Leto IX., it. 20. Poštnina platana v gotovini. ¥ LjuhSjani. 22, luBSJa 1922« V> crgamtaaeSjl Jje mo?, feoSško? nioJS — SciiSio pravice! DELAVEC Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.) Vsem delavskim organizacijam! S odru gl! Odbor mednarodnega strokovnega Saveza v Amsterdamu (M. S. S.) je presojajoč splošni položaj v Nemčiji z zadovoljstvom konstatiral. da so delavske organizacije v Nemčiji zmožne braniti republikansko ustavo. Nemško delavstvo se je trezno odločilo, da brani s krvavimi in težkimi borbami priborjene politične in socialne pridobitve in jih dalje razvija. Pripravljeno je. da revolucionarne pridobitve brani napram vsaki reakciji in z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Istotako odobrava odbor M. S. S. z veseljem tozadevni akcijski načrt nemškega delavstva. Mednarodni strokovni Savez bo v polni meri podpiral izvedbo tega akcijskega načrta. M. S. S. ve. da bi poraz delavstva in demokracije v Nemčiji Domenil poraz svetovne mednarodne demokracije, da bi zmaga monarhistov in nacionalistov v Nemčiji dovedla do zma-gonosnega pohoda reakcionarcev v vseh državah. Sklicujoč se na klic svetovnega proletariata: »Delavci vseh dežel, združite se!« zahteva M. S. S. od vseh svojih pristašev aktivne solidarnosti ob priliki predstoiečih dogodkov. Nihče ne sme biti ravnodušen napram borbi, ki jo vodi nemški proletariat proti nemški reakciji. Svetovni mir ie odvisen od uspeha te borbe. Gospodarski napredek Je na kocki. V teh važnih zgodovinskih časih zahtevamo od nemškega delavstva, da v polni meri izvrši svojo dolžnost. Istoča- sno pa ie tudi naša dolžnost, da zahteva-, mo od vseh priključenih organizacij najaktivnejšo čuječnost. Enotni ideali in cilji zahtevajo tudi enotno izvrševanje dolžnosti. Vsak naj s pozornostjo zasleduje dogodke v Nemčiji. Nemški proletariat naj bo obkrožen z ustvarjajočo simpatijo svetovnega proletariata. Vsak naj dela na to. da vladna politika v niegovi državi ne bo oiačevala položaja nemških reakcionarcev in s tem napravila napore socialne demokracije v Nemčiji negotove. Z ozirom na splošno zaupanje delavskega sloia v vseh državah in v globokem prepričanju, da je ta borba obenem tudi borba delavske Internacionale, Je odbor M. S. S. trdno uverjen. da bo nemški proletariat v tej borbi zmagal. Republika naj končno zmaga monarhistično reakcijo. Bodimo pripravljeni in močni! Pokažimo, da smo zreli za velike nevarnostiI Nemški proletariat zahteva DODolnoma opravičeno nomoč Internacionale, kakor zahteva mednarodni proletariat upravičeno od nemškega delavstva, da pokaže svoio moč v borbi med napredkom in suženjstvom, v borbi med preteklostjo in prihodnostjo. S solidarnostjo Internacionale bo nemški proletariat zmagal. Berlin, 9. julija 1922. Odbor Mednarodnega strokovnega Saveza v Amsterdama. Resolucija spreleta na. kongresu nionopolskili delavcev in delavk Jugoslavije v Belgradu, dne 16. in 17. aprila. 1. Ekonomski položaj delavcev in delavk monopolskih podjetij v Jugoslaviji ie tako neznosen, da si delavstvo vsled nizkih plač ni v stanu nabaviti najpotrebnejših življenskih potrebščin. Vsled tega se poživljajo vsi delavci in delavke monopolskih podietij. da se pridružijo »Sa-vezu« In si tako v enotni, skupni borbi zbolišaio svoj. bedni položaj. 2. Ker je v državnili podjetjih, najvažnejše sredstvo delavske borbe — štraik, z zakonom o zaščiti države zabra-nien. se priporoča novi upravi Saveza. da oodvzame vsa dovoljena sredstva, da se plače delavcem in delavkam v tobačnih tovarnah povišaio toliko, da bo moglo delavstvo živeti človeku primerno življenje. 3. Protestiramo proti ukinitvi svobodne borbe delavcev in delavk državnih podjetij. Ker imamo pred očmi vso nejevoljo tobačnega delavstva, zahtevamo, da se zakon o zaščiti države takoj ukine, da se s tem da tudi delavstvu državnili podjetij pravica koalicije in štraika. 4. Da bo delavstvo v svoji težki borbi bolje podpirano, iemlie kongres z zadovoljstvom na znanje pristop Saveza v Glavni radnički Savez Jugoslavlie G. D. S . J. in s tem v članstvo Strokovne internacionale v Amsterdamu. 5. Radi uspešnega in enotnega boja priporoča kongres vsem podružnicam Saveza ,da vse svoie akcije razvijajo v sporazumu s centralno upravo in davnim radničkim Savezom Jugoslavije. Podružnice naj nobene akcije ne izvedejo na svoje roke. 6. Vsako kontra-agitacijo kake organizacije ali posameznika proti Savezu smatra kongres za sovražno delavcem ta delavkam tobačnih tovaren. Kongres na- Izhaja vsako soboto. Uredništvo in uprava: Ljubljana, selenburgova ulica štev. 6/0. Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din. celoletno 24 Din. — Za elane izvod po 40 p, Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi sa ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. mora roča upravi Saveza da vsakega takega v najradikalnejši meri zatira in v Javnosti opiše vso njegovo zlobnost. 