem nasprotja interesov in koruptivnih ravnanj ter nadzorom nad lobiranjem spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrše­vanja javne oblasti pri opravljanju javnih funkcij ter pri upravljanju javnih zadev; . z dolocitvijo pogojev za opravljanje dejavnosti lobiranja pri delovanju javnega sek­torja zagotovi transparentnost te dejavnosti na nacin, ki bo podpiral dobre prakse Vlada RS je potr­dila, da bo osnu­tek sprememb in dopolnitev ZIntPK predvido-ma pripravljen do konca leta 2015. lobiranja ter omejeval in kaznoval neeticne; . z zašcito prijaviteljev koruptivnih ravnanj spodbuja in krepi odkrivanje, preprece­vanje ter odpravljanje koruptivnih ravnanj; . z uresnicevanjem mednarodnih obveznosti Republike Slovenije spodbuja, podpira in krepi sodelovanje ter strokovno pomoc pri preprecevanju in zatiranju korupcije na mednarodni ravni; . S spodbujanjem in krepitvijo sodelovanja državnih organov in organov samoupra­vnih lokalnih skupnosti, organizacij javnega sektorja, oseb z javnimi pooblastili, institucij civilne družbe, medijev ter pravnih in fizicnih oseb pri dvigu integritete v Republiki Sloveniji, preprecevanju korupcije in ucinkovitem odzivu države na vse oblike koruptivnih ravnanj. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZINTPK Pri delovanju in izvrševanju pristojnosti komisije so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti ZIntPK, zato je zakonodajalec že pristopil k procesu sprememb in dopolnitev ZIntPK. Vlada Republike Slovenije je na seji januarja 2015 potrdila, da bo osnutek sprememb in dopolnitev ZIntPK predvidoma pripravljen do konca leta 2015. Komisija se med drugim zavzema, da se ohrani njena brezpogojna neodvisnost in da se procesne pravice udeležencev v postopkih zapišejo v zakonu, saj je sedanja uredi­tev tudi tarca ugovorov s strani oseb, ki so v razlicnih postopkih pred komisijo. Komi­sija si bo prizadevala, da se natancneje definirajo pristojnosti komisije na podrocju lobiranja in s tem omogoci ustrezen nadzor nad tem. UPORABA PRAVNIH SREDSTEV PROTI ODLOCITVAM KOMISIJE Vložene tožbe zoper akte (ugotovitve o konkretnem primeru) komisije: . v maju 2014 je bila na Upravno sodišce RS vložena tožba v zvezi z zakljucnimi ugo­tovitvami o konkretnem primeru; . v oktobru 2014 je bila na Upravno sodišce RS vložena tožba v zvezi z ugotovitvami okonkretnem primeru; . v oktobru in novembru 2014 so bile na Upravno sodišce RS vložene štiri tožbe v zvezi z ugotovitvami o konkretnem primeru. 23 Podrocja dela Senat Dr. Igor Lamberger, namestnik, Boris Štefanec, predsednik, Alma Sedlar, namestnica (foto: Mediaspeed) Senat Senat komisije so v letu 2014 sestavljali: . do 30. 3. 2014: predsednik mag. Goran Klemencic, namestnik Rok Praprotnik in namestnica dr. Liljana Selinšek; . od 16. 6. 2014: predsednik Boris Štefanec, namestnik dr. Igor Lamberger in name-stnica Alma Sedlar. Na delo in aktivnosti komisije v letu 2014 je mocno vplivala menjava vodstva in dogodki ob tem. Novi senat komisije v sestavi Boris Štefanec, Alma Sedlar in dr. Igor Lamberger je postal sklepcen sredi junija 2014, ko je tudi zacel z delom. V prvi polovici leta so bile aktivnosti in delo komisije ter njena podoba v javnosti 16. junija 2014 je povezana predvsem z dogodki ob menjavi vodstva. Nekdanji senat komisije v sestavi senat v sestavi mag. Goran Klemencic, Rok Praprotnik in dr. Liljana Selinšek je namrec konec Boris Štefanec, novembra 2013 predsedniku republike poslal nepreklicne odstopne izjave. V zacetku Igor Lamberger marca 2014 je ta za novega predsednika Komisije za preprecevanja korupcije imeno- in Alma Sedlar val Borisa Štefaneca, za njegova namestnika pa Jurija Fermeta in Darka Stareta, ki sta takoj po imenovanju odstopila. Boris Štefanec je funkcijo predsednika komisije postal sklepcen. nastopil konec marca 2014. Predsednik republike je konec maja v ponovljenem pos­topku za namestnika komisije imenoval Almo Sedlar in dr. Igorja Lambergerja. Oba sta funkciji nastopila sredi junija 2014. Igor Lamberger kot prvi namestnik pokriva podrocje preiskav, Alma Sedlar pa podrocje preventive. Senat komisije je tako po skoraj treh mesecih, odkar je funkcijo nastopil novi predse­dnik, junija 2014 ponovno postal sklepcen, s cimer je komisija spet dobila možnost udejanjiti vsa svoja pooblastila. Senat komisije je sicer kolegijski organ, sestavljen iz predsednika in dveh namestnikov, ki na sejah odloca o izdaji mnenj, stališc, pojasnil, ugotovitev, priporocil, opozoril in drugih odlocitev iz pristojnosti komisije po zakonu in poslovniku. Senat komisije je v letu 2014: . izvedel 37 sej senata s skupno 177 tockami dnevnega reda in 274 sprejetimi skle-pi; . opravil razgovore z 8 vabljenimi osebami; . sprejel 7 nacrtov dela in kategorizacije prijave; . sprejel 102 zakljucni ali vmesni ugotovitvi o posameznem primeru in 12 ugotovi­tev o konkretnem primeru; . sprejel 1 odlocbo o izdaji dovoljenja za opravljanje dodatne dejavnosti po 26. cle-nu ZIntPK; . sprejel 7 odlocitev o izlocitvi posameznega clana senata iz obravnavane zadeve. *Senat v obdobju med 1. 4. 2014 in 16. 6. 2014 ni bil sklepcen, zato sej senata ni bilo. II. ORGANIZACIJA IN NACIN DELA KOMISIJE 1. Organi komisije in njihove pristojnosti 5. clen (predsednik) Predsednik zastopa in vodi komisijo, organizira njeno delo in ima v skladu z zakonom vse pris­tojnosti in odgovornosti predstojnika državnega organa, med drugim: – sklicuje in vodi seje senata komisije, – usmerja delo komisije kot državnega organa ter nadzira izvrševanje njenih politik na posa­meznem podrocju dela, – sklicuje in vodi strokovne kolegije komisije, – doloca politiko sodelovanja z drugimi državni-mi organi in organizacijami ter politiko medna­rodnega sodelovanja s podobnimi organi in organizacijami, – podpisuje memorandume, sporazume, dogo­vore ali druge akte o sodelovanju z domacimi ali tujimi državnimi organi, nevladnimi organizaci­jami ali drugimi subjekti skladno z zakonom, – odloca o ukrepih, povezanih z zašcito prijavi­teljev in o predlogu pristojni Komisiji za zašcito ogroženih oseb, za vkljucitev zašcitenega prija­vitelja oziroma njegovih družinskih clanov v program zašcite po zakonu, ki ureja zašcito pric, – v zadevah, ki jih obravnava komisija, daje predlog državnemu tožilstvu ali pristojnemu organu s podrocja preprecevanja pranja denar­ja, davkov ali financnega nadzora, da ti v okviru svojih pristojnosti ukrenejo vse potrebno za zacasno zaustavitev transakcij ali zavarovanja denarja in premoženja z namenom odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi oziroma denarja in premoženja nezakonitega izvora, – v imenu komisije predlaga državnemu zboru ali državnemu svetu udeležbo na posameznih sejah njihovih delovnih teles s strani predstavni­kov komisije, – v imenu komisije predlaga vladi ali posamez­nim ministrstvom vkljucitev v posamezne delov­ne skupine, za pripravo zakonskih ali podzakon­skih predpisov, – podpisuje mnenja glede posameznih dolocb predlogov zakonov in podzakonskih aktov, – sprejema letni financni nacrt komisije in odlo-ca o financni politiki ter porabi sredstev v skladu z letnim financnim nacrtom, – sprejema kadrovski nacrt komisije, ” Javni uslužbenci in funkcionarji so varuhi javnega interesa in dober varuh mora svojo dolžnost oprav­ljati z visoko sto­pnjo integritete ter prevzeti odgovornost za svoje delo in svo­ja dejanja. Boris Štefanec, pred­sednik KPK, Poslanica predsednika KPK ob 10. obletnici komisi­je, 1. 10. 2014 – predlaga senatu komisije sprejem letnega porocila o delu komisije, – predlaga senatu komisije sprejem akta o not-ranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest komisije ali njegovih sprememb, – sprejema interne akte komisije, razen tistih, ki jih po tem poslovniku sprejema senat komisije, – skrbi za izvajanje tega poslovnika in senatu komisije predlaga sprejem njegovih sprememb in dopolnitev in – opravlja druge naloge predstojnika državnega organa na podlagi zakonov in tega poslovnika. 6. clen (namestnika) (1) Prvi in drugi namestnik predsednika sodelu­jeta in odlocata v senatu komisije, na podlagi pooblastila predsednika organizirata in vodita delo na posameznih podrocjih iz pristojnosti komisije ter opravljata druge naloge po poobla­stilu ali odredbi predsednika v skladu z zakoni in tem poslovnikom. (2) Predsednik s sklepom izmed namestnikov doloci prvega in drugega namestnika. (3) V casu odsotnosti ali zadržanosti predsedni­ka le tega nadomešca prvi namestnik, v primeru zadržanosti ali odsotnosti predsednika in prvega namestnika pa drugi namestnik. (4) Namestnika imata v casu nadomešcanja enake pravice in dolžnosti kot predsednik, ce ni z zakonom ali s tem poslovnikom drugace dolo-ceno. 7. clen (senat komisije) (1) Clani senata komisije pri odlocanju niso vezani na nobene usmeritve ali napotke in odlo-cajo po svoji vesti, skladno z ustavo in zakonom. (2) Senat komisije o vprašanjih iz svoje pristoj­nosti odloca na rednih sejah. O posameznem vprašanju lahko odloca tudi na dopisni seji skla­dno s tem poslovnikom. (3) Senat komisije je sklepcen, ce sta na seji senata komisije prisotna vsaj dva clana senata. Kadar senat komisije zaseda v polni sestavi, odlocitve sprejema z vecino glasov navzocih clanov, v primeru, ko zaseda v sestavi dveh clanov, odlocitve sprejema soglasno. (4) Senat komisije odloca: – o upravnih zadevah iz drugega odstavka 34. clena tega poslovnika, – o sprejemu sistemskega nacelnega mnenja, nacelnega mnenja in ugotovitev o konkretnem primeru ter o sprejemu drugih stališc, priporo-cil, opozoril ali pojasnil, povezanih z ugotavljan­jem koruptivnih ravnanj po ZIntPK ter posamic­nih ali sistemskih korupcijskih tveganj, z uveljav­ljanjem predpisov o nasprotju interesov, z upo­rabo protikorupcijske klavzule, z omejitvami poslovanja, sprejemanjem daril, lobiranjem, krepitvijo etike in integritete ter z drugimi nalo­gami in pristojnostmi komisije, – o sprejemu sistemskih pojasnil o posameznih institutih, ki jih ureja ZIntPK, – o izdaji sklepa za izvedbo ukrepov in metod po ZIntPK v obliki sistemskega ali tematskega nadzora v subjektih javnega sektorja in o spreje- mu porocila o nadzoru, – o prijavah neeticnega oziroma nezakonitega ravnanja, in sicer senat komisije na podlagi ocene dejanskega stanja po potrebi izda ustrez­na navodila za ravnanje in ukrene, kar je potre­bno, da se preprecijo nezakonite ali neeticne zahteve ter nastanek škodljivih posledic, – o nudenju pomoci dobrovernemu prijavitelju pri ugotavljanju vzrocne zveze med škodljivimi posledicami in povracilnimi ukrepi, – o izdaji opozorila funkcionarju o nezdružljivos-ti opravljanja pridobitne dejavnosti z njegovo funkcijo in o nezdružljivosti njegove funkcije s clanstvom in dejavnostjo v organih pravnih oseb, – o uvedbi postopka ocene nezdružljivosti funk- cije z opravljanjem pridobitne dejavnosti, – o obstoju nasprotja interesov pri uradnih ravnanjih uradnih oseb, ki nimajo predstojnika, – o sprejemu poziva za pricetek postopka za uveljavljanje nicnosti pogodb, sklenjenih v nas­protju z dolocbami ZIntPK o omejitvah poslova­nja, protikorupcijski klavzuli in dolžnosti razkrit­ja, ter drugih ukrepih v zvezi s tem, – o sprejemu in spremembah smernic za izdela­ vo nacrtov integritete, – o vlogah za izdelavo nacrtov integritete za pravne osebe, ki niso zavezanci po ZIntPK, – o sprejemu izhodišc za kodekse ravnanja, – o izdaji soglasja k nacrtom aktivnosti za ures­ nicevanje resolucije, ki ureja preprecevanje korupcije v Republiki Sloveniji, – o sprejemu porocila o izvajanju resolucije, ki ureja preprecevanje korupcije v Republiki Slove­niji, in mnenja o spremembah in dopolnitvah resolucije, s katerim seznani državni zbor, – o pobudah državnemu zboru in vladi za uredi­tev dolocenega podrocja s sprejetjem zakona ali drugega predpisa, – o splošnih usmeritvah kaznovalne politike komisije na podrocju prekrškov iz njene pristoj­nosti, – o kriterijih izbora zavezancev za redno obdob-no preverjanje prijav premoženjskega stanja, ki zagotavlja, da so podatki pregledani in preverje­ni za vsakega zavezanca najkasneje v enem letu po prvi prijavi in najkasneje v enem letu po prenehanju funkcije oziroma dela, – o sprejemu letnega nacrta dela komisije, – o investicijah komisije v vrednosti vec kot 20.000 eurov brez DDV, – o sklenitvi memorandumov, sporazumov, dogovorov ali drugih aktov o sodelovanju z domacimi ali tujimi državnimi organi, nevladni- mi organizacijami ali drugimi subjekti skladno z zakonom, – o sprejemu predloga cenika za opravljanje lastne dejavnosti in nacinu njegove javne obja­ ve, – o sprejemu akta o notranji organizaciji in sis-temizaciji delovnih mest v komisiji ter spre­membah ali dopolnitvah tega akta, – o sprejemu internih aktov iz pristojnosti orga­nizacije dela in vodenja komisije, ce odlocanje na senatu komisije predlaga predsednik in – o sprejemu poslovnika komisije ali njegovih sprememb ali dopolnitev, – o sprejemu letnega porocila komisije in – o drugih zadevah po zakonu in tem poslovni­ku. (5) Skladno z ZIntPK in tem poslovnikom senat komisije opravlja tudi razgovore z vabljenimi osebami in odloca o kategorizaciji reševanja posamicnih zadev skladno z merili in postopki za dolocanje vrstnega reda obravnave zadev, dolocenih s tem poslovnikom. (6) V zadevah, ki niso predmet obravnave sena­ta komisije, samostojno odloca predsednik komisije kot predstojnik organa ali eden od namestnikov na podlagi njegovega pooblastila. Urad Pravne, kadrovske in financne zadeve Na dan 31. 12. 2014 je bilo na komisiji zaposlenih 32 uslužbencev in 3 funkcionarji. Po prihodu novega senata je komisijo do konca leta 2014 zapustilo 10 uslužbencev, ki jih do novega leta še nismo uspeli v celoti nadomestiti, tako da je komisija kadrov­sko precej podhranjena. Za normalno delovanje oziroma izvajanje svojih pristojnosti bi potrebovali vsaj 90-odstotno kadrovsko zasedenost, kar pomeni vsaj še 5 dodatno zaposlenih. Od imenovanja novega senata komisija ni skle­nila nobene pod-jemne ali avtor­ske pogodbe. Na komisiji je od 35 zaposlenih 23 žensk. Povprec­na starost zapo­slenih je 40,2 leta. Komisija je z velikim prizadevanjem znižala kljucne materialne stroške. Najemnino prostorov, ki je najvecji materialni strošek, smo od leta 2010 znižali za vec kot 50 odstotkov prvotne vrednosti najemnine. Projekte informatizacije, predvsem nadgra­dnjo Supervizorja, pa smo izvedli z minimalnimi stroški. Komisija ima za službene potrebe tri službena vozila, ki so stara 13, 11 in 7 let. V letu 2014 je komisija kot proracunski uporabnik realizirala porabo državnih prora-cunskih sredstev na proracunskih postavkah v skupni višini 1.495.155,84 evra. Sprejeti proracun Komisije za preprecevanje korupcije za leto 2014 je znašal 1.666.475,00 evrov, od tega: . integralna sredstva 1.664.475,00 evrov; . EACT (sredstva EU) 2.000,00 evrov. Rebalans proracuna 2014 je znašal 1.559.422,39 evra, od tega: . integralna sredstva 1.558.422,39 evra; . donacija VB 1.000,00 evrov. Veljavni proracun za leto 2014 je znašal 1.569.220,88 evra, od tega: . integralna sredstva 1.519.210,84 evra; 1.569.220,88 . odškodnine 1.490,45 evra; evra je bil prora-. donacija -VB 1.000,00 evrov; . donacija – raziskava poslovnega okolja 2012 104,00 evre; cun komisije v . EACT (sredstva EU) 47.415,59 evra. letu 2014. OBRAZLOŽITEV PO POSAMEZNIH PRORACUNSKIH POSTAVKAH: PP Naziv PP Znesek v evrih % porabe 5432 Place 1.119.432,47 € 74,87 % 5435 Materialni stroški 345.619,61 € 23,12 % 5438 Investicije 30.103,76 € 2,01 % Skupaj 2014 1.495.155,84 € 100,00 % PP 5432 – place Proracunska postavka 5432 je bila namenjena za nacrtovanje proracunskih sredstev za stroške dela. Vsi uslužbenci in funkcionarji so izvajali aktivnosti, povezane z zadol­žitvami proracunskega uporabnika. 