V M a r i b o r ti, 3ne 24. XIT. 193fc y r r* y p i t t r iw fr> M n * S Kobanske božične skrivnosti Sveti večer v zasneženih planinah! Koliko meščanov sanja o tej božični idili! V jasni, z zvezdami posuti noči oživi poslednja bajta, ki sicer sameva v hri­ bovski tišini in samoti. Nič otožja in bo­ lesti, povsod le sreča in veselje ob jasli­ cah, drevescu in prazničnih priboljških. . . Ko pa pride polnoč, pa hajd po Škripa­ jočem snegu do cerkve, ki je vsa v luč­ kah! Svečano zadoni tudi v dušah teh srečnih: Sveta noč — blažena n o č. . . Vse drugačna je božična noč po ko- banskih pfaninah! Že od nekdaj je borba za vsakdanji kruh v teh obmejnih krajih težka. Saj so po gorskih grebenih in grabah naseljeni po­ leg manjših posestnikov večinoma siro­ mašni kočarji, drvarji, žagarji in skrbni­ ki tujih veleposestev.- Gorati kraji, te­ žek dovoz, nezdrave razmere, slab za­ služek. . . Jasno je, da temu ljudstvu ni bilo življenje nikdar posuto z rožicami. Na žalost so našim mejašem gmotne do­ brine in praznično življenje še vedno ostale — neizpolniene želie. Kakor nek­ daj, tako še tudi danes iščejo nadnarav­ ne rešitve iz svojega težkega položaja, var je seveda zavito v skrivnosten plašč versko-mlstlčne tradicije. Malokje v naši ožji domovini spremi­ njajo »tajnosti božičnega večera« običaj­ no praznično idilo v tako dlvrn romanti­ ko. kot se to še dogaja na Kobanskem! 'Ž e 12 tednov pred božičem pričnejo denarja željni mladeniči in možje delati tna:hen čarodejni stolček iz 12 vrst lesa. To pa le enkrat ha teden in le iz ene vr­ ste lesa! Stolček moralo skrivaj nesti k polnočnici v'žepu. Med povzdigovanjem še je treba s stolčkom nasloniti na cerk­ vena vrata. Baje se ravno, ko se ljudje ddkrižajo, prikaže zlodei z vrečo denarja, ki jo da za stolček. 'Ako stolček ni do­ bro hapravben, peklenšček ne pride in tudi o denarju ni sluha he duha! Kdor pa pri polnočnici opravi spoved in obhajilo ter vzame hostijo iz ust in jo hrani v škatljo, bo postal slaven in bo­ gat. ‘ Hostijo mora doma takoj po polno­ čnici dati • r • žabi, ujeti ria sveti post. Žaba sne hostijo in če nakraca na paoir veliko številko, je sreča neizogibna! Pri prvi božični jutranji maši- mora tak sreč­ než biti prvi v cerkvi, č e se ustavi z li­ stičem v rokali pred glavnim oltarjem, bo naenkrat pridrvel hudič z veliko mo­ šnjo denarja. Takoj mora prepustiti de­ nar srečnežu, ker bi sicer ne mogel več iz cerkve. Vse je pa seveda odvisno le od točnosti in pazljivosti! Za posebno korajžne pa velja pravilo, da je treba k polnočnici že zgodaj, ko gori v cerkvi še samo večna luč. Junak mora vzeti z glavnega oltarja svečo in io mora prižgati na večni luči ter z njo trikrat hoditi okoli cerkve. Med potjo se pridruži zlodej, ki hoče svečo upihniti. Ako obrani junak plamen sveče, dobi takoj vrečo denarja in pe­ klenšček nima do njega nikdar nobene moči več! Žena, ki hoče mnogo denarja, natrga na sveti post šopek črešnjevih vejic in jih da v vodo, da vzbrste. Od doma mo­ ra iti k polnočnicam prva. Kjer se ste­ kajo tri meje, pride nasproti preoblečen vrag. Pod vsakim pogojem hoče vrag kupiti šopek