7. Kot prvo delo nove Savezne upra-> ve odreja kongres akcijo za povišanje in izenačenje plače vseh delavcev in delavk tobačnih tovaren Jugoslavije. Poleg tega nalaga kongres novi Savezni upravi« da se energično zavzame za vsa ostala vprašanja, ki se tičejo monopolskega delavstva kakor: a) Plačo v vseh praznikih, čeprav se ne dela. b) Povišanie boleznine in pokojnine,, kakor tudi ustanovitev, kier še iste ne obstojajo. c) Vsled vedno naraščajoče draginje naj se zvišajo porodniške doklade. 8. Delavstvu naj se zasigurajo vse pravice, katere že ima. oziroma naj se iste raztegnejo na vse tovarne, kier jih še, do danes nimajo. I. vsedelavski zlet v Celju. Združene razredne delavske organizacije r Celju vabilo na I. vsedelavski zlet 1922 v Celja, ki se vrši v nedeljo, dne 6. avgusta. Spored: Dopoldne: L Od 7.—8. ure Sprejem gostov m kolodvoru. 2. Po sprejemu obhod po mestu. 3. Ob 9. uri slavnostni shod v dvorani fin. tela »Union«. . Od 10. do 12. ure ogledovani« mesta: oa 11. do 12. ure koncert v parka. — Po koncertu kosilo v skupinah. . L Ob pol 2. uri zbirališče na glaziji. 2. Ob 2. url odhod na Teharje. r 3. Na Teharjlh, ki so 20 minut iz CeOaf oddaljene. hi v krasni legi. bo Uudska veselica, lavna telovadba Jed not iz Jesenic in Maribora hi vsakovrstna druga zabava. Sodeluje polnoštevilna rudarska godba iz Trbovelj. 1 * OKROŽNICA. Posebna navodila za I. vsedelavski zlet 1922 v Celju. Vse udeležence In organizacije poživljamo, da se držijo delavske discipline, ki je morallčuo orožje proti buržoazlji. Da bo delo olnjjano, In da bodo gostje za« dovoljnL pa zahtevamo od orgaaizacli in udeležencev sledeče: 1. Do 25. t m. mora biti zletna pisarna v posesti vseh prijav. Na zamudnike se ne bomo mogli ozirati 2. Vse one organizacije, ki se bodo prijavile. dobQo za prijavljeno število Izletnikov zlet-ne Izkaznice. Te Izkaznice bodo stale Din 3.50 In bodo naka7llo za polovično vožnjo In prosto vstopnino na vseh celjskih prireditvah. Na podla-ffl zletne Izkaznice, bomo organizirali skupna kosila. Brez izkaznice ue dob! nihče v Celju kosila. Kosila bodo Po najnižjih cenah. 3. Vse korporacije, ki pa bodo sodelovale, se morajo prijaviti do 20. t. m. Naznaniti moralo tudi način sodelovanja. 4. Vsi udeleženci bodo razdoljenl po skupinah. katere bo vodil poseben celjski reditelj. Priporočamo vsem organizacijam, da si priskrbijo znake po sokolskem načinu. To bi nai bili mali rdeči traki s črnim napisom kraja, od koder jo udeleženec. 5. Bližje organizacije prosimo, da se zleta udeležijo na okrašenih vozovih. Ti vozovi morajo biti do 8. ure zjutrai v Celju pred kolodvorom. Vsaka organizacija, ki bo voz organizirala. nai to do 25. t. m. prijavi. G. Slabega vremena se izletniki ne smejo ustrašiti, ker je zletui odbor poskrbel zato. da bo prireditev nemoteno uspela tudi v slabem vremenu. Vse informacije daje in prijave sprejema Zletna pisarna I. vsedelavskesa zleta 1922 v Celju. Vodnikova ulica 3. od-drugih' narodov, ki imajo za seb'oi žtf vse to, kar šele mi preživljamo. Pa tudi sicer bi niti ne mogli biti člani internaci.ionale. če ne bomo niti vedeli kaj se do svetu godi in kaj naša interna-> cijonala hoče in dela. Dokazov, ki smo jih navedli nihče ne ovrže. Kar smo navedli glede pisave Delav-1 ca, imamo pa tudi nešteto priznanj od naših najboljših članov, da je list na pravi poti. Seveda s tem še ni rečeno, da ga ni treba več zboljševati. Marsikaj se bo s časom še zboljšalo tudi nekateri nepotrebni inserati bodo zginili, ko poteče pogodba, ki jo je še prejšnja uprava sklenila. Radi bomo tudi upoštevali nasvete, ki nam jih bodo naši člani poslali, če bodo šli za tem, da se.na-* še delo spopolni. Po drugi strani pa izjavljamo naj-svečanejše; da se ne bomo dali niti za las odstraniti od smeri in sklepov, ki jih je sklenil naš strokovni kongres. Ljudje, ki so se urinili v naše organih zaciie z namenom, da bodo v ugodnem trenotku napravili razkol ter odvedli, kolikor mogoče veliko članov v kake laži neodvisne »delavske« organizacije pa v našem listu ne bodo našli prijatelja, tudi nevtralni ne bomo napram njim. temveč jih bomo razkrinkavali toliko časa. da jih bo proletariat spoznal in obračunal z njimi. Takim ljudem seveda naš list in naše delo ne bo ugajalo. Rovarili bodo še naprej, grozili nam bodo, skušali bodo pre-< govoriti posamezne podružnice, naj list odpovedo. Ali mi bomo vsako tako dejanje smatrali za sovražno rokavico, katero bomo pobrali in jo z vso silo vrgli izzivaču v obraz. Ogromna večina našega članstva tako delo obsoja, mi pa smo v prijetnem položaiu, da tei