1. 1.2014 je bilo na komisiji redno zaposlenih 36 javnih uslužbencev in 3 funkcionarji, 31. 12. 2014 pa je bilo redno zaposlenih 32 jav­nih uslužbencev in 3 funkcionarji. Najvecji delež proracuna za leto 2014 (74,87 %) je predstavljalo izplacilo plac za zaposlene, in sicer 1.119.432,47 evra. Komisija je za place v letu 2014 porabila 1.119.432,47 evra. PP 5435 – materialni stroški Proracunska postavka je bila namenjena za nacrtovanje izdatkov za blago in storitve. Vsi realizirani materialni stroški so neposredno povezani z izvršenimi nalogami prora-cunskega uporabnika. Znotraj materialnih stroškov najvecji delež, kar 51,95 % (179.544,21 evra), predstavlja najem poslovnih, parkirnih in arhivskih prostorov. PP 5438 – investicije in investicijsko vzdrževanje Na proracunski postavki za investicije in investicijsko vzdrževanje je komisija realizira-la sredstva pretežno za nakup strojne racunalniške opreme, strežnikov in diskovnih sistemov, licencne programske opreme, opreme za tiskanje in razmnoževanje ter telekomunikacijske opreme in v majhnem deležu za nakup pisarniškega pohištva ter pisarniške opreme (le 0,92 %). NOTRANJA REVIZIJA POSLOVANJA KOMISIJE V skladu z drugim odstavkom 20. clena ZIntPK se mora na komisiji najmanj vsake tri leta izvesti notranja revizija poslovanja na podrocju porabe materialno-financnih sredstev in kadrovskih zadev, ki jo opravi zunanji revizijski organ (20. clen ZIntPK). Na podlagi izvedene revizije poslovanja Skupne notranje revizijske službe Generalne­ga sekretariata Vlade RS je bilo izdano Revizijsko porocilo notranje revizije poslovanja Komisije za preprecevanje korupcije v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 3. 2014, št. 0600­1/2014, z dne 18. 12. 2014. Podano je bilo mnenje, da je poslovanje komisije v skladu z zakonodajo in predpisi ter da vzpostavljene notranje kontrole zagotavljajo pravilnost poslovanja. Notranji revizijski pregled je ugotovil tudi dolocene nepravilnosti in podal priporocila za odpravo, ki jih bo komisija v prihodnje upoštevala pri svojem poslovanju.* *POPRAVEK V Letnem porocilu o delu Komisije za preprecevanje korupcije za leto 2014, ki je bilo soglasno potrjeno na seji senata Komisije za preprecevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) dne 20. maja 2015 in ga je komisija skladno z 19. clenom Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno precišceno besedilo; v nadaljevanju: ZIntPK) posredovala Državnemu zboru RS, je bila ugotovljena napaka. V omenjenem letnem porocilu za 2014 na 38. strani pod podpoglavjem »Notranja revizija poslovanja komisije« je v zadnjem odstavku zapisano, da so vsa revizijska porocila objavljena na spletni strani komisije. Pri preverjanju nacina objave revizijskih porocil je bilo ugotovljeno, da je javno objavljeno le Revizijsko porocilo notranje revizije poslovanja Komisije za preprecevanje korupcije v obdobju 1. 1. 2009 do 30. 6. 2009. Komisija pa je 23. decembra 2014 prejela tudi Revizijsko porocilo notranje revizije poslovanja Komisije za preprece­vanje korupcije v obdobju 1. 1. 2012 do 31. 3. 2014, ki pa do konca leta 2014 ni bilo javno objavljeno in tudi še ved-no ni. Senat komisije je na seji senata 23. julija 2015 sprejel popravek besedila v Letnem porocilu o delu komisije za leto 2014, in sicer tako, da se zadnji stavek na 38. strani, ki se glasi »Vsa so objavljena.« crta. Služba za analitiko in informacijsko varnost Namen Službe za analitiko in informacijsko varnost (SAIV) je zagotavljati informatiza­cijo dela komisije, nuditi podporo pri statisticnih in drugih obdelavah ter analizah podatkov, skrbeti za varovanje informacijsko-komunikacijske opreme, komunikacij in podatkov komisije. Preprecevanje ” korupcije je dolž- V okviru službe sta zaposlena dva uslužbenca, eden od leta 2010, drugi pa se je zapo­slil v letu 2014, ko sta dva uslužbenca SAIV prenehala z delovnim razmerjem na komisiji. SAIV je v letu 2014: . nadaljevala z razvojem internih aplikacij in spletnih aplikacij za zunanje uporabni­ke; . uspešno uvedla sistem za izmenjavo eRacunov ter sistem arhiviranja in shranjeva­nja dokumentarnega gradiva, ki ga komisija uporablja kot osnovno orodje; . uvedla sistem za opticno prepoznavo besedil v dokumentarnem sistemu; . posodobila aplikacijo Supervizor in na novo sprogramirala del spletnih obrazcev, ki so v pomoc zavezancem komisije. Z namenom zmanjševanja stroškov v delo komisije v cim vecji meri uvajamo odprto­kodne in brezplacne aplikacije; zavezani smo k uporabi odprtih standardov. Kljub zasledovanju odprte kode smo v letu 2014 kupili licencno programsko opremo za sistem opticne prepoznave znakov v dokumentih. Za nakup te licence smo se odloci­li, ker ima podporo tudi za slovenski jezik in ker znatno pripomore k hitrejšemu in kakovostnejšemu delu uslužbencev komisije. Komisija pri svojem delu zbira številne (tudi osebne) podatke in vzpostavlja razlicne z zakonom dolocene evidence, za njeno ucinkovito delo pa je nujna visoka stopnja informatizacije pri zbiranju in obdelavi podatkov. V letu 2014 se je nadaljeval pouda­ nost in naloga vseh, komisija in drugi nadzorni organi pa bomo s svojim delom še naprej krepili zaupanje, inte­griteto in prepre-cevali korupcijo tam, kjer je posameznik s svojim ravnan­jem ne more. Boris Štefanec, pred­sednik KPK, v posla­nici javnosti ob med-narodnem dnevu boja proti korupciji, 9. 12. 2014 rek na vpeljavi analiticne podpore uslužbencem komisije in nadaljnji informatizaciji dela. Zlasti smo se posvetili tehnicnim rešitvam za zagotavljanje vecje kvalitete poda­tkov in nadzora nad zavezanci, predvsem tistimi, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Dokoncana je bila aplikacija za pomoc pri obdelavi nacrtov integritete, nadaljujemo pa s pripravo obrazcev za podporo na podrocju lobiranja. PREGLED PORABE FINANCNIH SREDSTEV Komisija je v letu 2014 kupila licencno programsko opremo za opticno prepoznavo znakov skeniranih dokumentov v vrednosti 9.747,80 evra in strojno opremo v skupni vrednosti 20.174,37 evra. Kupila je mobilne telefone v skupni vrednosti 708 evrov, namizne in prenosne delovne postaje v skupni vrednosti 4.787,46 evra, strežniško strojno opremo v skupni vrednosti 8.964,27 evra ter opticne bralnike in fotokopirni stroj v skupni vrednosti 5.723,64 evra. V letu 2014 je bil izdelan sistem za spremljanje korupcijskih tve­ganj – elektron-ski register tve­ganj. SPLETNI OBRAZCI IN APLIKACIJA CORRUPTIO V letu 2014 je komisija izvajala posodobitve internih aplikacij. Izdelan je bil sistem za spremljanje korupcijskih tveganj – elektronski register tveganj. Sistem je pripravljen tako, da omogoca morebitno kasnejšo vkljucitev tudi drugih vrst tveganj. Aplikacija je sestavljena iz dveh delov – javni del, ki je namenjen uporabnikom, in administrator-ski del, ki omogoca delo z vnesenimi podatki. Podatke iz te aplikacije obdeluje Center za integriteto in preventivo. Komisija je pristopila k posodobitvi aplikacije Supervizor. V sredini leta 2014 so bile odpravljene pomanjkljivosti v zvezi z manjkajocimi podatki o javnih narocilih, proti koncu leta pa so stekle aktivnosti za pridobitev podatkov o transakcijah zavezancev po Zakonu o dostopu do informacij javnega znacaja (ZDIJZ). Uprava RS za javna placi-la namrec skladno z novimi dolocbami ZDIJZ objavlja podatke o transakcijah zavezan­cev po ZDIJZ. Sporazum o posredovanju omenjenih podatkov je bil z upravljavcem zbirke – Upravo RS za javna placila – pripravljen ob koncu leta 2014, z novim letom pa je komisija zacela prejemati prve podatke. NACRTI SAIV se pri svojem delovanju srecuje s klasicnimi težavami, kot sta pomanjkanje financnih sredstev za nakup dodatne informacijsko-komunikacijske opreme in kad­rovska podhranjenost, kljub temu pa se v danih razmerah trudimo storiti cim vec in razpoložljive vire cim bolj ucinkovito uporabiti. Za v bodoce nacrtujemo naslednje aktivnosti: . izdelava modula za izdelavo in prikaz statistik s podrocja reševanja prijav; . izdelava naprednega iskalnika po internih dokumentih komisije; . izdelava sistema e-porocanja in analitike prijav o lobisticnih stikih; . razvoj dodatnih orodij za nadzor in zagotavljanje kvalitete podatkov v podatkov­ nih zbirkah komisije; . vzpostavitev dodatnega sistema za varnostno arhiviranje podatkov; . vzpostavitev sistema za zagotavljanje visoke razpoložljivosti informacijskega siste- ma komisije; . razširitev in nadgradnja obstojecih internih aplikacij komisije; . vkljucitev dodatnih zbirk podatkov v aplikacijo Supervizor (npr. podatki o eRacu­nih). APLIKACIJA SUPERVIZOR V marcu 2014 je komisija predstavila nadgradnjo aplikacije Supervizor. Ta po novem vkljucuje podatke o namenu financnih transakcij neposrednih proracunskih uporab­nikov. Supervizor od takrat naprej omogoca tudi dostop do same podatkovne baze in prenos podatkov iz slednje za nadaljnjo uporabo. Supervizor vkljucuje tudi racunovodske podatke, na podlagi katerih je podrobneje in bolj strukturirano predstavljen namen financnih transakcij neposrednih proracunskih uporabnikov. Tako ni razvidno le, koliko sredstev in komu je nek proracunski uporab­nik nakazal, ampak tudi s kakšnim namenom je bila vsaka taka posamezna financna transakcija izvedena. Pri prikazu financnih transakcij proracunskih uporabnikov pos­lovnim subjektom so tako na voljo tudi podatki o tem, kako so bila posamezna naka­zila knjižena oziroma kakšna je bila struktura porabe proracunskih financnih sred­stev. Komisija je v Supervizor vkljucila podatke za tiste državne organe, za katere racuno­vodski sistem upravlja ministrstvo za finance. Vkljuceni so torej racunovodski podatki vseh ministrstev in organov v sestavi, razen podatki ministrstva za obrambo, ki vodi lastno racunovodstvo. Lastna racunovodstva vodijo tudi lokalne skupnosti, javni zavodi in ostali posredni proracunski uporabniki, zato njihovi podatki v prenovljeno aplikacijo niso vkljuceni. V nadgrajeni Supervizor je torej vkljucenih 100 neposrednih proracunskih uporabnikov, med drugim tudi vsa sodišca, tožilstva, neodvisni državni organi, razlicni uradi, inšpektorati in drugi organi v sestavi ministrstev, državni zbor, državni svet, Predsednik RS, Financna uprava RS itd. Ker želi komisija vsem državljanom, zlasti pa zainteresirani javnosti in raziskovalcem omogociti prost dostop do nabora podatkov, smo z nadgradnjo zagotovili tudi pro-gramski vmesnik do podatkov v strojno berljivi obliki. S tem Supervizor omogoca dostop ne samo do prikaza podatkov, kot do sedaj, temvec do same podatkovne baze, ki jo zainteresirani uporabniki lahko nato uporabijo pri nadaljnji obdelavi teh podatkov. Nadgrajeni Supervizor crpa racunovodske podatke iz enotnega financno­racunovodskega sistema ministrstva za finance in neposrednih proracunskih uporab­nikov državnega proracuna MFERAC. Ta zagotavlja enoten nacin izvrševanja proracu­na in vodenja racunovodstva, v sistem pa so vkljuceni neposredni proracunski upora­bniki. Na podlagi sporazuma z ministrstvom za finance se podatki osvežujejo dnevno. Prost dostop do podatkov Ker je komisija zavezana k cim vecji stopnji transparentnosti, z nadgradnjo Supervi­zorja zagotavljamo tudi programski vmesnik do podatkov v strojno berljivi obliki. Programski vmesnik podpira pridobivanje podatkov v obliki JSON, JSONP ali XML. Z objavo podatkovne baze in programskega vmesnika želimo vsem državljanom, zlas- Konec leta 2014 je komisija zacela s pripravami na najvecjo nadgra­dnjo aplikacije Supervizor. ti pa zainteresirani javnosti in raziskovalcem omogociti prost dostop do nabora poda­tkov, ki jih je mogoce poljubno uporabiti. S to objavo želi komisija še povecati tran­sparentnost porabe javnih sredstev, hkrati pa državljane spodbuditi k še aktivnejše-mu nadzoru nad porabo državnega denarja. Vse, ki bodo objavljene podatke upora­bili za pripravo morebitne nove analize ali aplikacije, naprošamo, da nas o tem obve­stijo. Prav tako bomo veseli vsakršnega sodelovanja, ki bi pripomoglo k še vecji tran­sparentnosti javne porabe. Prikaz odvisnih poslovnih subjektov Med ostalimi manjšimi spremembami je tudi posodobljen prikaz odvisnih poslovnih subjektov oziroma podjetij in drugih poslovnih subjektov v neposredni in posredni lasti javnega sektorja (primer za Obcino Žiri). Primer prikaza odvisnih poslovnih subjektov za Obcino Žiri Seznam podatkovnih baz, ki jih je Supervizor uporabljal ob koncu leta 2014 Supervizor za prikaz podatkov uporablja bazo financnih transakcij Uprave RS za javna placila, podatke o knjižbah iz sistema MFERAC, podatke iz Poslovnega registra Slove­nije, Registra transakcijskih racunov in Javne objave letnih porocil, ki jih zagotavlja AJPES, podatke iz delniških knjig Klirinško depotne družbe, podatke o javnih narocilih iz Portala javnih narocil, podatke o davcnih dolžnikih in o nakazilih v davcno ugodna okolja. Podatki se osvežujejo dnevno oziroma takoj, ko so na voljo. Nacrtovane razširitve V oktobru 2014 je v veljavo stopila novela ZDIJZ, ki doloca, da Uprava RS za javna placila objavlja podatke o transakcijah subjektov javnega sektorja in družb v lasti države in obcin. Komisija je zacela postopke za sklenitev dogovora z Upravo RS za javna placila, na podlagi katerega bo redno pridobivala te podatke in jih vkljucevala v aplikacijo Supervizor. Sklenitev sporazuma je bila izvedena v januarju 2015. 