ogromni večini tudi tokrat obljubimo, da nekaznovan ne bo nihče organizacij razbijal. kovinarjev v Ljubljani za celjsko stavko, danes pa priobčujemo izkaz zneskov, ki so došli na Strokovno komisijo za Slovenijo v Ljubljani. Nabralli so: Unija slov. rudarjev 3585 Din, Osrednje društvo usnjarjev 3235.70 Din. Osrednje društvo živilskih delavcev 3182 Din. Osrednje društvo kemičnih delavcev 2499.50 Din, Osrednje društvo lesnih delavcev 2205 Din. Osrednje društvo oblačilnih delavcev 1510.55 Din. Društvo nam. bolniške blagajne 1141.25 Din, Trgovski nastavljenci 500 Din, Društvo tobačnih delavcev 498.25 Din, Železničarji 310.50 Din. Grafično delavstvo 290 Din, Unija stavbinskih delavcev 143.50 Din, Razni 1033.25 Din. Skupaj 20.134.50 Din. Osrednje društvo kovinarjev samo je zbralo 87.668.35 Din. Skupaj 107.802.85 Din. Vse te organizacije ki jih navajamo, so bile obvezane zbirati po 2 uri zaslužka na teden. Če računamo da imajo njihovi člani povprečno 3 Din zaslužka na uro, in da imajo vse te organizacije okoli 10.000 članov, bi bile morale zbrati okroglo 540.000 dinarjev. Zbrale so pa komaj 20.000 Din, to je 27 ti del tega kar bj morale. Zavednost se meri po dejanjih in ne po besedah! Čaka nas še mnogo dela. Poštena in nepoštena kritika. V članku »Opozicija«, ki smo ga priobčili v 14. št. Delavca, srno pojasnili kako visoko znamo ceniti delo opozicije, če je poštena Obljubili smo. da bomo prinesli nekaj dokazov, kako opozicija ne sme delati, če si hoče ohraniti to pošteno ime in.. če neče. da se spremeni iz opozicije v — anarhijo. Ker nismo hoteli razburjati duhov, živeč v dobri veri, da bo že dotični članek zadostoval, da ti sodrugi prenehajo s razdiranjem, smo opustili vsa nadaljna raziskavama. Žalibog smo se o dobri volji teh ljudi varali, kajti namesto, da se poboljšajo, še s podvojeno silo razširjajo svoje strupeno delovanje. Prevelika odgovornost bi padla na nas, če bi še dalje mirno gledali, kako rušijo nekateri temelj našim organizacijam s tem. da neprestano in neumorno, brez navedbe vsakršnih dokazov sumičijo posamezne sodruge, ki zavzemajo težka in odgovorna mesta v. vodstvu naših organizacij. ", Par dokazov; T. Med članstvom, zlasti po Štajerskem razširjajo nekateri elementi trditev, da .ie predsednik Strokovne^ komisije horendno povišal plače okrožnim tajnikom. Resnica je pa ta, da so bili okrožni tajniki skrajno slabo plačani (3500 K mesečno) in. da je cela Str. komisija stala na stališču, da imajo sprejemati nastavljena najmanj tako plačo kot jo imajo najboljši profesionisti v kapitalističnih podjetjih. Predlog, da se jim zviša plača na 5.500 K je bil soglasno sprejet, zlasti še zato. ker sta oba tajnika oženjena in imata večio družino. če pomislimo, da tajnik nima osem-umika kakor drugi delavci, da nima nedeljskega počitka in nima prostega časa nikoli, da bi si izvršil sam kako domače delo. potem bo vsakemu jasno, da je tudi ta plača mnogo prej beračija kot bogastvo. 2. Predsednika komisije dolže, da sprejema plačo pri kovinarski organizaciji in še kot urednik »Delavca«. Resnica je pa v tem. da z dnem ko je sprejel uredništva ni sprejel od kovinarjev niti vinarja pitače. kar bo centralni odbor in kontrolni odbor kovinarjev če bo treba rad potrdil. 3. V »Delavskih Novicah« in pa tudi ustmeno zlasti po Gorenjskem razširjajo trditev, da je urednik »Delavca« resolucijo. ki je bila sprejeta na kongresu lesnih delavcev, svojevoljno spremenil. Za primer navajajo, da je spremenil besede Sprejme se... tako. da se ie kasneje glasilo: Uvažuie se... Resnica pa je, da je sam referent (s. Zore) izrecno konstatiral na kongresu, da je treba spremeniti besede iz Sprejme se ... v: Uvažuie se... Besedila torej ni spremenil urednik »Delavca« temveč kongres na priporočilo referenta. Tudi sicer je bila resolucija skrajno slabo prevedena iz hrvaščine, in je bilo treba marsikaj popraviti, pa ne bistva temveč le slovnico. 5. Uredniku »Delavca« zamerijo, ker hodi po shodih in konferencah, češ, da mora sedeti v pisarni in tam vršiti svojo dolžnost. Pred vsem trdimo mi, da mora biti list v najtesnejši zvezi z življenjem v organizacijah. Če bo urednik namesto, da gre med ljudstvo, kjer ima priliko spoz-. nati njihove težnje in stremljenja, sedel v pisarni, bo list kmalu tak. kot je bil Drei. namreč tak, da bo pisal o stvareh, ki člane ravno takrat najmanj zanimajo. Resnica ie. da je urednik zadnje čase hodil mnogo po shodih in drugih prireditvah, a ti shodi so bili vsi nujno potrebni, kar bodo potrdile dotične organizacije, ki so ga tam želele. 6. Glede pisave Delavca pravijo, da ie treba pisati le o domačem gibanju in ne porabiti prostora za svetovne dogodke in svetovno delavsko gibanje. Tu je treba povedati, da je na željo zastopnika gorenjskega delavstva, da se svetovnim dogodkom posveča več pozornosti — že prva plenarna seja Str. komisije temu stališču ugodila. Pa tudi sicer si ne moremo misliti delavskega lista, ki bo samo pisal kje se ie vršil Itak shod in kdo je na shodu govoril. To bi ne bil list ki ima nalogo izobraževati članstvo in ga voditi, temveč bi bil navaden plakat. Naše delavsko gibanje je še zelo mlado, zato se bo moralo še dolgo učiti Sodrugi in sodružice Slovenije! Udeležite se velikega praznika, tovarniškega proletariata v Hrastniku, ob priliki razvitja prapora razrednega boja ln svobode strokovno organiziranega steklarskega ln kemičnega delavstva v Hrastniku. Podružnici Osrednjega društva kemičnega ln sorodnega delavstva Slovenije, — steklarji in kemični delavci v Hrastniku — razvijeta dno 30. Julija skupno, vsako svol krasno Izdelani prapor s sledečim Sporedom: 1. Sprejem gostov na kolodvoru Iz Ljubljane, Litije, Zagoria ln Trbovelj ob 8. uri 30 m.: sprejem gostov Iz Celja. Laškega. Brežic. Zidan, mosta in Radeč ob 8. url SO m. Ob 9. skupni odhod iz kolodvora na prostor Dlmitroviča oz. na prostor slavnostnega razvitja obeh praporov, z pozdravom in nagovorom. Po razvitju prapora steklariev ln kemlčn. delavcev, se razvrsti demostratlvnl sprevod mimo obeh tvornic do Konsumncga društva. Tam-kal zopet kratek pozdravni nagovor na vse Sodruge in sodružice. Po nagovoru mirni razid. ln ogled gostov kemične tovarne In steklarne. Ob 12. skupno kosilo vseh gostov. Popoldne ob 15. (3.) veselica na prostoru razvitja praporov, s sledečim sporedom: šaljiva pošta, petie, godba, keglanje na dobitke, licitacija ln prosta zabava s plesom. Vstopnina 5 dinarjev. Čisti dobiček ie namenjen za kritje stroškov prapora. Sodelovala bo dobro preizkušena godba na pihala. Prostvoljr.e darove do razvitja praporov sprejema, sodr. Josip Grum, steklar v Hrastniku, —_ Odbor. ^____________^_____ Zbirka za kovinarje. n. V zadnji številki »Delavca« smo objavili izkaz zbirke Osrednjega društva Dopisi. Jesenice. Kovinarska podružnica na Jesenicah je prejela dopis iz Češkega, v katerem nam češki sodrugi poročajo o težkem položaju tamoišnjih sodrugov kovinarjev, ter o težkih bojih, katere bijejo za svoj obstanek. Kapitalizem in to v prvi vrsti industrijski, hoče delavstvu na vsak način usiliiti znižanje plač. proti kateremu pa se upirajo češki kovinarji z vso odločnostjo in to seveda iz zadostno upravičenih razlogov. V dopisu poročajo tudi o nekem na Jesenicah dobro poznanem g. Klinar Josipu, bivšem obratovodju v živčni valjarni, kateri se nahaja sedaj nekje blizu Brna. Omenjeni vabi baje jugoslovanske kovinarje na Češko, da bi s tem onemogočil boj tamošnjih sodrugov, kateri trumoma zapuščajo tvornice, vsled reduciranja delavskih plač. Apeliramo na delavstvo v Jugoslaviji, PTedvsem kovinarske stroke, da ne naseda obljubam. ter ne hodi na Češko za delo, kjer se nahaja večina industrijskega delavstva v mezdnem gibanje. — Odbor podružnico kovinarjev na Jesenicah. MEZDNO GIBANJE ČEVLJARSKEGA DELAVSTVA. Tržič. Sredi meseca maja. smo usnjarji tvrdk Kocrina, Maly in Klofuta vložili omenjenim tvrdkam spomenico za povišanje plač. Čakali smo, odgovora ni bilo. Sele ko smo se obrnili na Obrtno nadzorništvo v Ljubljani, se nam je posrečilo, da se je razpisalo za 16. junija v Ljubljani pogajanje. Pogajanja se pa je udeležil samo g. Kozina, ter delavski zastopniki. Ker na pogajanjih ni bilo vseh interesentov, se je morala druga razpisati, za 26. junija. Tega pogajanja so se pa gospodje kapitalisti udeležili polnoštevilno. Prišlo je mnogo ravnateljev in še drugih kapacitet, kakor tudi delavski zastopniki. Mnogo jih je bilo. ali usipeha je bilo malo. Pri tvrdkah Maly in Klofuta, so se dosegle iste plače, kakor jih izplačuje tvrdka Kozina. Delavstvu tvrd. Kozina pa se bodo plače regulirale tako. da bodo oni, kateri so bili nizko plačani potisnjeni za nekaj stopinj navzgor. Konečno pa se bode plačilni sistem uredil tako. da se bodo tarifi povišali avtomatično, po dragirtskih razmerah, istotako akordno delo. Da se ta sporazum točno izvede, se ima osnovati odbor, sestoječ iz štirih zastopnikov delavstva in dveh zastopnikov delodajalcev. Omenjeni imajo nalogo naznaniti inšpekciji dela v Ljubljani, katera ima nalog, voditi tozadevne seje do končne ureditve teh sklepov. Zaupnikom, kateri so se udeležili tega brezuspešnega pogajanja, se od strani podjetnikov pripozna odškodnina po 210 K za osebo. Povišek plač. pri tvrdkah Maly in Klofuta se naknadno izplača z 2. junijem t. 1. Nadaljno pogajanje je odvisno od zavednosti delavstva samega. Delo bivših avstrijskih oficirjev. Pri Stavbeni družbi d. d. v Ljubljani, je uslužben neki g. Tepež, bivši avstrijski in pozneje jugoslovanski