1. januarja 2015 je zacela veljati obveznost poslovanja subjektov javnega sektorja z eRacunom. Komisija je tudi v tem primeru zacela postopke za sklenitev sporazuma z Upravo RS za javna placila za pridobitev podatkov. Realizacija sporazuma, vzpostavi­tev sistema posredovanja podatkov in nadgradnja aplikacije Supervizor za prikaz podatkov iz eRacunov je predvidena v prvi polovici leta 2015. V oktobru leta 2014 je komisija zacela preucevati možnosti objave podatkov o tran­sakcijah subjektov javnega sektorja, katerih prejemniki so fizicne osebe. Objavo dolocenih podatkov v aplikaciji Supervizor (npr. podatki o placah, pokojninah, social-nih transferjih itd.) je komisija predvidela v anonimizirani obliki, del podatkov pa bo objavila poimensko. Objava podatkov je predvidena v prvi polovici leta 2015. Odnosi z javnostmi Podobo komisije v javnosti v letu 2014 je zaznamovala predvsem menjava njenega vodstva, kar je bilo v javnosti pospremljeno precej negativno. Nadaljeval se je tudi trend iz minulih let – negativno medijsko porocanje o temah, kot so korupcija, nas­protje interesov in nizka stopnja integritete. Vendar pa je komisiji uspelo s preventiv­nimi dogodki ob njeni 10. obletnici in mednarodnem dnevu boja proti korupciji, ki so potekali pod skupnim imenom »Teden boja proti korupciji«, doseci številne pozitivne objave v medijih s skupnim namenom izobraževanja in ozavešcanja kot enega najbolj ucinkovitih orodij v boju proti korupciji. Služba za odnose z javnostmi pri obvešcanju javnosti o delu komisije ohranja že vzpostavljen nacin komunikacije z mediji kot glavnim komunikacijskim kanalom. Pri komuniciranju z javnostmi postavlja interese ucinkovitih in uspešnih postopkov pre­precevanja in sankcioniranja koruptivnih in drugih nezakonitih ali neeticnih ravnanj Komisija pri pred interese same institucije ter njene podobe v javnosti. komuniciranju z Komisija skuša svoj ugled v javnosti utrditi s svojimi odlocitvami. Glede na to, da javnostmi posta­neposrednih pravnih posledic za osebe, na katere se odlocitve nanašajo, ni, se lahko vlja interese pos­komisija zanaša le na moc argumenta, ki naj bi preprical javnost in predvsem odloce­ topkov pred valce, da lahko po lastni presoji sprejmejo ukrepe v svoji pristojnosti. Pri zadevah, podobo instituci­ kjer je komisija s svojimi zakonskimi pristojnostmi omejena in na dolocene kršitve ne je v javnosti. V letu 2014 je komisija prejela 662 novinarskih vprašanj. more opozoriti z nobenimi drugimi instituti kot z mnenjem, skuša komisija preko komuniciranja z mediji opozoriti na sporne prakse, dejanja in druge aktivnosti, ki so povezane s koruptivnimi in drugimi nezakonitimi ali neeticnimi ravnanji. Dogodki, ki so zaznamovali medijske objave o komisiji: . imenovanje novega vodstva in dogodki, ki so povezani s tem; . postopek glede nakupa letalskih vozovnic obravnavane osebe; . nadaljevanje sodnega postopka v primeru porocila KPK o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, ki so hkrati funkcionarji; . postopek izbire kandidatke RS za evropsko komisarko; . nov nacin objave lobisticnih stikov; . 10. obletnica Komisije za preprecevanje korupcije in številni preventivni dogodki boja proti korupciji (festival filma proti korupciji, ki je prvi tak na svetu); . anonimka in druge informacije o notranjih nesoglasjih na komisiji; . koncno porocilo v primeru DUTB; . postopek glede imenovanja svetovalke v Medameriško razvojno banko; . preverjanje premoženjskega stanja zavezancev. Statistika novinarskih vprašanj Zanimanje javnosti za delo komisije je bilo tudi v letu 2014 zelo veliko, skupaj je bilo na komisijo naslovljenih 662 novinarskih vprašanj. Najvecji del aktivnosti s podrocja odnosov z javnostmi tako še vedno predstavljajo odnosi z mediji oziroma priprava odgovorov na novinarska vprašanja. Poleg zagotavljanja odgovorov na novinarska vprašanja je komisija v minulem letu z mediji oziroma javnostmi komunicirala še z/s: . novinarskimi konferencami; . poslanicama predsednika (in sicer ob 10. obletnici komisije in mednarodnem dne­ vu boja proti korupciji 9. decembra 2014); . izjavami; . sporocili za javnost; . objavami aktualnega mednarodnega in domacega dogajanja; . vsebinami na spletni strani; . dogodki; . in drugimi aktivnostmi, pri cemer smo sprotne komunikacijske aktivnosti proaktiv- no prilagajali aktualnim potrebam. Praksa komuniciranja Za potrebe komuniciranja z javnostmi je bil v letu 2014 vzpostavljen nov elektronski predal pr.korupcija@kpk-rs.si, ki omogoca, da se vsa novinarska vprašanja zbirajo in da se nanje odgovarja z enega mesta. Na vecino vprašanj medijev skušamo odgovori-ti cim hitreje, obicajno še isti dan oziroma v prvi polovici zakonskega roka (sedem delovnih dni po Zakonu o medijih). Na novinarska vprašanja zaradi sledljivosti dela in tocnosti informacij praviloma odgovarjamo pisno, ceprav se poleg te uveljavljene prakse povecuje število neposrednih, telefonskih medijskih poizvedovanj (v smislu napotitev na dokumente, posamezna podrocja na spletni strani, usmeritev, vprašanj glede pristojnosti in drugih napotkov). Na podrocju odnosov z javnostmi sta bili v letu 2014 zaposleni dve uslužbenki (ena s statusom invalida za polovicni delovni cas), ki ne delujeta samo na tem podrocju v ožjem pomenu besede, ampak se aktivno vkljucujeta tudi v delo na preventivi in integriteti, predvsem pri organizaciji in promociji dogodkov. Potreba po dodatnih kadrih na tem podrocju se je pokazala že v minulih letih – tako v luci narašcajocega obsega komunikacije z mediji, sodelovanja z ostalimi javnostmi, priprave dogodkov, kot izdelave informativnih publikacij. Smernice komuniciranja z javnostmi, dolocene v našem Poslovniku, ostajajo: 4. Javnost dela komisije in odnosi z javnostmi (1) Komisijo v javnosti predstavlja predsednik, po dogovoru oziroma pooblastilu predsednika 13. clen pa tudi prvi ali drugi namestnik ali drugi usluž- (obvešcanje javnosti o delu komisije) benci komisije. V odsotnosti predsednika komi- (1)Komisija posveca posebno pozornost redne­sijo v javnosti predstavlja prvi ali drugi namest- mu, celovitemu in objektivnemu obvešcanju nik, uslužbenci komisije pa po dogovoru oziro­ splošne in strokovne javnosti o svojem delu, pri ma pooblastilu namestnika. cemer mora ob interesu javnosti upoštevati tudi (2)Za organizacijo in koordinacijo dela na pod-varovanje integritete organa, interese postop­rocju obvešcanja in sodelovanja z javnostmi na kov pred komisijo in pred drugimi pristojnimi komisiji skrbi pooblašcenec za odnose z javnos­organi, zašcito prijaviteljev ter dostojanstvo in tmi oziroma oseba, ki ga nadomešca. pravice oseb v postopkih komisije. (3)Clani senata komisije in uslužbenci komisije, (2)Komisija komunicira z javnostmi z objavami ki izražajo mnenja in stališca v imenu komisije, na svojih spletnih straneh, s sporocili za javnost morajo v javnih izjavah in pri svojih nastopih in odgovori medijem, novinarskimi konferenca­izražati, zastopati in predstavljati stališca in mi in drugimi dogodki za posamezne javnosti, politiko komisije. sestanki s predstavniki medijev, z udeležbami (4)Ce posamezen clan senata komisije ali usluž­na javnih in strokovnih srecanjih in s posebnimi benec komisije v javnosti nastopa v lastnem publikacijami. imenu oziroma piše in objavlja z delovnega (3)Komisija javno objavlja mnenja, stališca, podrocja komisije, mora o tem predhodno priporocila, ugotovitve in druge odlocitve s obvestiti predsednika ter v izjavah in prispevkih podrocja krepitve delovanja pravne države, na primeren nacin opozoriti, da gre za njegova integritete in transparentnosti, preprecevanja lastna stališca, ki niso nujno stališca komisije. in omejevanja korupcije ter nasprotja interesov. 15. clen Skladno z zakonom in tem poslovnikom komisi­ja na svojih spletnih straneh objavlja tudi sklice (omejitev obvešcanja javnosti v interesu pos­sej senata komisije in njegove zapisnike. topka in zašcite prijaviteljev) (4)Komisija vsako leto na svojih spletnih stra-(1) Clani senata komisije in uslužbenci komisije neh objavi letno porocilo o svojem delu in ga na morajo posebej paziti, da s podajanjem infor­primeren nacin dodatno predstavi javnosti. macij splošni in strokovni javnosti ter medijem ne omogocijo razkritja identitete prijavitelja in 14. clen ne ogrozijo interesa postopkov komisije ter (predstavljanje komisije v javnosti ter izražanje interesov predkazenskega, kazenskega in posto­ mnenj in stališc) pkov iz pristojnosti drugih organov. Novinarska vprašanja v letu 2014 Najpogostejša vprašanja po podrocjih dela . preverba posameznih prijav in postopkov z razlicnih vsebinskih podrocij (72 %), . delo komisije, komentarji in odzivi na aktualno dogajanje (5 %), . ostalo (vprašanja s podrocja nadzora nad premoženjskim stanjem, omejitve poslovanja, nasprotje interesov, lobiranje in drugo – 23 %). Od aprila 2011 komisija izdaja elektronsko publikacijo KPK Vestnik. To prakso komisi­ja ohranja tudi pod novim senatom, a KPK Vestnik izhaja cetrtletno. Decembra 2014 Odprtost, dosto­pnost in transpa­rentnost ostajajo naša temeljna vodila komunici­ranja z javnos­tmi. Vec kot 60 razlic­nih komunikacij­skih aktivnosti (sporocil za jav­nost, novinarskih konferenc, dogodkov odpr­tega tipa v (so) organizaciji) je v letu 2014 pripra­vila komisija. je publikacijo prejelo 638 naslovnikov. Informativni bilten se vsebinsko osredotoca in analizira posamezne aktualne teme s podrocja preprecevanja korupcije ter povzema dogajanje in protikorupcijske aktivnosti v Sloveniji ter tujini. Predstavlja pomemben element ozavešcanja javnosti o zadevah iz pristojnosti komisije in dodaten korak k vecji transparentnosti dela komisije. Pripravljata ga uslužbenki s podrocja odnosov z javnostmi ob idejni ter vsebinsko-tehnicni podpori Centra za integriteto in preventi­vo ter uslužbencev komisije, ki s svojimi prispevki predstavljajo posamezna vsebinska podrocja dela komisije in širšo problematiko korupcije. PRENOVA SPLETNE STRANI Zaradi omejenih financnih sredstev je projekt prenove spletne strani preložen, a ima komisija v nacrtu v prihodnjih letih sprejeti strategijo njene prenove. Obstojeca sple­tna stran komisije vsebuje ogromno kolicino informacij za razlicne javnosti, zavezan­ce, prijavitelje, splošno javnost in novinarje. S prenovo želimo te informacije sistema-ticno urediti, da bi bilo naše spletno mesto bolj prijazno uporabnikom, bolj sodobno in pregledno, tudi bolj interaktivno. Obiska našega spletnega mesta ne beležimo vec. Razlog je Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; ZEKom-1), ki je zacel veljati v zacetku leta 2013 in ki je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov. Informacije javnega znacaja Po informacijah komisije poizvedujejo tudi predstavniki drugih javnosti, ne le pred­stavniki medijev. V takih primerih gre za podrocje dostopa do informacij javnega zna-caja, ki ga vodi pooblašcenka za dostop do informacij javnega znacaja, ali pa gre za podrocje upravnega poslovanja organa. V letu 2014 je komisija odlocala o 118 zahtevah za dostop do informacij javnega zna-caja. Od tega je bilo v celoti ugodeno 86 zahtevam, 7 v celoti zavrnjenih, v 23-ih pri­merih pa je bil omogocen delni dostop, najpogosteje iz razloga varovanja osebnih podatkov in poslovne skrivnosti ter varovanja notranjega delovanja oziroma dejav­nosti organa. Od 6 vloženih pritožb na Informacijskega pooblašcenca je bilo v celoti ugodeno 1 pritožbi, v ostalih 5 primerih pa so bile pritožbe v celoti zavrnjene. Mednarodna dejavnost komisije Mednarodno sodelovanje ima pomembno vlogo na podrocju boja proti korupciji, saj so oblike korupcije v širših regijah v Evropi podobne, orodja preprecevanja in zatiran­ja korupcije pa povsod v Evropi vecinoma še v razvoju. Mednarodna izmenjava izku­šenj in dobrih praks med razlicnimi akterji lahko tako znatno pripomore k hitrejšemu oblikovanju ucinkovitih orodij preprecevanja ter zatiranja korupcije in s tem k omejit-vi pojava korupcije v Evropi. Kljub temu je komisija zaradi varcevanja in omejenih proracunskih sredstev tudi v letu 2014 vecino službenih poti v tujino in s tem mednarodnega sodelovanja izvedla le v primerih, ko je stroške udeležbe kril organizator dogodka in ne komisija. Predsta­vniki komisije so se tako razen v primerih, ko je šlo za udeležbo na dogodkih, nepos­redno povezanih s clanstvom komisije kot predstavnice Republike Slovenije v med-narodnih organizacijah, udeleževali zgolj tistih dogodkov, ki niso predstavljali nobe­nih ali pa le minimalne stroške. V letu 2014 je komisija z minimalnimi stroški gostila kar nekaj tujih delegacij, ki so zaprosile za izobraževanje, posvet, predstavitev orodij komisije in podobno. ORGANIZACIJA ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD) Ocenjevalni mehanizem: spremljanje izvajanja Konvencije OECD o boju proti podku­povanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju in njenih priporocil. Slovenija ocenjevalka Komisija predstavlja Republiko Slovenijo v delovni skupini OECD zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v mednarodnih poslovnih transakcijah (OECD Working Gro­up on Bribery, dalje: WGB), v okviru katere potekajo cetrtletna zasedanja. Kot ostale clanice tudi Slovenija v okviru delovanja v tej delovni skupini prevzema vlogo ocenje­valke drugih držav pri izpolnjevanju dolocb zgoraj omenjene OECD konvencije in nje­nih priporocil. V letu 2014 je potekalo ocenje­vanje Slovenije v okviru OECD. Republika Slovenija skupaj z Združenimi državami Amerike ocenjuje Rusko federa­cijo. Slednja bi morala o svojem napredku glede priporocil iz 2. ocenjevalne faze porocati do konca leta 2014, vendar je razprava o tem na WGB potekala v zacetku leta 2015. Slovenija ocenjevanka V letu 2014 se je nadaljevala 3. faza ocenjevanja Republike Slovenije glede izpolnje­vanja OECD konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v med-narodnem poslovanju, državi ocenjevalki sta Nizozemska in Luksemburg, koordina-tor na nacionalni ravni pa je komisija. Tretja faza ocenjevanja je osredotocena na odziv organov pregona na prijave primerov podkupovanja tujih javnih uslužbencev, izvajanje priporocil za boj proti podkupovanju iz leta 2009 in udejanjanje OECD pri­porocil iz preteklih ocenjevanj. Evalvacijsko porocilo je bilo obravnavano in spreje-to na zasedanju WGB junija 2014, decembra 2014 je Republika Slovenija porocala o napredku glede dveh priporocil, ponovno pa bo morala o svojem napredku poroca-ti junija 2015. OECD Mreža za integriteto javnega sektorja Komisija se v letu 2014 ni udeležila nobenega sestanka ali foruma Mreže za integri­teto javnega sektorja. Stalna medresorska delovna skupina za zadeve OECD Komisija sodeluje tudi pri delu Stalne medresorske delovne skupine za zadeve OECD. Oktobra 2011 je na poziv ministrstva za javno upravo imenovala svojega predstavnika v medresorsko delovno skupino za pripravo dela OECD delovne skupi­ne o integriteti v javnem sektorju. URAD ZDRUŽENIH NARODOV ZA DROGE IN KRIMINAL (UNODC) Ocenjevalni mehanizem: ocenjevanje implementacije Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC); Slovenija ocenjevanka Slovenija je v letu 2012 na podlagi žreba postala ocenjevana država glede izvajanja 3. in 4. poglavja UNCAC (inkriminacija in kazenski pregon