major. Ta gospod hoče na vsak način učiti delavstvo vpo&leno pri tem podjetju neke olike, katere pa sam niti toliko ne zna. kakor bi jo moTal znati kot uradnik. Delavci pa si nikakor ne dopuščamo, da bi kdo znašal nad nami surovosti, te naj nosi tam kamor spadajo. Zadnje dni se je pripetil slučaj, da je hotel g. Tepež postaviti nekega delavca brez tehtnega vzroka na cesto. Ostalo delavstvo uvidevši krivico, katero bi moral omenjeni delavec pretrpeti je proti taki odpovedi protestiralo in seveda zahtevalo, da delavec mara ostati še nadalje vposlen, na kar je moral seveda g. Tepež pristati, če je hotel biti saj nekoljko pošten. Omenjenemu gospodu najtopleje priporočamo, da pozabi oni vojaški sistem in izraze, kakor: »Smrkavec« »si še za ušesi moker« in mnogo sličnega, seveda še slabšega. kar je lahko uporabljal v bivši avstroogr-slci armadi, ker sedaj živimo v Jugoslaviji, nova država — nove razmere, če bi pa g. Tepežu to nič ne zaleglo, naj bo uverjen, da bo delavstvo napravilo potrebne korake, ki mu pTav gotovo ne bodo ljubi. Iz organizacij. . USNJARSKA STROKA. Podružnica čevljarjev v Mariboru bo 5. avgusta t. 1. obhajala 25-letnico svojega obstoja. V tel dobi. zlasti v prvih letih je preživela težkih preizkušeni hi le vztrajno In požrtvovalno delovanje članstva jo premagalo ovire, ter dvignilo podružnico na današnjo višino. Cilj, ki sl ga je ob svoji ustanovitvi zapisala v svol program še ni dosežen. Še bo mno-Ko težkoč. še mnogo bojev, a v doglednem obstoju so je članstvo prepričalo, da je vsa moč delavca v zavednosti zato bo vso težkoče pre- magala ravno vsled tega, ker se zaveda svojega orožja, ki je v — zavednosti. Čevljarskim delavcem v Mariboru, naše neiskrenejše častilke. KOVINARSKA STROKA. Opozarjamo ponovno vse one, ki še niso vrnili nabiralnih pol za stavko v Celju, da jih nemudoma vrnejo. V nasprotnem slučaju, bodemo v prihodnji številki lista navedli Imenoma one podružnice, katere še niso vrnile vseh nabiralnih pol. Pravilnike »Osred. društva kovinarjev v Ljubljani« smo razposlali pretečeni teden na vse podružnice. Pravilnik je po sklepu kongresa kovinarjev v Ljubljani dne 24. marca t. 1. obvezen za vsakega člana. Da bodo nabavni stroški vsaj deloma kriti, ie centralni odbor na svoji seli dne 11. t. m. določil ceno posameznemu izvodu na 1 Din. — Centralno tajništvo O. D. K. Popravek k zbirki kovinarske organizacije. V zadnji številki »Delavca« smo pomotoma poročali da je zbrala podružnica kovinarjev na Dobravi 5213 Din in 25 para. ter da pride na vsakega člana imenovane podružnice povprečno 34 Ddm 75 para. Popravljamo, da je podružnica kovinarjev na Dobravi zbrala 6213 Din 25 para. ter odpade na posameznega člana povprečno 41 Din 42 para. Skupna, po Osrednjem društvu kovinarjev nabrana vsota znaša torej 87.668 Din 35 para in ne kakor je bilo pomotoma poročano 86.668 Din 35 para. Podružnica Dobrava pride teras na 3. mesto v tabeli, ki je bila priobčena v zadnji številki »Delavca«. BLAGAJNIKI IN ZAUPNIKI POZOR! V sobeto, 22. Julija poteče 29. teden. Clanj. kateri imajo plačane prispevke samo do 21. tedna, morajo ta teden vplačati, sicer izgube članske pravice. Podpore vseh vrst se smejo izplačati le članom ki imajo vplačan 20. teden. Ako nima član vplačano do tekočega, to je 29. tedna, naj se mu manjkajoči prispevki odračunaio od podpore. NE POTUJ! Bjelovar. Stavka pri tvrdki »Smev« traja že peti teden. J3orba se vodi zelo ostro in ni izključeno, da bo stavka trajala še nekaj časa. Opozarjamo vse kovinarje in mlinarje, da ne nasedejo inseratom te tvdke. ki jih priobčuje v meščanskih listih. V Bečkereku so zastavkali mlinarski delavci, ker jim delodajalci niso hoteli zvišati plač. V stavki se nahajajo ljubljanski sobo. črkoslikarji in pleskarji, v mezdnem gibanju pa se nahajajo ljubljanski in mariborski mizarji zatorei naj pomočniki v omenjenih krajih ne iščejo službe, dokler se stvari ne rešijo, kar bo objavljeno v časopisih_________________________ Razno. Važno za delavce in delojemalce sploh! Kakor že znano, se je s 1. julijem t. I. pričel v naši državi izvajati novi zakon o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni in nezgode. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo, da seznani vse delojemalce z najvažnejšimi določbami tega zakona, prihodnji teden v našem listu objavil razglas, na katerega že danes opozarjamo s pozivom, naj ga natančno prouče, do-tično številko lista pa shranijo. Delodajalcem bo razglas še posebej dostavljen z vsemi potrebnimi tiskovinami za priglas in odglas. dobil se bo pa tudi pri vseh poslovalnicah okrožnega urada. Da se bodo lahko prav vsi interesenti seznanili z vsebino razglasa, b0 tudi afiširam mesec dni na vseh občinskih deskah in pri vseh političnih oblastvih v Sloveniji. Nevarnost industrijskega dela na doinu. Nekateri tovarnarja imajo navado, da oddajajo uelo na dom. V državi Rhode Is!and se je vršila preiskava, ki je dognala, kako vpliva indu-strialno delo na zdravje delavcev, posebno pa na zdravje otrok. Pri preiskavi so našli, da so odrastli in bolni ljudje delali skupno z otroci. Delo se je vršilo v nezdravih in zaduhlih sobah in marsikateri otrok je nalezel kal jetike. Dalje jo preiskava dognala, da je bilo pri takem delu zaposlenih 5000 otrok pod šestnajstim letom. Otroci so bili v starosti od pet do petnajst let. Današnja krščanska družba se zgraža nad betlehemskimi detemori. Kaj pa je to. če kdo zapodi otroka, katerega organizem je še nežen, v zaduhlo, nesnažno in nezračno sobo in ga tam priklene na delo v pozno noč. Ali to ni detomor? Proletarski starši niso krivi, da morajo otroci delati v domači industriji. Do tega jih prisilijo razmere. Ce bi oče prejemal pošteno mezdo, da bi lahko pošiljal svoje otroke v šolo, jih oblačil in hranil, bi gotovo no dovolil da otrok prične delati že s petim letom. Mati bi pa še toliko mani pristala na kaj takega. Ampak današnji gospodarski sistem je tak. da tisti žive v največji revščini, ki so pridni in opravljajo najtežja dela, medtem ko tistim ni treba delati. ki so zagledali luč tega sveta v palači bogatina. Kjer je vpeljana domača industrija tam so tudi delavske mezde najnižje in tam vlada tudi največja revščina. Otrooi so ogoljufani za otroška leta. kar toliko pomeni, da so varani za vse njih življenje. Ko se drugi otroci igrajo in uživajo brezskrbnost otroških let. morajo delavčeva otroci delati in si služiti vsakdanji kruh. Kdor dela za odpravo otroškega dela v tovarniški ali domača' industriji, pomaga graditi podlago boljši človeški družbi. Največji premogovnik na svetu. Kakor poroča angleški časopis »Coal Age«, se nahaja' v Fusioni v Mandžuriji najve.čji premogovnik sveta. Širina njegova znaša 130 metrov, v tel debelosti je pa samo 9 m mrtvega kamenja. Domnevajo, da je to največji rudnik na svetu. Zaklad izrabljajo Japonci s pomočjo angleškega kapitala. Množino premoga cenijo na 100 milijonov ton. V Pragi so otvorili 11. t. m. konferenco zaupnikov rudarjev iz vseh premogokapov če-haslovaške republike. Obravnavali so o odpuščenih rudarjih, katerih število znaša od meseca maja 8000. Obrat je v vseh rudnikih omejen. Mezde so znižali, produkcijo pa dvignili. Konferenca je sprejela tozadevno resolucijo. Avstrijska strokovna komisija je objavila pregled za leto 1921. Štela je koncem leta 1921' 1,079.777 članov med katerimi je 261.540 žen. Grešna zapravljivost. Vseučiliški proiesor se je v nekem ljubljanskem listu izrazil, češ, da ni osemurni delavnik sasno luksus, ampak naravnost »grešna zapravljivost«. Brez komentarja. Stanje delavstva v Angleški Indiji. D. Ha- man Lall, tajnik indijskega strokovnega kongresa je objavil oklic, iz katerega je razvidno s kakšnimi velikanskimi težkočami se mora boriti v Indiji mlada strokovna organizacija. Nikjer na svetu ni položaj tako obupen, kakor položaj indijskega delavstva, ki ga morajo šele učiti, da si sme tudi samo pomagati. Strokovna organizacija je sedaj pregovorila indijske oblasti, da so izdelale nekaj postavnih določil v varstvo delavstva. Povišanje bolniške in delavske podpore v, Nemški Avstriji. Narodna skupščina je povišala brezposelno in bolniško podporo. Odpravila je dosedanje mezdne vrste in ustanovila 11 novih plačilnih razredov. Od 25. julija naprej znaša bolniška podporo v najvišjem plačilnem razredu 201)0 avstr, kron dnevno v ostalih razredih pa 80% povprečnega dnevnega zaslužka. Osrednja zveza avstrijskih stavbinSklh delavcev je lansko leto napredovala od 49.113 na 88.410 članov, med katerimi je bilo 8.836 delavk. Imovina zveze je znašala koncem 1 eta 1921! 08, 927.510.89 avstr, kron, Mezdnih giband je bilo zelo veliko. V 1693 obratih so sklenili 158 mezdnih pogodb. Stavk je bilo 39, v dveh slučajih so bili delavci izprti od dela. Nad tisoč milijonov, avstrijskih kron so si delavci priborili Socialno zakonodajo sicer podjetniiki ljubijo. kakor trn v peti, a ker vedo. da bi naleteli na hujši odpor delavstva, se ji ne upajo kljubovati. Osemurni delavnik se upošteva. Izvedba zakona o obratnih svetih se je brez posebne težave uveljavila. Delavci so si izvolili 2167 obratnih zaupnikov. Stavbno delovanje ni bilo posebno ugodno. Zasebniki niso skoraj nič zidali, javne stavbe pa niso mogle dati vsem delavcem posla, vsled česar je bilo precej brezposelnih. Organizacija je ustanovila v svoji lastni sredi stavbeno društvo »Temelj« s sedežem na Dunaju, katera sme ustanavljati tudi v drugih krajih podružnice. Prvo leto je »Temelj« zaposloval 500 