ter mednarodno sodelo­vanje), koordinatorka ocenjevalnih aktivnosti za Slovenijo pa je komisija. V letu 2013 se je zacel postopek ocenjevanja; Slovenijo ocenjujeta Latvija (podrocje inkriminacij) in Džibuti (podrocje mednarodnega sodelovanja). V letu 2014 sta oce­njevalki v okviru priprave porocila pripravili set dodatnih vprašanj, na katere so odgovorili pristojni organi Republike Slovenije. Pripravo dodatnih pojasnil je koor­dinirala komisija. Obravnava porocila za Slovenijo je bila predvidena za september 2014, vendar zaradi velikega števila porocil tega ni bilo mogoce izvesti. Obravnava porocila je bila preložena na leto 2015. Delovna skupina UNODC za preprecevanje korupcije V okviru UNODC je komisija tudi clanica delovne skupine na temo preprecevanja korupcije. Predstavnica komisije se je septembra 2014 udeležila letnega sestanka te skupine na Dunaju, na katerem je nastopila na panelu na temo o zagotavljanju tran­sparentnosti. SVET EVROPE – GRECO Komisija je predstavnica Slovenije tudi v Skupini držav proti korupciji (GRECO), ki deluje v okviru Sveta Evrope. Ocenjevalni postopki držav potekajo tudi v GRECO, kjer je kriterij ocenjevanja izvajanje Civilnopravne in kazenskopravne konvencije Sveta Evrope proti korupciji ter GRECO priporocil. Slovenija ocenjevanka V letu 2014 se je nadaljeval 4. krog ocenjevanja GRECO, kjer se ocenjuje prepreceva­nje korupcije pri poslancih, sodnikih in tožilcih. Republika Slovenija je morala do kon-ca junija porocati o izpolnjevanju priporocil, na decembrskem plenarnem zasedanju GRECO pa je bilo obravnavano porocilo o skladnosti. Ker je Republika Slovenija zado­voljivo izpolnila le dve od 19 priporocil, dodatnih 5 pa delno, je GRECO implementa­cijo priporocil v Sloveniji ocenil kot globalno nezadovoljivo. Slovenija clanica Biroja GRECO Predstavnica komisije je bila v letu 2013 izvoljena v biro GRECO, organ upravljanja te organizacije; v njem je sodelovala tudi v letu 2014. Koordinacijski sestanki predstavnikov RS v organih Sveta Evrope Zaradi clanstva v GRECO se komisija udeležuje tudi koordinacijskih sestankov pred­stavnikov RS v organih Sveta Evrope, ki potekajo na ministrstvu za zunanje zadeve. EVROPSKA UNIJA (EU) Slovenija je zadovoljivo izpol­nila le dve pripo­rocili GRECO v 4. krogu ocenjevan­ja, pet pa delno. GRECO imple­mentacijo ocen­juje kot globalno nezadovoljivo. Evropska komisija je v februarju 2014 objavila Evropsko protikorupcijsko porocilo, ki obsega pregled stanja na podrocju korupcije in njenega omejevanja v državah clani­cah EU. Gre za prvo tovrstno porocilo v zgodovini EU, ki je izraz spoznanja, da korup­cija ni zgolj problem držav v razvoju ali posameznih držav clanic EU, ampak gre za resen sistemski problem celotne EU. V delu porocila, ki se nanaša na analizo javnega mnenja (Eurobarometer), Slovenija sodi v skupino držav, v katerih je po mnenju pre­bivalcev korupcija eden najresnejših problemov; v vseh kazalcih (vkljucno z vplivom korupcije na poslovno okolje) pa se Slovenija nahaja pod povprecjem (v negativnem smislu) clanic EU. Evropska komisija je v analiticnem delu porocila, ki se nanaša na Republiko Sloveni­jo, izpostavila probleme pomanjkanja integritete, uveljavljanja odgovornosti in nizke politicne ter pravne kulture nosilcev javnih funkcij, pocasnost delovanja pravosodne­ga sistema, podrocje javnega narocanja, nasprotje interesov in klientelizem pri pos­lovanju z državo in državnimi podjetji, nesorazmerno mocne politicne vplive in pomanjkanje transparentnosti ter nadzora pri delovanju podjetij v državni lasti (vkljucno s slabo banko), pomanjkljiv pravni okvir nadzora nad premoženjskim stan­jem funkcionarjev in poslovodnih oseb ter nadzornikov v državnih podjetjih in neza­dostne kadrovske ter financne kapacitete nekaterih nadzornih organov, vkljucno s komisijo. Evropska komisi­ja je februarja 2014 objavila prvo Evropsko protikorupcijsko porocilo. Sloveni­ja sodi v skupino držav, v katerih je korupcija eden najresnejših pro­Komisija je sode­lovala pri izvedbi raziskave Proces lastninskega pre­oblikovanja v Sloveniji in raz­voj koruptivnih poslovnih praks, ki jo je financno podprlo britan­sko veleposlaniš­tvo. Delovna skupina za preprecevanje cezmejnega podkupovanja med EU in drugimi državami Komisija je bila povabljena, da kot partner na projektu oblikovanja delovne skupine EU za preprecevanje cezmejnega podkupovanja med EU in drugimi državami (EU Cross-Border Bribery Taskforce). Prijavitelj projekta je protikorupcijski oddelek lon­donske policije (City of London Police Overseas Anti-Corruption Unit), predvideva pa izvedbo konference s predstavitvijo izkušenj in primerov podkupovanja vseh clanov, med letom pa sodelovanje med clani – študijski obiski, sodelovanje na primerih in podobno. Predstavnika komisije sta se v juniju 2014 udeležila sestanka delovne sku-pine (ECBT Steering Group meeting), na katerem sta imela predstavitev z naslovom Denar za zakonodajo (Cash for Laws) EVROPSKI PARTNERJI V BOJU PROTI KORUPCIJI IN EVROPSKO ZDRUŽENJE ZA PREP­RECEVANJE KORUPCIJE (EPAC/EACN) Mrežo EPAC/EACN sestavljajo institucije z mandatom boja proti korupciji iz vecine evropskih držav. Namen obstoja mreže je izmenjava izkušenj in dobrih praks na pod-rocju boja proti korupciji v Evropi. EPAC/EACN redno organizira letno konferenco, ki je v letu 2014 potekala v Sofiji v Bolgariji. Komisija se je zaradi financnih razlogov ni udeležila. MEDNARODNA AKADEMIJA ZA BOJ PROTI KORUPCIJI (IACA) Cilj te mednarodne organizacije – Slovenija je njena ustanovna clanica – je ponuditi izcrpno in celovito izobraževanje na razlicnih podrocjih boja proti korupciji. V Bakuju v Azerbajdžanu je potekalo tretje zasedanje skupšcine IACA, ki se ga Slovenija iz financnih razlogov ni udeležila. DONACIJA BRITANSKEGA VELEPOSLANIŠTVA V letu 2014 je Veleposlaništvo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske s pogodbo o donaciji komisiji in Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani doniralo 8.000 evrov za izvedbo raziskave "Proces lastninskega preoblikovanja v Sloveniji in razvoj koruptivnih poslovnih praks"; od tega je komisija prejela 1.000 evrov. Raziskava, ki jo je v sodelovanju s komisijo izvedla ekonomska fakulteta, je zajela podrobno analizo 1.300 slovenskih podjetij, ki so šla skozi proces lastninskega preob­likovanja, zacenši z revizijo vseh nacrtov privatizacije teh družb. Študija je temeljila na razlicnih virih, pridobljenih s strani institucij, ki so imele nadzorno vlogo v tem procesu. Poseben poudarek je bil dan 458 podjetjem, ki so predstavljala kljucno sku­pino srednje velikih in velikih podjetij v Sloveniji leta 1991. Decembra 2014 je komisija z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) in pod castnim pokroviteljstvom britanskega veleposlaništva organizirala odmeven strokovni posvet z naslovom "Država – (ne)odgovorna lastnica". Poleg predstavitve rezultatov raziska­ve o izidih procesa privatizacije v Sloveniji je potekala tudi okrogla miza o navedenih temah. Predstavitve in debata so se osredotocile na: . prikaz institucionalne strukture slovenskega modela privatizacije od zacetka 90. let do danes; Komisija je z GZS in pod castnim pokroviteljstvom britanskega veleposlaništva pripravila strokovni posvet »Država – (ne)odgovorna lastnica«. . analizo upravljanja v slovenskih podjetjih, pri cemer je bil poseben poudarek dan analizi upravljanja v podjetjih, v katerih je država obdržala posredni oziroma neposredni lastniški delež; . prikaz sistema državnih pomoci v Sloveniji, Evropski uniji in primerljivih državah (ZDA, Kitajska, Avstralija) ter njihove ucinkovitosti. Na podlagi ugotovitev raziskave je v letu 2015 predvidena izdaja vsaj ene znanstvene monografije v založništvu Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. ORGANIZACIJA ZA VARNOST IN SODELOVANJE V EVROPI (OVSE) Komisija je sodelovala pri oblikovanju ministrske odlocitve OVSE 5/14 Preprecevanje korupcije, ki je bila sprejeta decembra 2014 v Baslu na 21. zasedanju Ministrskega sveta OVSE. ” Vsak mora o etiki MEDNARODNI OBISKI NA KOMISIJI najprej razcistiti V letu 2014 je komisija prejela vec prošenj za sprejem delegacij razlicnih držav, vseh z željo po predstavitvi organizacije in delovanja komisije ali posameznih specificnih podrocij dela. Tako je komisija gostila armensko delegacijo v okviru projekta TAIEX, albansko delegacijo z namenom izobraževanja na temo Supervizorja, romunsko dele­gacijo z namenom izobraževanja na temo preventivnih mehanizmov za lokalno skup­nost, ukrajinsko delegacijo z namenom izobraževanja na temo nasprotja interesov in dostopa do registrov podatkov ter Supervizorja, predstavnike mandatno volilne komisije madžarskega parlamenta, delegacijo tožilcev iz Francije, Nemcije in Italije ter jemensko delegacijo, ki se je študijskega obiska udeležila v okviru projekta Sveto­vne banke. pri sebi, noben kodeks mu pri tem ne more pomagati. Igor Lamberger, namestnik predsed­nika KPK, na posvetu »Država -(ne) odgovorna lastnica« na GZS, 8. 12. 2014 Služba za nadzor in preiskave Nadzor in preiskave V Službi za nadzor in preiskave (SNAP) je zaposlenih 14 uslužbencev. Pri tem SNAP: . izvaja nadzorstvene naloge komisije; . vodi postopke nadzora in preiskav v povezavi s sumi koruptivnih ravnanj; . pripravlja in predlaga sprejetje nacelnih mnenj, stališc, priporocil in pojasnil v zve­ zi s sumi korupcije v konkretnih ali sistemskih zadevah; . ugotavlja dejansko stanje v povezavi s sumi korupcije v konkretnih zadevah; . izvaja naloge v povezavi z zašcito prijaviteljev, nezdružljivostjo funkcij, prepovedjo in omejitvijo sprejemanja daril, zakonsko obveznostjo uporabe protikorupcijske klavzule; . izvaja pristojnosti na podrocjih ugotavljanja nasprotja interesov, omejitev poslo­vanja, nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev in kršitev dolocb o lobira­nju; . obravnava prijav uradnih oseb glede zahtev po nezakonitem ali neeticnem ravna­nju; . operativno sodeluje z organi odkrivanja in pregona ter drugimi nadzornimi organi, spremlja zadeve s podrocja mednarodne korupcije in s tem namenom skrbi za usklajeno obvešcanje v razmerju do policije, državnega tožilstva in sodišca ter drugih državnih organov; . odloca v postopkih o prekrških ter opravlja druge naloge (8. clen akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest). DELO NA PODROCJU PREISKAV V letu 2014 se je najvec prijav domnevno koruptivnih ravnanj nanašalo na izboljšan­je položaja eni stranki v postopku, razpolaganje z javnimi sredstvi, postopke javnega narocanja in postopke zaposlovanja v javnem sektorju. Glede na merjenje pojava korupcije po posameznih podrocjih delovanja javnih institucij pa je komisija prejela najvec prijav domnevno koruptivnih ravnanj s podrocja zaposlovanja, javnega naro-canja, pravosodja, delovnih razmerij ter okolja in prostora. V letu 2014 je komisija prejela 1.467 prijav, od tega je bilo 771 zavrženih v skladu s 40. clenom Poslovnika komisije, 696 pa jih je šlo v predhodni preizkus. Komisija je v tem letu skupaj s prijavami, prejetimi v preteklih letih, obravnavala in zakljucila 935 prijav (gre za število prijav, ki so bile v tem letu zakljucene, ne glede na leto njihove­ga prejema). SNAP je sicer v letu 2014 rešil 1.973 zadev (zakljucni dokument, zavrženje, naknaden odgovor drugim pristojnim organom, prijavitelju …). Komisija še vedno dobi najvec prijav suma korupcije. V letu 2013 je komisija rešila -izdala zakljucni dokument v 1.004 zadevah suma korupcije, v letu 2014 pa je komisija izdala zakljucni dokument v 935 zadevah suma korupcije. ” položaje, pri katerih imenova­ni kandidati niso izpolnjevali niti osnovnih razpis­nih pogojev, bili pa so strankar­sko oziroma dru­gace povezani s kljucnimi odloce­valci in odloce­valkami. Do tega pojava v sloven-ski družbi vlada izrazito prevelika toleranca. V zadnjem casu je odmevalo nekaj imenovanj na pomembne Alma Sedlar, names-tnica predsednika KPK, v clanku »Ali so moški bolj koruptivni od žensk?«, 11. 12. 2014 487 prijav v letu 2014, ki niso bile zavržene in na podlagi katerih je potekal posto­pek, je podal znani prijavitelj. Prijave, ki niso bile zavržene in na podlagi katerih je bil opravljen predhodni preizkus oziroma preiskava, so v letu 2014 v vecini podali znani prijavitelji – teh je bilo 487, 209 pa jih je prijavo podalo anonimno. Na lastno pobudo je bilo uvedenih 31 postop­kov. V letu 2014 je komisija 5 prijaviteljem identiteto prikrila oziroma zašcitila z dodelitvijo kodnega imena. Vecina prijaviteljev je bila tako kot v minulem obdobju za potrebe nadaljnjih postopkov komisije pripravljena podati dodatna pojasnila ali pos­redovati dodatno dokumentacijo, ki se nanaša na vsebino prijave. Na podlagi vsebinske analize prejetih prijav je komisija v 55 primerih uvedla prekrš­kovni postopek oziroma izdala opozorilo, v 108 primerih je podala naznanila in ovad-be policiji oziroma državnemu tožilstvu, v 98 primerih pa so bile zadeve odstopljene v pristojno reševanje inšpekcijskim organom, Racunskemu sodišcu RS ali drugim pris­tojnim nadzornim institucijam. Komisija je v letu 2014, enako kot v preteklih obdob­jih, najvec zadev odstopila v pristojno reševanje policiji, sledijo inšpekcijske službe in ostali nadzorni organi vkljucno z nadzornimi odbori obcin. Glede na pretekla leta je komisija v letu 2014 prejela manj prijav, je pa zato reševala tudi prijave iz preteklega leta in na ta nacin zmanjšala število nerešenih zadev. Ob koncu marca 2014 je imela komisija nerešenih 639 zadev, na koncu leta 2014 pa se je število nerešenih zadev – prijav zmanjšalo na 429. SNAP je v letu 2014 pisno odgovoril tudi na 150 razlicnih vprašanj obcanov glede pristojnosti komisije pri preiskovanju sumov korupcije. SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANI SNAP je v letu 2014 pri obravnavi prijav in preiskovanju sumov korupcije ter drugih kršitev ZIntPK in zaradi uresnicevanja namena tega zakona nadaljeval z aktivnim sodelovanjem tudi z organi odkrivanja in pregona, inšpekcijskimi organi ter drugimi državnimi organi in ustanovami, pristojnimi za izvrševanje nadzora nad izvajanjem zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov. Sodelovanje z drugimi organi je v letu 2014, tako kot v minulih letih, potekalo zlasti v obliki: . operativnih delovnih sestankov s predstavniki policije, Specializiranega državnega tožilstva in okrožnih državnih tožilstev, Racunskega sodišca RS, Inšpektorata RS za delo in Financne uprave RS; . sodelovanja oziroma udeležbe v programih usposabljanja in izpopolnjevanja; . odstopanja zadev v pristojno reševanje oziroma predlogov za uvedbo nadzorstve­nih postopkov iz pristojnosti posameznih organov; . v letu 2014 je nadaljevala delo tudi medresorska delovna skupina, ustanovljena s sklepom Vlade RS