delavcev. Usmiljenje do psov in izkoriščanje delavstva. To so načela ameriških kapitalistov, katerim je za pse več, kakor pa za ljudstvo. V Beamotu Tex. namerava ustvariti neki Broks, predsednik Broks Sopplyntkom:pani pravi »paradiž«, v katverega bo dal 200 od konjedercev kupljenih psov. S tein jih hoče rešiti smrti, katera bi jih drugače zadela pri konjedercu. Tako. ic usmiljenje kapitalistov na eni strani, medtem ko se na drugi delavstvu, odtrguje-jo mezde, ter se jih prepušča siromaštvu in obupu. DOLŽNOST STARIH DELAVCEV. Dostikrat se nam dozdeva, da učencu v kaikem obratu zadostuje same dotična strokovna izobrazba, ne da bi pri tem mislili tudi na to. da se mora v njem vzbuditi tudi razredno zavednost. Ravno sedaj je doba. ko hoče kapitalizem z vso svoio silo odvzeti delavstvu še one bore drobtinice socialno-političnih pridobitev in ki mu je razredno zavedni proletariat, najhujši nasprotnik. Zaradi te-sra sodrusi. opustite enostransko vzgojo vam podrejenih učencev, marveč pod-učujte jih tudi v socialističnem duhu. Vaš cilj in naloga nai bo, mladino vzgajati, in io navajati k razredni zavesti, podpirati io po možnosti materialno, da si tudi ona upostavi svoje organizacije, katere bi jo ščitile pred izkoriščanjem. Mladina je bodočnost! Dobro vzgojena mladina, pa je dobra bodočnost! UTRINKI. Delavci zahtevajo večjo mezdo in krajši delavnik. Kapitalisti zahtevajo manjšo mezdo in daljši delavnik. To je razredni boj. Kdor ni slep razume. Objave in zahvale. Zahvala. Podpisana podružnica osrednjega droStva žtvfflskili, pivovarniških delavcev pivovarne »lMan< v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje za darovani znesek 3107 K. katerega smo sprejeli ob priliki smrti našega sodruga Ernesta Kočana, ponesrečenega v na si tovarni. Darovali so: Vodstvo pivovarne 500 K. Karel Ernst ravnatelj 400 K in nabrani znesek od delavstva 2207 K. Umrlemu sodnijcu lahka zemlja, darovalcem pa najtopleiia zahvala. Odbor. Podpisani se Iskreno zahvaljujem vsem scchra&om lesnim delavcem iz Pristave za denarno podporo v času moje bolezni. — Anton Vodnik. Pristava pri Tržiču. Ustanovni občni zbor »Svobode« na Javornika« se bo vršil v nedeljo 23. julija ob 9. uri v prostorih pri Žvabji. Dnevni rečastni dolgovi«, jih bo Anglija prav tako teiko odplačala kakor bi bili »nečastni«. Pač pa se mara priznali, da stremi antfaška finančna politika za tem, da izvrši čim več ob* vernosti, ki jih dolguje Anglija inozemstvu. Izmed vzrokov, ki so dovedli Zedinjene država do tega koraka je gotovo tndl ideznit čer tka stavka. Vlada je krizo poostrila, ko je stavkajoče, 'jela nadomeščati z zamorci in indb janci. Ker je tudi v takozvani deželi svobode moč nad pravico, je ukazal vrhovni državni pravdnik vsem kompetentnim oblastem, naj nastopijo proti delavcem s silo. Seveda to v Ameriki ne pojde tako gladko kakor v Evropi. Zanimivo je, da je joponski vojni minister ukazal vrhovnemu poveljniku japonskih čet na ruskem ozemlju Daljnjega vzhoda, naj najkasneje do meseca oktobra t. I. izprazni omenjeno ozemlje. Ta sklep japonske vlade je protibolj* ševike v Vlodivosloku močno poparil. Sedanje gospodarsko stanje v Evropi je nevzdržno, to je jasno celo gospodarsko polh tičnim analfabetom. Ozdraviti ga je treba vse* kakor in morda misel mednarodnih konferenc, ki naj bi rešile ta kočljivi in pereči problem ni napačna. Napačen pa je način, kako se vrše. Zapedni kapital si hoče pomagati na noge pod krinkami narodnosti in človečanstva s tem, da hoče zasužnjiti in izkoriščati nesrečno, a vendar bolj bogato Rusijo in potlačeno, a kvišku stre mečo Nemčijo. t.e na genovski gospodarski konferenci sta Rusija in Nemčija pokazali, da se ne daste ovirati v svojem stremljenju po ob* novi in notranji konsolidaciji, najmanj pa prit puščati da bi se v njiju gospodarstvo vtikale tuje roke. Zato je doživela genovska konferen* ca fiasko. Haško konferenco so zapedni impe* rialisti drugače organizirali. Razčlenili so jo v rusko in nerusko delegacijo, da bi lažje slepot mišili. V ostalem so delovale tri podkomisije, in sicer za zasebno last, za dolgove in za kredite. — Najprej se je pojavilo nesporazumljenje v podkomisiji za zasebno last, ker so Rusi izja* vili, da ne vrnejo antanti zasebnega imetja. — Z ozirom na to so se razbila pogajanja tudi v ostalih dveh podkomisijah. Ker Rusi nato niso hoteli podpisati konferenčnega protokole, je pot stala konferenca brezpredmetna. Rusi odpotut jejo v najkrajšem času domov. Antanta pa se je zopet obrisala pod nosom. Čim je Nemčija pokazala trdno voljo, da vpostavl in okrepi svoje gospodarstvo, že jo je zadel udarec na politični plati. Monarhistični rovarji so se tajno organizirali in uporabili vsako priliko, da bi okrepili reakcijo, ter