v letu 2012 na podlagi sprejete strategije boja proti gospodar­skemu kriminalu in korupciji, katere clanica je tudi komisija; temeljni namen sku-pine je spremljanje uresnicevanja Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, poli­cije in drugih nadzornih organov pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih gospodar­skih ter korupcijskih kaznivih dejanj. Prekrškovni postopki Statisticni podatki o prekrškovnih postopkov komisije: . število uvedenih prekrškovnih postopkov/ukrepov: 60; . število pravnomocno zakljucenih postopkov/ukrepov: 42; . število izdanih odlocb: 30; v 4 primerih je bila vložena zahteva za sodno varstvo; . število izdanih opozoril po ZP-1: 25. V letu 2014 je bilo izrecenih za 13.300,00 evrov glob. V letu 2014 je bilo placanih za 13.483,30 evra glob, pri cemer je treba upoštevati, da se nekatera placila nanašajo tudi na odlocbe, izdane v preteklih letih. Glede podatkov v nadaljevanju velja pojasnilo, da se število uvedenih postopkov ne ujema s številom na primer izdanih odlocb in opozoril, saj so bile nekatere odlocbe izdane v postopkih, ki so bili uvedeni že v letu 2013, prav tako pa nekateri niso bili zakljuceni z izdajo odlocbe ali opozorila, ker so bili ustavljeni (je bilo na primer ugoto­vljeno, da ne gre za prekršek). Nasprotje interesov: . uvedenih je bilo 18 postopkov o prekršku; . izdanih je bilo 12 odlocb, od tega je bila v 1 primeru vložena zahteva za sodno var-stvo; . izrecenih je bilo 6 pisnih opozoril. Omejitve poslovanja: . uvedenih je bilo 6 postopkov o prekršku; . izdane so bile 3 odlocbe, zahteva za sodno varstvo ni bila vložena; . izreceno je bilo 1 pisno opozorilo. Nedzružljivost: . uveden ni bil noben postopek; . izdana ni bila nobena odlocba; . izreceno ni bilo nobeno pisno opozorilo. Lobiranje: . uvedeni so bili 3 postopki o prekršku; . izdana je bila 1 odlocba, zahteva za sodno varstvo ni bila vložena; . izreceni sta bili 2 pisni opozorili. Protikorupcijska klavzula: . uvedeni so bili 3 postopki o prekršku; . izdani sta bili 2 odlocbi, od tega je bila v 1 primeru vložena zahteva za sodno vars-tvo; . izdani sta bili 2 pisni opozorili. Premoženjsko stanje: . uvedenih je bilo 30 postopkov o prekršku; . izdanih je bilo 12 odlocb, od tega sta bili v 2 primerih vloženi zahtevi za sodno varstvo; . izdanih je bilo 14 pisnih opozoril. Zašcita prijaviteljev Prijavitelji (ang. Whistleblowers) so eden od pomembnejših virov informacij pri raz­krivanju koruptivnih ravnanj in lahko bistveno pripomorejo k uspešnemu omejevanju korupcije. Pravzaprav je žvižgaštvo (ang. Whistleblowing) poseben fenomen, in sicer zaradi tveganja prijaviteljev, ki se zaradi razkritja informacij izpostavijo povracilnim in drugim ukrepom. Iz tega razloga so pravne možnosti zašcite prijaviteljev pred povra-cilnimi ukrepi nujne. S tem se ukvarjajo pravni sistemi vseh modernih demokraticnih držav, pristopi so razlicni, vsi pa usmerjeni k istemu cilju – odvracanju in prepreceva­nju kakršnekoli grožnje prijaviteljem zaradi njihove prijave korupcije ali drugih neza­konitih oziroma neeticnih ravnanj. Zašcito prijaviteljev v Sloveniji ureja ZIntPK. Tudi v Sloveniji se v javnem ali zasebnem sektorju lahko zacne »gonja« proti zaposle­nim, ki so razkrili informacije, ki na notranje dogajanje institucije (upraviceno) mece­jo slabo luc (na primer kršitve predpisov, malomarno ravnanje z javnimi sredstvi, korupcija, nepotizem, nesposobnost in podobno). K spodbujanju podajanja prijav prav gotovo sodi tudi v 39. clenu Ustave RS zagotov­ljena pravica do svobode izražanja misli ter prisotnost javnega interesa za razkritje informacij o razlicnih napakah, malomarnostih, zlorabah in drugih nepravilnostih. Izhodišca politike zagotavljanja zašcite oseb – prijaviteljev, ogroženih zaradi razkriva­nja korupcije in drugih nezakonitih ter neeticnih ravnanj, izhajajo iz temeljnih nacel Ustave RS, skupnih vrednot EU, mednarodnih konvencij, pravnih in eticnih standar­dov integritete, transparentnosti ter odgovornosti. Naceloma prijavitelje k podaji prijave motivira predvsem javni in ne toliko zasebni interes, delujejo pa v smeri razkrivanja podatkov pristojnim oblastem o kršitvah predpisov, nestrokovnem, neeticnem, nevarnem ali drugace neprimernem ravnanju, vkljucujoc goljufije, korupcijo in ogrožanje varnosti. Obicajno so tovrstna dogajanja v instituciji skrita, pogosto pa zaposlene k nerazkrivanju vežejo še klavzule o varovanju poslovnih tajnosti in podobno. Podajanje prijav pa je dejansko lahko omejeno tudi s prevlado splošne kulture mol­ka, hierarhicnosti, avtoritarnih odnosov in netransparentnosti. S pravnega vidika je treba izhajati iz predpostavke, da prijaviteljev na nobenem pravnem podrocju ne smejo doleteti sankcije ali druge negativne posledice, ce njihovo ravnanje ni protip­ravno. Prijavitelj, ki je zaradi prijave izpostavljen pov­racilnim ukre-pom v delovnem okolju ali v pove­zavi s svojim delom, ima od delodajalca pra­vico zahtevati povracilo. STANJE NA PODROCJU ZAŠCITE PRIJAVITELJEV V RS Komisija pri zagotavljanju zašcite prijaviteljev deluje proaktivno in retroaktivno, saj je temeljno vodilo njenega delovanja zagotavljanje varovanja clovekovega dostojans­tva s preprecevanjem vseh oblik ogrožanja, nasilja, diskriminacije in nadlegovanja v delovnem okolju. Vsakdo, ki je ogrožen zaradi povracilnih ukrepov dobroverne prijave ali drugih priza­devanj pri razkrivanju korupcije, ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva zašcito. Institucije javnega in zasebnega sektorja so dolžne v svojem notranjem okolju varo­vati clovekovo dostojanstvo in zagotavljati pogoje, v katerih lahko vsakdo v skladu s pravili in postopki svobodno ter brez strahu pred mašcevanjem razkrije korupcijo in druga nezakonita ali neeticna ravnanja, ki ogrožajo posameznika ali javni interes. Prijavitelj, ki je zaradi prijave izpostavljen povracilnim ukrepom v delovnem okolju ali v povezavi s svojim delom, ima od delodajalca pravico zahtevati povracilo. Komisija mu lahko nudi pomoc pri ugotavljanju vzrocne povezave med povracilnimi ukrepi in njihovimi škodljivimi posledicami. Ce komisija ugotovi povezavo med prijavo in pov-racilnimi ukrepi zoper prijavitelja, od delodajalca zahteva, da zagotovi takojšnje pre­nehanje takšnega ravnanja. V primeru, ko se kljub zahtevi komisije povracilni ukrepi vseeno nadaljujejo, izvajanje rednih delovnih aktivnosti v takšnem okolju pa je nemogoce, lahko prijavitelj, ki je javni uslužbenec, zahteva od delodajalca premesti­tev na drugo enakovredno delovno mesto in o tem obvesti komisijo. ZIntPK ureja tudi možnost zašcite prijavitelja z ukrepi po zakonu, ki ureja zašcito pric. Prijavitelj mora biti seznanjen tako z zašcito kot z obveznostmi, ki jih mora upoštevati. Pogoj, da so ukrepi lahko ucinkoviti, je, da se zašcitena oseba z njimi strinja. Ukrepi zašcite prijaviteljev po ZIntPK so subsidiarni, uporabljajo se takrat, ko podroc­ni predpisi o varstvu ogroženega prijavitelja niso ucinkoviti. V tem primeru komisija poleg zašcite prijavitelja zahteva ugotavljanje odgovornosti za opustitev dolžnega ravnanja tistih, ki so v prvi vrsti dolžni zagotoviti in izvajati ucinkovite ukrepe za zašci-to ljudi ter skupnosti pred nasiljem, korupcijo in drugimi protipravnimi ravnanji. Sodelovanje z drugimi državnimi organi in institucijami, ki so v okviru svojih pristoj­nosti dolžni pomagati pri zagotavljanju zašcite, poteka na vec ravneh in je usklajeno na podlagi predpisov, jasnih navodil in informacijskih poti. Postopek preverjanja dobrovernosti in ogroženosti prijavitelja je natancen. Zlonamerne prijave se iz posto­pka izlocajo, njihovi pisci pa kaznujejo v skladu s kazenskimi dolocbami. V primeru, ko ima zlonamerna prijava znake kaznivega dejanja, storilec katerega se preganja po uradni dolžnosti, komisija policiji ali pristojnemu državnemu tožilstvu poda kazensko ovadbo. Komisija si prizadeva, da v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi deležniki razvija in širi znanje, ozavešca, poucuje in pomaga posameznikom, vodstvenim orga­nom, predstojnikom ter zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju, da krepijo kultu­ro spoštovanja clovekovega dostojanstva, integritete, transparentnosti ter odgovor­nosti za razkrivanje in preprecevanje korupcije brez strahu pred ogrožanjem in pov-racilnimi ukrepi. Komisija prijavo preuci predvsem z vidika resnicnosti in dobronamernosti ter zlasti, ali je ogroženost tudi dejansko podana in je resnicna oziroma takšna, da jo bo lahko obravnavala z vidika svojih pristojnosti. Posameznik pa mora s svojim podpisom na zapisniku izraziti svoje razumevanje samega postopka in ukrepov, ki bodo posledica zašcite, še posebej, ce gre na primer za nedobrovernega prijavitelja, saj se v tem pri­meru lahko uvede tudi postopek o prekršku. Še posebej je treba pretehtati, ali je prijavitelj zaradi prijave korupcije res ogrožen oziroma podvržen mobingu in povra-cilnim ukrepom. Ce se ugotovi, da so ti pogoji izpolnjeni, se lahko izvedejo ukrepi po ZIntPK. Glede na to, da povezava korupcije in nasilja predstavlja obliko napada na integriteto posameznika, institucije, pravni red in druge vrednote demokraticne družbe, je treba sprejeti in uspešno izvajati ukrepe za zašcito ogroženega prijavitelja – tako v zunan­jem kot notranjem okolju institucij javnega in zasebnega sektorja. Eden osnovnih in temeljnih ukrepov je zašcita njegove identitete. Komisija varuje identiteto vsakega prijavitelja. V letu 2014 je komisija prijaviteljem dodelila tudi kodno ime v 5 prime-rih. Po oceni komisije je zelo pomembno, da se pri normativnem urejanju in uvajanju zašcite uporabljajo že obstojeci resursi, institucije, pravni instituti in drugi instrumen­tariji zašcite clovekovega dostojanstva v delovnem okolju in okoljih, kjer se na tako imenovani administrativni ravni pricakuje ogrožanje prijaviteljev. Opisano pa toliko bolj zahteva: . Neodvisen in samostojen organ, ki v okviru pristojnosti za krepitev vladavine pra­va, integritete, odgovornosti in ucinkovitega preprecevanja korupcije, skrbi za razvoj doktrine, politike, strategije in proaktivnega delovanja na medinstitucional­ni ravni. . Zašcito prijaviteljev: gre za konkretne primere, ko je treba z veliko mero neodvis­nosti, a tudi odgovornosti, poseci v razmerje storilec–žrtev–delodajalec, ko gre za ogrožanje prijaviteljev v delovnem okolju. Enako pomembna je neodvisnost in centralizacija zašcite prijaviteljev v posebnem organu, kadar gre za primere izven javnega sektorja in delovnega okolja oziroma za vse tiste primere, ko se tako ime­novana administrativna zašcita prijaviteljev tesno povezuje s policijskimi ukrepi in zašcito pric po lex specialis s podrocja kazenskega prava. . Doktrino, politiko, strategijo in proaktivno delovanje podsistemov pri zašciti prija­viteljev: slednji so najbolj ucinkoviti, kadar so tretji steber delovanja neodvisnega organa; ne samo zato, ker tako izhaja iz Konvencije ZN proti korupciji, ampak tudi zaradi objektivnih razlogov, ki izhajajo iz narave stvari. Kdor ima celovit pregled in ustrezna orodja, ob tem pa je v svoji vlogi samostojen, lahko ucinkovito uresnicu­je zadane cilje na podrocju zašcite prijaviteljev. . Odlocitev komisije, da skrbi za vse tri omenjene stebre, se je izkazala za ucinkovi-to, kar potrjujejo tudi pridobljene izkušnje. V letu 2014 je komisija petim prijaviteljem dodelila kodno ime, s cimer je varovala njihovo identiteto. Ukrep 2010 2011 2012 2013 2014 Zašcita identitete (dolocitev psev­donima) 1 13 14 10 5 Zahteva za prenehanje z ogrožan­jem oziroma povracilnimi ukrepi / 1 / / / Test dobrovernosti / / 4 / / Zašcita uradne osebe / / 5 / / Ugotavljanje vzrocne zveze / / 4 / / Premestitev / / / / / Ugotavljanje identitete prijavitelja / / / / / Zlonamerna prijava / 2 – vloženi zahtevi za sod-no varstvo / 2 / Nasprotje interesov 105 zadev s pod-rocja dolžnega izogibanja nas­protju interesov je komisija evi­dentirala v letu 2014. V letu 2014 je komisija evidentirala 105 zadev (prijave domnevnega nasprotja intere­sov in postopki, odprti na lastno pobudo) s podrocja dolžnega izogibanja nasprotju interesov. Komisija je zakljucila z obravnavo 100 primerov. 25 zadev je bilo obravna­vanih na seji senata komisije, pri cemer so bile v 15 zadevah ugotovljene kršitve dolocb ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, 75 zadev pa je bilo zakljuce­nih izven seje senata. Opravljenih je bilo 9 odstopov zadev drugim pristojnim orga­nom, 7 zadev je komisija zavrgla, 68 jih je zavrnila. Skladno s Smernicami za obravnavo zadev s podrocja nasprotja interesov so bila v letu 2014 pripravljena 4 obdobna porocila, in sicer za obdobje oktober-december 2013, januar-marec 2014, april–junij 2014 ter julij-september 2014. Obdobna poroci-la so dostopna na spletni strani komisije. V letu 2014 je bilo uvedenih 23 postopkov o prekršku zaradi kršitev dolocb ZintPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, od tega je bilo izdanih 19 odlocb o prekršku in 1 pisno opozorilo. V 4 postopkih je bila vložena zahteva za sodno varstvo, 3 posto­pki pa še niso zakljuceni na prvi stopnji. Nadalje je komisija v preteklem letu na podlagi prejetih vprašanj posameznikov in pravnih oseb izdelala 94 odgovorov na vprašanja, pravnih mnenj in stališc, povezanih z dolocbami ZIntPK o nasprotju interesov. Statistike* Število prejetih prijav in postopkov po lastni pobudi 105 Število zakljucenih zadev 100 Število nerešenih zadev 12 Število zadev, obravnavanih na seji senata 25 Število zadev, zakljucenih izven seje 75 Število zadev, kjer so bile ugotovljene kršitve 15 Število odstopov drugim pristojnim organom 9 Število zavrženih zadev 7 Število zavrnjenih zadev 68 Število uvedenih prekrškovnih postopkov 18 Število izdanih odlocb o prekršku 12 Število pisnih opozoril o prekršku 6 Število vloženih zahtev za sodno varstvo zoper odlocbe komisije 1 Število obdobnih porocil 4 Število pripravljenih odgovorov na vprašanja, pravnih mnenj in 94 stališc *v statistiki so zajeti tudi postopki, ki so se priceli v letu 2013 in dokoncali v letu 2014 POUDARKI Komisija je na podrocju nasprotja interesov najvec poudarka posvetila preventivne-mu delovanju, saj je ažurno (pisno in po telefonu) odgovarjala na vsa izpostavljena vprašanja organov javnega sektorja in/ali uradnih oseb, ki so se znašle pred dilemo, ali dolocene okolišcine ustrezajo definiciji nasprotja interesov po ZIntPK. Skozi vse leto je komisija obravnavala najrazlicnejše prijave kršitev dolocb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, pri cemer so bile tudi v letu 2014 najpogostejše vrste javnih nalog oziroma postopkov, pri katerih so bile ugotovljene kršitve dolocb o nas­protju interesov, naslednje: . zaposlitveni postopki, ko uradne osebe sodelujejo v vseh ali posameznih fazah zaposlitvenih postopkov kljub okolišcinam, da je kandidat za zaposlitev njihov družinski clan ali oseba, s katero imajo ali so imeli osebne stike; . razpolaganje z javnimi sredstvi v lokalnih skupnostih in javnih zavodih, ceprav je posameznik v nasprotju interesov (v nekaterih primerih je šlo hkrati tudi za krši­tev dolocb o omejitvah poslovanja); . postopki imenovanja ravnateljev/direktorjev na svetih javnih zavodov, ko se še vedno pojavlja praksa, da clani sveta javnega zavoda sodelujejo v postopku ime­novanja ravnatelja, pri cemer je kandidat njihov družinski clan oz. so z njim oseb-no povezani, ali pa celo glasujejo sami zase. Kljucni primeri Direktor javnega zavoda je sodeloval v postop­ku zaposlitve njegove hcere. Po oceni komisije Vsi pomembnejši primeri, ki jih je obravnavala so bile vzpostavljene okolišcine, v katerih je bil komisija, so predstavljeni v obdobnih porocilih, ustvarjen najmanj videz, da je njegov zasebni ki so objavljena na spletni strani komisije. Na interes (v obliki premoženjske koristi za njegovo tem mestu izpostavljamo le nekatere tipicne hci) vplival na objektivno in nepristransko opra­primere: vljanje njegovih javnih nalog. Uveden je bil tudi Komisija je obravnavala okolišcine, ko je javni postopek o prekršku. uslužbenec na strani javnega zavoda sodeloval v Komisija je ugotavljala nasprotja interesov pri postopkih poslovanja javnega zavoda s poslov­poslovodni osebi javnega zavoda, ki je sama s nim subjektom, katerega zakoniti zastopnik in sabo sklenila dve pogodbi. Po oceni komisije se 100-odstotni lastnik je njegov družinski clan je uradna oseba znašla v okolišcinah, ki pomeni-(sin). Komisija je ugotovila vse elemente nas­jo nasprotje interesov, saj je podpisala dve pod-protja interesov, kot ga opredeljuje 12. tocka 4. jemni pogodbi, kjer je nastopala kot stranka in clena ZIntPK. Uveden je bil tudi postopek o hkrati kot poslovodna oseba. Uveden je bil tudi prekršku. postopek o prekršku. Nezdružljivost funkcij 7 funkcionarjem Komisija je v dveh zadevah ugotovila kršitve s podrocja nezdružljivosti funkcije po je komisija v letu ZIntPK, in sicer pri 7 funkcionarjih, ki jim je izdala opozorilo in dolocila rok za odpravo nezdružljivosti. En funkcionar je nezdružljivost odpravil, preostala opozorila pa se 2014 izdala opo­ nanašajo na clanstvo županov 6 obcin v skupšcini javnega podjetja. Rok za odpravo zorilo in dolocila nezdružljivosti je sicer že potekel, vendar so obcine komisijo obvestile, da v danem rok za odpravo roku nezdružljivosti ne bo mogoce odpraviti, ker je potrebno spremeniti odlok javne­ nezdružljivosti. ga podjetja v delu, ki se nanaša na organiziranost organa upravljanja oziroma udele­ženost funkcionarjev v organih podjetja, ki mora biti sprejet na vseh 6 obcinskih sve­tih vpletenih obcin. Poleg tega je komisija v letu 2014: . obravnavala 6 obvestil o opravljanju dodatne dejavnosti funkcionarja, pri cemer je bilo v 5 primerih ugotovljeno, da gre za dejavnosti (vecinoma je šlo za pedagoš­ke in raziskovalno dejavnost), ki jih poklicni funkcionar v skladu s 26. clenom ZIntPK lahko opravlja brez dovoljenja komisije, v 1 primeru pa je komisija obvesti-lo odstopila pristojnemu organu. . 1 poklicnemu funkcionarju je bila izdana odlocba/dovoljenje za opravljanje dejav­nosti, in sicer generalnemu sekretarju Vlade RS je bilo izdano dovoljenje za oprav­ljanje dela mediatorja na dveh sodišcih. . Na podlagi pregledov obrazcev premoženjskega stanja zavezancev je komisija identificirala 76 domnevnih kršitev dolocb ZIntPK o nezdružljivosti funkcij, kjer po preverbi vseh relevantnih podatkov ni bilo ugotovljenih kršitev. Statistike* Število prejetih prijav in postopkov po lastni pobudi 6 Število zakljucenih zadev 6 Število nerešenih zadev 0 Število zadev, obravnavanih na seji senata 2 Število zadev, zakljucenih izven seje 4 Število zadev, kjer so bile ugotovljene kršitve 2 Število odstopov drugim pristojnim organom 0 Število zavrženih zadev 0 Število zavrnjenih zadev 4 Število uvedenih prekrškovnih postopkov 0 Število izdanih odlocb o prekršku 0 Število pisnih opozoril o prekršku 0 Število vloženih zahtev za sodno varstvo zoper 0 odlocbe komisije Število pripravljenih odgovorov na vprašanja, 132 pravnih mnenj in stališc *v statistiki so zajeti tudi postopki, ki so se priceli v letu 2013 in dokoncali v letu 2014 Omejitve poslovanja Zaznane dobre/slabe prakse Komisija je v letu 2014 prejela anonimno prija­vo o domnevnih nepravilnostih pri poslovanju obcine; prijavitelj je opozarjal, da naj bi obcinski svetnik na svoj podjem A preko drugega samos­tojnega podjetnika B iz obcinskih sredstev pre­jel denarna sredstva. S tem naj bi prišlo do obi-da dolocb ZIntPK o omejitvah poslovanja. Iz spletne aplikacije Supervizor je izhajalo, da je podjem B od obcine dejansko prejel denarna nakazila. Po nakazilu obcine je bilo naslednjega dne iz transakcijskega racuna podjema B oprav­ljeno nakazilo denarja na transakcijski racun podjema A (katerega nosilec je obcinski svet­nik). Sledili sta mu še dve nakazili, namen obeh nakazil ni bil naveden. ZIntPK v prvem odstavku 35. clena doloca abso­lutno prepoved narocanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izkljucnih pravic med organom (npr. obcino) ali organizacijo javnega sektorja -ki je zavezan postopek javne­ga narocanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno narocanje, ali izvaja postopek podeljevan­ja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva -in subjekti, v katerih je funkcionar (obcinski svetnik), ki pri tem organu ali organi­zaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski clan udeležen kot poslovodja, clan poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v vec kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved se nanaša (drugi odstavek 35. clena) tudi na poslovanje organa s funkcionarjem ali njegovim družinskim clanom kot fizicno osebo. Na podlagi omenjenega je komisija ugotovila razloge za sum, da ravnanje odgovornih oseb (obcine in podjema B) pri sklepanju in izvrševa­nju pogodbe ter kasnejših financnih transakcij med podjemoma A in B, lahko pomeni uresnici­tev znakov izrabe svojih položajev, s cimer je bila omogocena neupravicena premoženjska korist tako podjemu B kot podjemu A. Na pod-lagi navedenega je komisija omenjeno zadevo in ugotovitve odstopila v reševanje pristojni policijski upravi. Komisija je v obravnavanem primeru ugotovi-la izrabo položa­jev in primer odstopila v reše­vanje policiji. Statistika* Število prejetih prijav in postopkov po lastni pobudi 28 Število zakljucenih zadev 28 Število nerešenih zadev 3 Število zadev, obravnavanih na seji senata 9 Število zadev, zakljucenih izven seje 19 Število zadev, kjer so bile ugotovljene kršitve 5 Število odstopov drugim pristojnim organom 4 Število zavrženih zadev 2 Število zavrnjenih zadev 16 Število zadev zakljucenih z uradnim zaznamkom 1 Število uvedenih prekrškovnih postopkov 6 Število izdanih odlocb o prekršku 3 Število pisnih opozoril o prekršku 1 Število vloženih zahtev za sodno varstvo zoper 0 odlocbe komisije Število pripravljenih odgovorov na vprašanja, 124 pravnih mnenj in stališc *v statistiki so zajeti tudi postopki, ki so se priceli v letu 2013 in dokoncali v letu 2014 Prepoved in omejitve sprejemanja daril Komisija je v letu 2014 izdelala javni katalog daril, prejetih v letu 2013, ki je objavljen na spletni strani komisije. Odgovarjala je na prejeta vprašanja v zvezi z darili, in sicer je pripravila 11 odgovorov s tega podrocja. Komisija je obravnavala tudi dve zadevi domnevnih kršitev ZIntPK s podrocja sprejemanja daril. Prva zavrnjena prijava je vsebovala ocitke v zvezi s prejemanjem daril na osnovnih šolah. Na podlagi predhodnega preizkusa prijave je bilo ugotovljeno, da se prijava nanaša na dogodek ali ravnanje, ki je predmet postopka pred drugim državnim orga­nom, in ni zadostnih razlogov za ponoven ali locen postopek pred komisijo, ista prija­va je bila namrec že odstopljena v reševanje inšpektoratu za javno upravo. Drugo zadevo je komisija odprla na lastno pobudo, ko je prejela obrazec za prijavo prejetega darila sodnega funkcionarja. Ker so podatki iz posredovanega obrazca nakazovali na sum kršitve dolocb Zakona o sodniški službi (ZSS), ki dolocajo sodniške dolžnosti, je komisija odstopila informacije o prejemu darila sodnega funkcionarja Sodnemu svetu RS. Ta lahko v okviru svojih pristojnosti ustrezno ukrepa oziroma v zadevi poda pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. Dolocbe ZIntPK o prepovedi oziroma omejitvah pri sprejemanju daril se nanašajo samo na funkcionarje. Problematiko sprejemanja daril javnih uslužbencev (predvsem uciteljev, pa tudi zdravnikov in podobnih poklicev) obravnava Center za integriteto in preventivo v sklopu nacrtov integritete. Premoženjsko stanje Nadzor nad premoženjskim stanjem je urejal že ZPKor, danes pa ga ureja tudi ZIntPK, ki je pristojnosti komisije na tem podrocju precej razširil. Nadzor nad premoženjskim stanjem lahko razdelimo na vec delov: . sporocanje seznamov zavezancev s strani narocnikov in organov; . porocanje podatkov o premoženjskem stanju s strani samih zavezancev; . opravljanje rednega in izrednega nadzora nad premoženjskim stanjem zavezan­ cev; . javna objava podatkov o premoženjskem stanju posameznih kategorij zavezan­ cev. Namen nadzora nad premoženjskim stanjem je zagotavljati preglednost in zaupanje v pošteno, kvalificirano in odgovorno opravljanje javnih funkcij, zato je tudi nelocljiv del integritete javnega sektorja. Predstavlja pomemben institut omejevanja korupci­je, komisija pa si ob tem predvsem prizadeva, da bi bilo to bolj v preventivnem kot represivnem smislu. EVIDENCA ZAVEZANCEV Komisija skladno s V. poglavjem ZIntPK opravlja nadzor nad premoženjskim stanjem in skladno s 76. clenom ZIntPK vodi register teh zavezancev. ZIntPK je na podrocju nadzora nad premoženjskim stanjem razširil nabor zavezancev, tako da mednje sodijo poklicni funkcionarji, nepoklicni župani in podžupani, uradniki na položaju, poslovodne osebe in osebe, odgovorne za javna narocila, uradniki Drža­vne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih narocil in državljani RS, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institu­cijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga Vlade RS oziroma Državnega zbora RS, in njihova dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugace urejena z akti institucije in drugih organov EU ali drugih mednarodnih insti­ Med 10.000 in 13.000 zavezan­cev mora komisiji sporocati podat­ke o svojem pre­moženjskem sta­nju. tucij, za katero opravljajo funkcijo. Z uveljavitvijo Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH -1) pa se je nabor zavezancev za porocanje podatkov o premoženjskem stanju še bolj razširil. Zavezanci komisije so postali tudi: . clani uprave SDH, clani nadzornega sveta SDH, prokuristi SDH, pooblašcenec za skladnost poslovanja in integriteto; . clani uprav, clani organov nadzora in prokuristi gospodarskih družb, v katerih ima SDH vecinski delež ali prevladujoc vpliv. OBVEZNOSTI ZAVEZANCEV Zavezanci morajo skladno z ZIntPK komisiji porocati podatke o svojem premoženj­skem stanju takoj, najpozneje pa v enem mesecu po nastopu in prenehanju funkcije ali dela ter tudi v letu dni po prenehanju funkcije ali dela. Med svojim mandatom pa morajo komisiji vsako tekoce leto do 31. januarja sporociti spremembe v premoženj­skem stanju za preteklo koledarsko leto. Izjema so osebe, odgovorne za javna naroci-la, ki morajo komisiji porocati podatke o svojem premoženjskem stanju v celoti vsa­ko tekoce leto do 31. januarja, ce so v preteklem koledarskem letu sodelovale v pos­topkih javnih narocil na nacin, kot to doloca ZIntPK. Izjema so tudi uradniki Državne revizijske komisije, odgovorni za revizijo postopkov oddaje javnih narocil, ki prav tako komisiji porocajo podatke o svojem premoženjskem stanju vsako tekoce leto do 31. januarja, skladno s pojasnilom komisije. Obveznosti po ZIntPK imajo tudi organi, saj morajo ti porocati komisiji sezname zave­zancev v 30 dneh po vsaki spremembi. Izjema je sporocanje seznamov zavezancev s strani narocnikov, kajti skladno s pojasnilom komisije jim to ni potrebno v 30 dneh po vsaki spremembi, ampak je dovolj, da to storijo le enkrat letno, in sicer da do kon-ca decembra vsako tekoce leto sporocijo seznam vseh oseb (zavezancev/oseb odgo­vornih za javna narocila), ki so v tistem letu sodelovale v postopkih javnih narocil na nacin, kot to doloca 11. tocka 4. clena ZIntPK. Komisija vse obrazce in sezname zavezancev hrani v arhivu, kjer pa primanjkuje pros-tora, saj so se v preteklih letih izvedle tako lokalne kot državne volitve, prav tako pa je ZSDH-1 v letu 2014 povecal nabor zavezancev. Zato se je komisija v letu 2014 odlocila za nov nacin arhiviranja obrazcev o premoženjskem stanju, ki posledicno pomeni prihranek prostora in vecjo preglednost vseh podatkov. Ker skuša biti komisija zavezancem, organom in narocnikom pri izpolnjevanju njiho­vih obveznosti v cim vecjo pomoc, ima vzpostavljen sistem uradnih ur, ko so nadzor­niki za premoženjsko stanje na razpolago za vprašanja in pomoc, v primeru nujnih zadev pa tudi izven uradnih ur. Vsako leto januarja komisija prejme najvec porocil o premoženjskem stanju, zato je tudi število vprašanj tako s strani zavezancev kot organov in narocnikov takrat najvecje; nadzorniki za premoženjsko stanje v tem obdobju na vprašanja odgovarjajo tudi izven uradnih ur. Informatizacija sistema zaradi velikega števila zavezancev (med 10.000 do 13.000, številka se spreminja predvsem zaradi oseb, ki so odgovorna za javna narocila) komi­siji olajšuje delo v povezavi z evidencami ter nadzorom nad porocanjem podatkov o premoženjskem stanju in predvsem zmanjšuje možnost napak. Potrebno je izpostavi-ti, da smo z informatizacijo sistema priceli v letu 2011, ko je stopila v veljavo novela ZIntPK-B, vendar informatizacija tudi v letu 2014 še ni dosegla ravni, ki bi nadzorni­kom za premoženjsko stanje omogocala vse funkcionalnosti, ki bi jih potrebovali pri svojem delu. Trudimo se, da bi informatizacijo dokoncali v cim krajšem možnem casu, saj je zaradi kadrovskega primanjkljaja nemogoce, da bi nadzorniki za premo­ženjsko stanje brez ustrezne informacijske podpore sledili vsem spremembam pri zavezancih kot tudi pri narocnikih in organih. Sodelovanje komisije z zavezanci, organi in narocniki postaja iz leta v leto vedno bolj uteceno, vendar se še vedno dogaja, da zavezanci, organi in narocniki ne sporocajo podatkov, ki so jih zavezani sporociti komisiji. Statistika V priloženi tabeli navajamo statisticne podatke, ki se ticejo aktivnosti na podrocju nadzora nad premoženjskim stanjem v letu 2014 (evidenca zavezancev, vprašanja in