zlomili moč proletariata. Ko so se ojačili toliko, da so upali na ust peh, se je začelo z napadi in atentati. Zadnji atentat na zunanjega ministro dr. Rathenaua je jasno pokazal, kje je iskati gnezdo, vsega reak* cionarnega gibanja. Vse sledi kažejo v Monet kovo (Munchen), kjer je sedež nemških, avt strijskih in ruskih carskih krogov. Po tem umoru je dospela nemška vladna kriza do vrhunca. Državni kancler si noč in dan beli glavo, kako bi našel izhod. Izjavil je, da ne more učiniti nU česar, preden se nesporazume z državnim predt sednikom dr. Wirthom. Vsekakor se nahaja Nemčija v najusodnejšem položaju, kar jih je kdaj doživela. Vendar ja baje že plačala repat racijsko plačilo za mesec julij v znesku nad 32 milijonov mark v - zlatu. Vpričo monarhistične nevarnosti so neodt visni in večinski socialisti v Nemčiji strnili svoje vrste in nastopajo sedaj v enotni fronti proti skupnemu sovražniku. Socialisti na Francoskem se živahno gibt Ijejo. Francoska socialistična stranka je priret dile v soboto v Parim veliko manifestacijo zot pet draginjo. Vmes je posegla seveda policija, ki misli, da delavec ne sme povedati svojega mnenja in, da naj še umirajoč liže roke carja kapitalu. Takoj drugi dan, v nedeljo, se je vrt šilo veličastno zborovanje za svetovni mir. Zbot rovanju so prisostvovali tudi socialisti iz Anglit je in Belgije, med njimi v boju osiveli delavski voditelji, ki so pokazali, na kak način bi prišlo do svetovnega miru, ako bi tega ne oviral kat pitalizem. Včeraj se je v Londonu pričelo zasedanje Zveze narodov. Bavila se bo z vprašanji, ki jih, je že mnogokrat brez uspeha pretresala, to je z vprašanjem razorožitve, Palestine in Macedonije, vprašanjem napelostl med 'Arabci ?n 'Židi. Tur* ki in Grki itd. Uspeha je pričakovati kakor pot navadi, vsaka včlanjene država bo skušala kriti svoj pcMtičen in gospodarski kapital • Zadnje seje narodne skupščine so bile pre* cej burne. Šlo je za odgoditev določb o oblast* nih in srezkih samoupravah. Dalje je bil v not čelu sprejet proračun. Včerajšnja •seja pa je razpravljala o vojni odškodnini. V ministerskem svetu se je vnel boj za železnice. Slovenci smo imeli že obljubljeno zvezo z morjem, kakor pa kaže sedaj, je stvar dvomljiva, ker nam jo hočejo nekateri dobrot* niki snesti in napraviti par brezpomembnih že* lezniških prog. Dalje je ministerski svet sprejel ostavko ministra notranjih poslov M. Marinkoviča, sedaj ga zastopa znani diktator Pribičevič, dokler se spor končnoveljavno ne reši. Včeraj so govorili tudi, da je predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič odstopil s svojega mesta, kar bi bilo verjetno, ker ga lot mijo demokrati po notah. Tudi med slovenskimi demokrati poka, dr. Ravnikar je kot poštenjak odstopil. Drugi pa se še naprej love za bančnimi dobički. Mladini in starini se lasajo, da je kaj. »Slovenski Neroda in vjutror, bi se najiajše kar pobila. Na tebi, delavec je, da čuješ in paziš! V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.), Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik: Ivo Meznarič. registroma zadruga z omejeni! zavezo sprejema hranilu« »losu vsak delavnik od 8. do 13 ura in lih obrestuje po oistih awr- 4% Rentni davek plaSa drnttvo Is svojega. ObrtaU le kapttallitrajo polletno. Ve£|a In stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje »rojim zadružnikom proti vkojlibl, na osebni kredit proti poroStvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menic« se eekomptujejo po bančni obrestni meri. mr Edini, res delati! M iml -mm Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Feller-iev „E!safiuid“ J 'ii-m-i '-it....... 1,11111...i-l-iiuu j kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker j« radi svojega antiseptik, in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je pri* ljubljen kot krepko blago delajoče in vrle prijetno uredi« sivo xn dr^nenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejSi in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja I Z sa-motom in poStnino la vsakoga 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica.................................72 K Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 spec. steklenice......... 300 K 24 , , 8 , 570 K 36 , , 12 , „ 800 K POŠTNINE PROSTO na VaSo poSto. Kdor denar naprej poSije, dobi Se popust v naravi. PREMOTs Eisa obliž za kurja očesa 8 K in 12 K; Eisa mentolni klinčič 16 K; Elsa posipalni praiek 12 K; Pravo Elaa ribje olje 8^ IC; Elsa voda za usta 48K; Elsa kolonska voda 60K; Elsa Sumslrimirsi 60 K; Glycerin 16 K in 60 K; Lysol, Lysoform 48 K; Kineski čaj 4 K; Elsa mrčesni praSek 16K; Strup za podgane in miSi po 16 K in 20 K. EVGEN V.FELLER, le*m, STUBICA donja Elsatrg št 252 Hrvaško.