odgovori): Statistika Število prejetih elektronskih prijav v register zavezancev 3.563 Število prejetih elektronskih odjav iz registra zavezancev 448 Število prejetih elektronskih obrazcev za porocanje podatkov o premoženjskem stanju ob nasto­pu funkcije oz. dela 4.991 Število prejetih elektronskih obrazcev za porocanje podatkov o premoženjskem stanju po prene­hanju funkcije oz. dela in leto dni po prenehanju funkcije oz. dela 486 Število prejetih elektronskih obrazcev za porocanje sprememb v premoženjskem stanju 850 Število izdanih kopij obrazcev za porocanje podatkov o premoženjskem stanju zavezancem 25 Vprašanja s podrocja premoženjskega stanja 283 Število pozivov za predložitev podatkov o premoženjskem stanju 257 OPRAVLJANJE NADZOROV NAD PREMOŽENJSKIM STANJEM Komisija je v letu 2014 skladno z ZIntPK opravljala nadzore nad premoženjskim stan­jem zavezancev. Na tem podrocju komisija vodi dve vrsti postopkov, in sicer redni in izredni nadzor nad premoženjskim stanjem. V postopku rednega nadzora komisija vsako leto izbere kategorije zavezancev in opravi nadzor njihovega premoženjskega stanja. V postopku izrednega nadzora pa komisija na podlagi prijave, objav v medijih ali na drug nacin pride do podatkov, iz katerih izhaja sum, da zavezanec ni prijavil vseh enot premoženja, vseh sprememb svojega premoženjskega stanja itd. Pri obeh nadzorih nad premoženjskem stanjem je potrebno izpostaviti, da komisija preverjan­ja v povezavi s premoženjem v tujini ne more izvajati, saj po ugotovitvah Informacij­skega pooblašcenca RS nima zakonske podlage za »izvoz« osebnih podatkov zave­ Komisija je v letu 2014 v okviru rednih nadzorov nad premoženj-skim stanjem uvedla 156 pos­topkov. zancev zaradi preverbe premoženja. Ob uvedbi rednega ali izrednega nadzora nad premoženjskim stanjem komisija naj­prej opravi pregled resnicnosti navedb zavezancev na obrazcih za porocanje podat­kov o premoženjskem stanju, in sicer tako da podatke, ki jih posamezni zavezanci sporocijo na teh obrazcih, primerja s podatki o njihovem premoženjskem stanju, ki izhajajo iz uradnih evidenc (nepremicnine, premicnine, vrednostni papirji, dohodnin­ske odlocbe ipd.). V primeru, da so v tem delu ugotovljena neskladja, komisija zave­zance zaprosi za pojasnila. Ce zavezanci podajo ustrezna pojasnila in razjasnijo vse okolišcine, komisija nadzor nad premoženjskim stanjem zakljuci, v nasprotnem pri­meru pa komisija nadaljuje s poglobljenim nadzorom. Ta nadzor se nato nadaljuje z osredotocenim ugotavljanjem nacina pridobivanja premoženja, ki obsega tudi pod-roben pregled financnega stanja med nadzorovanim obdobjem (prihodkov in odhod­kov, pridobivanja in odtujitve nepremicnin, premicnin, vrednostnih papirjev, življenj­skih stroškov ipd.). To komisija v okviru svojih pooblastil po ZIntPK ugotavlja prek pridobivanja in analize podatkov, ki jih pridobi od bank, financnih institucij, zavaro­valnic in drugih pravnih in fizicnih oseb, ki bi lahko posedovale relevantne podatke. Komisija je v letu 2014 opravljala redne in izredne nadzore nad premoženjskim stan­jem. V okviru rednih je uvedla 156 postopkov, ki v letu 2014 še niso bili zakljuceni. Prav tako je prejela 14 prijav. V nekaterih od teh postopkov nadzora nad premoženj-skim stanjem ni uvedla, ker osebe, ki so jih prijavitelji navajali v prijavah, niso bile vedno zavezanci komisije za porocanje podatkov o premoženjskem stanju; komisija je zato te prijave odstopila pristojnim organom. V primerih, ko je šlo za zavezance komisije, pa je komisija uvedla izredni postopek nadzora nad premoženjskim stan­jem. Ko je komisija ugotovila kršitve, je uvedla tudi prekrškovne postopke zoper zavezance, narocnike in organe. V primeru ugotovljenih kršitev, ki so v pristojnosti drugih organov, pa je komisija podatke odstopila pristojnim organom. Pri opravljanju nadzorov nad premoženjskim stanjem v letu 2014 je prišlo do vecjih razhajanj v pri­merih, ki jih navajamo v nadaljevanju. Ugotovitve gotovinsko poslovanje, je nadzor nad pre­moženjskim stanjem zavezanca skoraj one- Komisija je pri opravljanju nadzorov nad premo­mogocen; ženjskim stanjem zavezancev v letu 2014 spre­jemala sledece ugotovitve: . nadzora nad premoženjskim stanjem oseb, odgovornih za javna narocila, komisija ne . prejem vecjega zneska denarnih sredstev, more opravljati celovito, kajti te osebe so katerih izvor ni bil znan, zato je o tem obves­zavezane za porocanje podatkov o premo­tila pristojne organe; ženjskem stanju le v obdobju, ko sodelujejo . ker lahko komisija nadzor nad premoženj-v strokovnih komisijah za izvajanje postop-skim stanjem razširi na družinske clane zave­kov javnih narocil, kar traja le krajše casovno zancev le v primeru, kadar je mogoce ute­obdobje -lahko tudi samo dan ali dva na meljeno sklepati, da zavezanec svoje premo­leto. Komisija pri njih zato nima casovnega ženje oziroma dohodke prenaša na družin­obdobja, v katerem bi lahko opravljala nad­ske clane z namenom izogibanja nadzoru po zor nad njihovim premoženjskim stanjem. ZIntPK, je v primeru, ko je ugotovila, da se Tudi v primeru, ko gre za stalne clane stro­premoženje zavezanca mocno prepleta s kovnih komisij za izvajanje postopkov javnih premoženjem družinskih clanov, podatke narocil, lahko komisija opravlja nadzor nad odstopila pristojnim organom; njihovim premoženjem le za cas, ko dejan-. gotovinsko poslovanje -kadar gre zgolj za sko sodelujejo v teh strokovnih komisijah. V priloženi tabeli navajamo statisticne podatke, vezane na aktivnosti na podrocju nadzora nad premoženjskim stanjem v letu 2014 (redni in izredni nadzori): Redni nadzor Redni nadzori nad premoženjskim stanjem zaceti v letu 2014, ki še niso zakljuceni 156 Izredni nadzor Izredni nadzori nad premoženjskim stanjem (postopki zaceti v letu 2010, 2011, 2012 in 2013, ki še niso bili zakljuceni v letu 2014) 3 Izredni nadzori nad premoženjskim stanjem (postopki zaceti v letu 2010, 2011, 2012 in 2013, ki so bili zakljuceni v letu 2014) 18 Izredni nadzori nad premoženjskim stanjem (postopki zaceti v letu 2014, ki še niso bili zakljuceni v letu 2014) 1 Izredni nadzori nad premoženjskim stanjem (postopki zaceti v letu 2014, ki so bili zakljuceni v letu 2014) 19 Prijave s podrocja premoženjskega stanja prejete v letu 2014 14 PREKRŠKOVNI POSTOPKI IN UKREPI V LETU 2014 Komisija skladno z ZIntPK vodi prekrškovne postopke zoper zavezance, organe in narocnike v primeru, ko ne sporocijo podatkov, ki so jih dolžni v okviru nadzora nad premoženjskim stanjem. V nadaljevanju navajamo statisticne podatke o številu uvedenih prekrškovnih posto­pkov in ukrepov v letu 2014. Uvedeni postopki 30 Izdane odlocbe 12 Pisna opozorila 14 Zahtevi za sodno varstvo 2 Primer odgovora na pogosto vprašanje Komisija je prejela vprašanje posameznika, ki je navedel, da je bil s sklepom direktorice imeno-van za predsednika komisije za izvedbo javnega narocila v vrednosti 27.000 evrov. Zanimalo ga je, kakšne so mejne vrednosti javnih narocil, zaradi katerih postaneš zavezan za porocanje podatkov o premoženju. Komisija mu je pojasnila, da so »osebe, odgo­vorne za javna narocila,« po 11. tocki 4. clena ZIntPK, osebe, ki jih narocniki imenujejo v stro­kovne komisije za oddajo javnega narocila in ki odlocajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpi­sne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziro-ma narocniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna narocila, za katera je potreb-no v skladu z zakonom, ki ureja javno narocan­je, izvesti postopek javnega narocanja, razen postopek oddaje narocila male vrednosti, in kadar gre za javna narocila, za katera ni potreb-no izvesti postopka javnega narocanja, ce je vrednost narocila enaka ali višja od vrednosti za izvedbo postopka zbiranja ponudb po predhod­ni objavi, ne glede na to, ali so ta narocila ali del dokumentacije o javnem narocilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, oznaceni s stopnjo tajnosti. Za osebe, odgovorne za javna narocila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem narocanju in 71 niso v delovnem razmerju pri narocniku. Nadalje je komisija pojasnila, da so bile do 15. 4. 2014 zavezane za porocanje podatkov o pre­moženjskim stanju komisiji osebe, ki so sodelo-vale pri postopkih javnih narocil, ki so presegali vrednost 40.000 evrov brez DDV za blago in storitve ter 80.000 evrov brez DDV za gradnje. Z zadnjo novelo Zakona o javnem narocanju (Uradni list RS št. 19/2014 – ZJN-2E) pa je prišlo do sprememb vrednosti javnega narocila in posledicno do sprememb nabora oseb, odgo­vornih za javna narocila, ki so opredeljene v 11. tocki 4. clena ZIntPK. Od 16. 4. 2014 dalje so zavezanci za porocanje podatkov o premoženj­skem stanju kot osebe, odgovorne za javna narocila, le osebe, ki sodelujejo pri postopkih javnih narocil, ki presegajo vrednosti 134.000 evrov brez DDV za blago in storitve oziroma 274.000 evrov brez DDV za gradnje, in sicer na nacin, kot to doloca 11. tocka 4. clena ZIntPK. Lobiranje Lobiranje je nejavno vplivanje interesnih organizacij na odlocitve javnega sektorja. Takšno vplivanje je legitimno in je del participativne demokracije. Ce je vplivanje raz­licnih interesnih organizacij uravnoteženo, odlocitve pa sprejete v javnem interesu, lobiranje pripomore k izboljšanju politik oziroma odlocitev javnega sektorja. Vendar pa je pri stiku med zasebnim interesom in javnim sektorjem vedno tveganje za pojav razlicnih neeticnih, nezakonitih oziroma koruptivnih ravnanj. Obstaja tudi tveganje za kazniva dejanja. Med financno in ekonomsko krizo je priložnosti za vpliv lobiranja veliko vec, še pose-bej upoštevajoc obseg državnih dokapitalizacij, spodbud in nacrtov za spremembo posameznih regulativ, saj se v zaostrenih razmerah odlocitve pogosto sprejemajo hitreje kot sicer. Zaradi tega je krepitev transparentnosti v lobiranju nujna in jo je treba zagotavljati. Regulativa lobiranja, kot jo prinaša ZIntPK, je usmerjena k vecji transparentnosti, nadzor nad tem podrocjem pa je zaupan komisiji. ZIntPK težišce nadzora nad lobiranjem smiselno postavlja na stran lobirancev (javnega sektorja), ki morajo o vsakem lobisticnem stiku sestaviti zapis in ga posre­dovati komisiji. Hkrati so se dolžni lobiranci izogniti vsakemu lobisticnemu stiku z osebo, ki ne sme lobirati, ali stiku, pri katerem bi lahko prišlo do nasprotja interesov, prav tako pa ne smejo sprejemati daril v nasprotju z omejitvami s tega podrocja. Na strani interesnih organizacij lahko kot lobist nastopa oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ki ga vodi komisija, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira, oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije. NADZOR NAD LOBIRANJEM Komisija po uveljavitvi regulative na podrocju lobiranja ugotavlja: . lobiranje je v Sloveniji prisotno in se izvaja, vendar je zaradi zgodovinskih razlogov negativno stigmatizirano, zato si lobiranci težje priznajo, da so lobirani, ker dom­nevajo, da bodo zaradi tega deležni negativne publicitete; . dolocene osebe so se v preteklosti same javno deklarirale kot lobisti, vendar se niso registrirale pri komisiji; . lobiranci še premalo poznajo ureditev podrocja lobiranja – komisija vlaga napore v njihovo izobraževanje in ozavešcanje; . lobiranci pogosto menijo, da obveznost porocanja o lobisticnih stikih pomeni ova-janje; komisija v takšnih primerih pojasnjuje, da porocanje o lobisticnih stikih ni namenjeno ovajanju, temvec transparentnosti nejavnih vplivov interesnih organi­zacij na odlocitve v zadevah javnega pomena; . z obcinske ravni je še vedno malo porocanja o lobisticnih stikih. Glavne aktivnosti nadzora nad lobiranjem so: . nacrtovanje, organiziranje, neposredno izvajanje, koordiniranje, usmerjanje in nadzorovanje nalog na podrocju lobiranja; . izobraževanje, ozavešcanje in publiciranje s podrocja lobiranja; . opravljanje nalog v zvezi z evidencami s podrocja lobiranja, vkljucno z vodenjem in ažuriranjem registra lobistov v RS; . vodenje upravnih postopkov, vezanih na izdaje odlocb o vpisu oziroma izbrisu iz registra lobistov oziroma na ugotavljanje posredovanja lobisticnih porocil v skladu z dolocbami ZIntPK; . vodenje prekrškovnih postopkov in izrekanje sankcij zaradi kršitev dolocb ZIntPK, ki se nanašajo na podrocje lobiranja. STATISTIKA . V letu 2014 je komisija v zvezi z lobiranjem prejela 14 vprašanj in posredovala toli­ko odgovorov. . Komisija je v letu 2014 prejela 4 vloge za vpis v register lobistov in 7 vlog za izbris. Komisija je v letu . V letu 2014 je komisija v okviru pooblastil, ki jih ima v ZIntPK, 15-im registriranim lobistom, ki niso oddali letnih porocil za preteklo leto (2013), izrekla upravno san-2014 prejela 4 kcijo (opomin). vloge za vpis v . V letu 2014 so bili na podrocju lobiranja uvedeni 3 postopki o prekršku; izdana je register lobistov bila 1 odlocba in 2 pisni opozorili. Zahteva za sodno varstvo zoper odlocbo o pre- in 7 vlog za izbris. kršku ni bila vložena. Status lobiranja Lobiranje registriranega lobista 21 Izjeme 861 Skupaj 882 Ni lobiranje 236 Vsi prijavljeni stiki 1.118 Namen in cilj lobiranja Lobiranje registrira nega lobista Izjeme Skupaj Vpliv na sprejem predpisov ali drugih splošnih aktov 2 330 332 Vpliv na odlocanje v drugih zadevah 19 531 550 Skupaj 882 Poslanska skupina Lobiranje registrinega lobista ra Izjeme Skupaj Št. prijav lob. stikov DeSUS 15 69 69 32 DL 4 8 8 4 NeP 0 0 0 0 NS 0 0 0 0 NSi 21 70 70 46 PS 8 5 6 7 SD 35 86 86 53 SDS 0 0 0 0 SLS 0 0 0 0 SMC 5 98 103 71 ZL 6 24 24 17 ZaAB 0 0 0 0 IMNS 0 0 0 0 Skupaj : 366 230 Institucija Stiki po funkciji/ položaju Lobiranje registrira nega lobis ta Izjeme Skupaj stikov po funkciji Skupaj stikov po insti­tuciji Št. prijav lob. sti­kov DZ RS funkcionar 6 374 380 407 255 javni uslužbenec 0 27 27 Vlada RS funkcionar 0 18 18 24 21 javni uslužbenec 0 6 6 Ministrstvo za finance funkcionar 0 36 36 57 44 javni uslužbenec 1 20 21 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo funkcionar 0 32 32 97 70 javni uslužbenec 2 63 65 Ministrstvo za zdravje funkcionar 0 0 0 3 8 javni uslužbenec 2 1 3 Ministrstvo za infrastrukturo funkcionar 0 0 0 0 1 javni uslužbenec 0 0 0 Ministrstvo za okolje in prostor funkcionar 0 0 0 0 2 javni uslužbenec 0 0 0 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport funkcionar 0 0 0 105 84 javni uslužbenec 1 104 105 Ministrstvo za kulturo funkcionar 0 0 0 0 0 javni uslužbenec 0 0 0 Ministrstvo za javno upravo funkcionar 0 0 0 0 0 javni uslužbenec 0 0 0 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano funkcionar 0 15 15 15 9 javni uslužbenec 0 0 0 Ministrstvo za obrambo funkcionar 0 2 2 8 8 javni uslužbenec 0 6 6 Ministrstvo za pravosodje funkcionar 0 10 10 10 7 javni uslužbenec 0 0 0 Ministrstvo za zunanje zadeve funkcionar 0 0 0 4 4 javni uslužbenec 4 0 4 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti funkcionar 0 4 4 4 2 javni uslužbenec 0 0 0 Ministrstvo za notranje zadeve funkcionar 0 1 1 3 5 javni uslužbenec 0 2 2 Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu funkcionar 0 0 0 0 0 javni uslužbenec 0 0 0 Informacijski pooblašcenec funkcionar 0 2 2 4 2 javni uslužbenec 0 2 2 Geodetska uprava RS funkcionar 0 0 0 12 10 javni uslužbenec 0 12 12 Urad RS za intelektualno lastnino funkcionar 0 0 0 0 2 javni uslužbenec 0 0 0 Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripo­mocke funkcionar 0 16 16 49 29 javni uslužbenec 0 33 33 Služba vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko funkcionar 0 1 1 1 1 javni uslužbenec 0 0 0 Obcina Cerklje na Gorenjskem funkcionar 1 0 1 2 2 javni uslužbenec 1 0 1 Obcina Bovec funkcionar 1 0 1 1 1 javni uslužbenec 0 0 0 Mestna obcina Velenje funkcionar 0 2 2 2 2 javni uslužbenec 0 0 0 Financna uprava RS funkcionar 0 0 0 40 24 javni uslužbenec 0 40 40 Komisija za preprecevanje korupcije funkcionar 0 0 0 5 5 javni uslužbenec 0 5 5 Skupaj 853 598 75 Center za integriteto in preventivo Prireditev ob 10. obletnici Komisije za preprecevanje korupcije Krepitev integritete NACRTI INTEGRITETE IN ELEKTRONSKI REGISTER TVEGANJ Komisija je v letu 2014, da bi zmanjšala in odpravila tveganja za nastanek korupcije in kršitev integritete znotraj javnega sektorja, nadaljevala z aktivnostmi ucinkovitejšega in preglednejšega izvajanja nacrtov integritete kot orodja za upravljanje s tveganji. Lani je nadgradila izvajanje nacrtov integritete z vzpostavitvijo elektronskega registra prej navedenih tveganj. Vse z namenom da bi poenostavila in standardizirala pristop k identifikaciji in obvladovanju tveganj pri zavezancih ter vzpostavila izhodišca za nadzor in obdelovanje podatkov iz nacrtov integritete na državni ravni. Glede na to, da je bil elektronski register v letu 2014 uveden povsem na novo, je komisija dva meseca intenzivno izvajala in nudila podporo uporabnikom pri vkljuce­vanju v register. Poleg tega je posnela video vodic, ki je v pomoc pri vpisovanju poda­tkov vanj. Z elektronskim registrom je tako zavezancem za izvajanje nacrta integrite­te kot tudi komisiji prvic omogocen spletni dostop do registra in podatkov v njem. Svetovanje v zvezi z izvajanjem nacrta integritete in posodabljanja registra tveganj je zavezancem na voljo vsak dan. Tako je komisija v letu 2014 prejela 1.461 vkljucitev in vnosov podatkov iz fizicne oblike registrov tveganj zavezancev iz 47. clena ZIntPK v elektronski register. Poleg tega je prejela 1.147 porocil o izvajanju protikorupcijskih ukrepov prej navedenih zavezancev. Komisija je nacrtovala, da bo za omenjena porocila z lastnimi kadri razvila sistem elektronskega sistema porocanja in obdelave podatkov, a zaradi kadrovske podhran­jenosti na podrocju informatike ta projekt prenaša v naslednja leta. V zvezi s tem je potrebno poudariti, da je komisija elektronski register in video vodic razvila z lastni-mi kadri in v okviru rednih delovnih nalog. Po odzivih zavezancev komisija ocenjuje, da je elektronski register kot vhodno izhod­na tocka upravljanja s korupcijskimi tveganji in tveganji za kršitev integritete med zavezanci dobro sprejet, da jim je poenostavil in olajšal delo, da so podatki pregled-”Za uspešno zaje­nejši in dostopnejši. Zavezancem ta sistem omogoca takojšen vpogled v trenutno zitev pojava stanje, komisiji pa lažje in hitrejše obdelovanje podatkov in njihovo predstavljanje po skupinah istovrstnih zavezancev zainteresirani javnosti. Tudi v letu 2014 so bili nacrti integritete, njihova metodologija, predvsem pa novo uvedeni elektronski register tveganj veckrat predstavljeni mednarodni javnosti. Cilj komisije je v naslednjih letih nadgraditi elektronski register korupcijskih tveganj in tveganj kršitev integritete v uporabniku prijazno in ucinkovito elektronsko orodje za identifikacijo, preprecevanje oziroma obvladovanje korupcijskih in drugih tveganj, s katerimi se srecujejo institucije javnega sektorja. Da gre za dober ukrep komisije, je z vkljucitvijo navedene nadgradnje elektronskega registra v program protikorupcijskih ukrepov vlade in strategijo javne uprave do leta 2020 potrdila tudi vlada. Ta ukrep je kot projekt vkljucen tudi v Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Tako bodo skladno s Priporocili Sveta EU na podlagi Programa Vlade RS za preprecevanje korupcije in porocil GRECO v sodelovanju s komisijo in nevladnimi organizacijami izvedeni analiti-cni, semanticni in tehnicni ukrepi za omejevanje korupcijskih tveganj. Vzpostavljena bo centralna enotna spletna platforma za spremljanje vseh tveganj (korupcijskih, poslovnih, financnih tveganj, tveganj pri delu, okoljskih, varnostnih tveganj itd.) v javni upravi, vkljucno z informacijskim orodjem za ucinkovitejši nadzor nad porabo javnih financ (notranja revizija). Slednja bo institucijam javne uprave na enem mestu omogocala medsebojno komuniciranje (izmenjavo dobrih praks) in transparentno ter ucinkovito izvajanje aktivnosti za omejevanje korupcijskih tveganj. ANALIZA ZAKONODAJE IN PREDLOGI SPREMEMB Izpolnjevanje priporocil GRECO Komisija je v letu 2014 nadaljevala z aktivnostmi implementacije GRECO priporocil za sodnike in tožilce. V zvezi s tem je izvedla obsežno anketo na sodišcih ter jo tudi sta­tisticno obdelala in predstavila sodniški javnosti. Namen ankete oziroma uporabe rezultatov je pridobiti nabor eticnih dilem, s katerimi se sodniki srecujejo pri svojem delu oziroma funkciji, in njihov pogled pristopa k reševanju teh dilem. Navedeni rezultati so eden od virov, od koder bodo sodniki oblikovali svojo politiko upravljanja s tveganji kršitev integritete oziroma politiko krepitve integritete. Aktivnosti komisi­je, usmerjene v izpolnjevanje priporocil GRECO, se bodo nadaljevale tudi v letu 2015 s podobno anketo med tožilci, in sicer je cilj pridobiti podatke o eticnih dilemah, s katerimi se tožilci srecujejo pri svojem delu. Spremenjena zakonodaja Na podlagi priporocil GRECO in ob upoštevanju predloga komisije glede uveljavitve priporocil v slovenski zakonodaji so bile pripravljene novele Zakona o sodišcih, Zako­na o sodni službi in Zakona o državnem tožilstvu. Z novelami se krepi integriteta sod-niške in tožilske funkcije, zaupanje javnosti v pravosodni sistem in omogoca sodni­kom, tožilcem in zaposlenim v pravosodni administraciji možnost razreševanja etic­nih dilem, še preden bi te lahko negativno vplivale na njihovo delo. korupcije je tre­ba zaceti pri pre­precevanju vzro­kov zanjo. Komi­sija si prizadeva, da bi vsebine s podrocja integri­tete in boja proti korupciji postali del obveznih kurikulumov v osnovnih in sred­njih šolah. Alma Sedlar, namest­nica predsednika KPK, Zakljucek pilot-nega projekta z vrtci Žalec , 25. 11. 2014 Izvajanje akcijskega nacrta za uresnicitev resolucije o preprecevanju korupcije Na podrocju spremljanja izvajanja ukrepov Akcijskega nacrta za izvajanje Resolucije o preprecevanju korupcije v RS je komisija prejela 54 porocil zavezancev (najvec od upravnih enot in obcin – od vsakih po 22). Zakljucna prireditev pilotnega projekta z vrtci Žalec Preventiva IZOBRAŽEVANJA Komisija je v letu 2014 izvedla 50 izobraževanj, ki se jih je udeležilo 2.878 slušateljev. Vsa izobraževanja, ki jih izvaja komisija, so brezplacna. V preteklem letu je komisija na podrocju izobraževanja in ozavešcanja nadaljevala z aktivnostmi prek svoje enotne kontaktne tocke, ki prejema vsa povpraševanja, opra-vi poizvedbe o strukturi slušateljev in že predhodno predavanih vsebinah ter pridobi druge informacije, potrebne za izvedbo predavanj. PREVENTIVNI PROJEKTI Teden boja proti korupciji Tudi v letu 2014 je komisija nadaljevala in še nadgradila sistematicno izvajanje sploš­nih preventivnih akcij na podrocju korupcije. Lanski 9. december -mednarodni dan boja proti korupciji -je povezala z 10. obletnico komisije in razširila preventivne akti­vnosti v okviru Tedna boja proti korupciji (TBK). V zacetku oktobra so se v okviru TBK zvrstili naslednji dogodki: . V knjižnicah po Sloveniji je potekala akcija S knjigo proti korupciji. V okviru te akci­je, ki se ji je pridružilo Združenje slovenskih splošnih knjižnic, so knjižnice pripravi­le razstave izbora knjižnih del s podrocja boja proti korupciji. V nekaterih knjižni­cah so potekala tudi predavanja in posveti, na katerih so med drugim sodelovali tudi predstavniki komisije. . V prostorih komisije je potekala Delavnica Supervizor za novinarje – izobraževalna delavnica o spletni aplikaciji za spremljanje izdatkov javnih institucij. Delavnice so”Mediji, ki deluje­se udeležili številni novinarji, njen namen pa je bil izboljšati razumevanje in inter- jo v javnem inte­ pretacijo podatkov, ki jih vsebuje Supervizor, ter s tem omogociti boljše razisko­ valno delo novinarjev. . Komisija je prvic pripravila Dan odprtih vrat KPK. To je bila tudi priložnost, da komisija najširši javnosti odgovori na povsem preprosta, pa tudi bolj strokovna vprašanja s podrocja boja proti korupciji. . Ob 10. obletnici komisije je bil organiziran posvet z naslovom »10 let Komisije za preprecevanje korupcije – kje smo in kam naprej?«, ki je bil osrednja prireditev TBK. Okroglo mizo je povezovala Nataša Pirc Musar, kot udeleženci pa so sodelo­vali: Boštjan Penko, Drago Kos, dr. Erik Brecelj, mag. Becir Kecanovic, dr. Ali Žer-din in Boris Štefanec. Castni govorec ob jubileju komisije je bil predsednik republi­ke Borut Pahor, ki je tudi castni pokrovitelj TBK. Pahor je poudaril pomen strokov­nega in politicnega soglasja o tem, kakšne naloge in pristojnosti naj KPK ohrani ali celo okrepi. Drugi sklop dogodkov v okviru TBK pa je potekal okrog 9. decembra – mednarodnega dneva boja proti korupciji, ko so se zvrstili naslednji dogodki: . V Domu II. slovenskega tabora Žalec je potekala Zakljucna prireditev pilotnega projekta z Vrtcem Žalec, ki bo izhodišce za program (spoznavanja pojmov, pravic­nosti, poštenosti s pomocjo zgodb in iger) v ostalih vrtcih. . V Ljubljani je potekala regionalna konferenca o boju proti korupciji v medijskih sistemih v državah jugo-vzhodne Evrope z naslovom «Integriteta medijev«, ki jo je organiziral Mirovni inštitut. Otvoritveni nagovor je imela Alma Sedlar, namestnica predsednika KPK, komisija pa je na konferenci predstavila uporabnost aplikacije Supervizor. . Komisija je v sodelovanju z ekonomsko fakulteto in Gospodarsko zbornico Slove­nije ter pod castnim pokroviteljstvom Veleposlaništva Velike Britanije organizirala predstavitev raziskave in okroglo mizo z naslovom »Država (ne)odgovorna lastni-ca«. . Na Fakulteti za družbene vede je potekal dogodek v okviru projekta ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti Vkljuci.Vse, pri katerem je kot partner sodelovala tudi komisija. Predstavnik komisije je predstavil analizo s sis-temsko oceno korupcijskih tveganj, vkljucno s klientelizmom pri zaposlovanju v javnem sektorju v obdobju menjave vlad za zadnje štiri menjave vlad in menjave županov od lokalnih volitev leta 2004 do danes. . V sodelovanju s Kinoteko je komisija organizirala prvi Festival protikorupcijskega filma z naslovom »Film proti korupciji«. V okviru festivala je bilo predvajanih 12 filmov s podrocja integritete in korupcije. Ob nekaterih predvajanih filmih so bili organizirani tudi pogovori in predavanja, povezana z vsebino predvajanih filmov. Utrinki otroških razmišljanj iz projekta z vrtci Odgovori otrok na vprašanje: 'Kaj je poštenost?' Žalec: »To je, da ne goljufaš.« »Korupcija je, da si pokvarjen. Ne vem kaj je to, je pa nekaj slabega.« »Ce najdem igraco, je ne smem vzeti, ker ni moja.« »Kolono so mogli nardit, Mojca je cakala, Tevž pa je vse prehitel, ker je dal 6 €.« »Smo prijazni in si ne nagajamo.« »Kocijaž je dal 3 € v žep, vzet bi moral 3 €! Ni »V vrtcu ne jemljemo igrac prijatelju.« blo pošteno!« (Pilotni projekt, ki ga je komisija v letu 2014 izvedla z »Goljufal je, ker je prehitel Mojco. Sploh ni stal vrtci Žalec v sklopu preventivnih in ozavešcevalnih v koloni.« aktivnosti komisije) resu, so kljucne­ga pomena v boju proti korup­ciji. Zato potre­bujemo neodvis­ne medije s tran­sparetnim last-ništvom, katerih primarni vir zas­lužka ne izhaja iz oglaševanja ali državnih subven­cij. Dobro placa­ni, izobraženi in neodvisni novi­narji so najpo­membnejši za dosego tega cil­ja. Alma Sedlar, names-tnica predsednika KPK, otvoritveni govor na konferenci "Media Integrity", 1.12.2014 SODELOVANJE Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI Pobuda ARSO – ozavešcanje in pregled korupcijskih tveganj znotraj agencije Komisija z Agencijo RS za okolje (ARSO) sodeluje na podrocju preprecevanja korupcij­skih tveganj in tveganj drugih protipravnih in neeticnih ravnanj skozi nacrt integrite­te. Sodelovanje poteka na pobudo ARSO. Iniciativa Ethos Komisija sodeluje kot clanica v Iniciativi Ethos, nevladni organizaciji, katere delovanje je primarno osredotoceno na krepitev integritete, eticnosti in skladnosti poslovanja v zasebnem sektorju. Komisija aktivno sodeluje v iniciativi in pri izvedbi njenih dogod­kov. Transparency international (TI) Komisija je sodelovala pri raziskavi TI o lobiranju z naslovom: »Lobiranje v Sloveniji: Poziv k transparentnemu in eticnemu lobiranju«, katerega porocilo je bilo javno predstavljeno v zacetku decembra 2014. Vkljuci.Vse Komisija za preprecevanje korupcije je skupaj z ministrstvom za delo, družino, social-ne zadeve in enake možnosti ter Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani soorganizirala mednarodno konferenco na temo (ne)transparentnih in (ne) koruptivnih praks kadrovanja z vidika spola. Konferenca je bila del projekta Vklju-ci.Vse. Svetovalec Komisije za preprecevanje korupcije je na dogodku predstavil rezultate analize korupcijskih tveganj in klientelizma pri zaposlovanju v javnem sek­torju v obdobju menjave vlad. Predstavitev dobrih praks v mednarodni javnosti V letu 2014 se je opazno povecalo zanimanje za dobre prakse na podrocju nacrtov integritete in upravljanja s korupcijskimi tveganji, elektronskim registrom tveganj, nadzora nad premoženjskim stanjem in predstavitvijo spletne aplikacije Supervizor. To je bilo razvidno iz prošenj tujih delegacij za obisk na komisiji, ki so želele spoznati sistem in dobre prakse delovanja komisije, ter vabilom uslužbencem komisije, da na mednarodnih dogodkih predstavijo omenjene institute in delijo druge dobre prakse komisije. 83 KORUPCIJA JE VSAKA KRŠITEV DOLŽNEGA RAVNANJA URADNIH IN ODGOVORNIH OSEB V JAVNEM ALI ZASEBNEM SEKTORJU,KOT TUDI RAVNANJE OSEB, KI SO POBUDNIKI KRŠITEV ALI OSEB, KI SE S KRŠITVIJO LAHKO OKORISTIJO,ZARADI NEPOSREDNO ALI POSREDNO OBLJUBLJENE, PONUJENE, DANE OZIROMA ZAHTEVANE, SPREJETE ALI PRICAKOVANE KORISTI ZASE ALI ZA DRUGEGA