črešnjevih vejic od žene. Ko mu ta po­ ve ceno, se hoče pogajati. Od .prvotne cene pa ne sme odnehati! Končno vrže vrag nekoliko razjarjen ženi vrečo de­ narja na šopek. Ako žena z denarjem umno ne gospodari, ji ga vrag takoj zo­ pet odvzame. Mladenič, ki bi se rad ženil in bi ho­ tel v naprej videti svojo izvoljenko, mo­ ra med povzdigovanjem pri polnočnici razrezati jabolko na dvoje. Če se takoj ozre nazaj, vidi svojo bodočo ženo! Če hoče kdo zvedeti bodočnost, naj gre na sveti večer k posestni meji pri­ sluškovat. Ako sliši godbo, se bo nekdo ženil, če pa sliši zabijanje rakve, bo nekdo v bližini umrl. Ako pa hoče dekle imeti kmalu snub­ ca, si mora na božični večer vliti mleko po hrbtu in ga prestreči s skledico. Kdor pride mleko pit, postane njen ženin. Dekle, ki ima fanta in bi se rada pre­ pričala, če jo bo res poročil, mora na sveti večer vlovitl žabo, jo odreti in pokopati/ v zemljo. Ako do Svečnice žabo snejo mravlje, ga ne do­ bi. Če pa ostane žaba cela, pa io sigurno pcroči. Ako ima dekle fanta rada in si ga ho­ če prikleniti za vedno, ga mora na sv. večer povabiti k sebi. Medtem ko sta najbolj zatopljena v pogovor, mora nie- na mati fantu nepričakovano in neopa­ ženo vreči dve jajci v hrbet, da se ubijeta. Kar najhitreje ju mora pre­ streči s skledico in ju takoj ocvrti, da iih fant še pred polnočnico použije. Tako ie priklenjen za vedno. Prijatelji vina, ki pa ga nimaio, sl ga lahko izdatno privoščijo na božični ve­ čer. Treba jim je iti k studencu, kjer mo­ lijo. Med povzdigovanjem se voda spre­ meni v vino in vsak si ga v času povzdi­ govanja lahko natoči po mili vohi. Kdor pa je počasen in len, bo zaman čaical.' Še mnogo sličnih »tajnosti« kroži med Kubanci. Pravijo tudi, da so božični ve­ čeri zahtevali že tudi svoje žrtve in nih­ če ne ve ne kod, ne kam so izginili. Da bi le kmalu tudi med brati nte!aši izginile take »skrivnosti« in bi jim raz­ mere naklonile člmprej sveto noč — res blaženo noč! Najcenejši itakuo za Boiil OTROŠKE NOGAVICE od Din 5 . - naprej; NOGAVICE Z OBROBKOM (Haferl- socken) od Din 10.— naprej; MOŠKE NOGAVICE od Din 4.50 naprej; DAMSKE NOGAVICE od Din 7 , - naprej; DAMSKE FLOR-NOGAVICE od Din 12— na­ prej: DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 1 8 - naprej; SVILENE NOGA­ VICE in NOGAVICE iz UMETNE SVILE v vseh barvah in cenah; SPODNJE MAJICE od Din 15.— do 25.— po velikosti; SPODNJE HLAČE od Din 15— na­ prej; SVETERJI ZA OTROKE od dinarjev 3 5 .- naprej; SVETERJI ZA DA­ ME od dinarjev 60— naprej; PLETENE DAMSKE OBLEKE od dinarjev 200— naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14 — naprej; MOŠKE ROKAVICE od Din 16.- naprei itd- — Vrhu tega največja izbira trikotaž, plete­ nin, perila, kravat, ovratnikov, vezenin, čipk. svilenih trakov, toaletnih potrebščin, parfumerije po zelo nizkih cenah. — Specijalna razstava vseh otroških igračk In nakita za božična drevesca. Lastna pletarna in predtiskarija! — Prevzame entlanje, ažuriranje in vezenie! Eksportna hiša L U N A * Maribor, Aleksandrova c. 19 A k)jub sponam in onemoglosti je slo­ vensko ljudstvo ohranilo na svojem slo­ venskem (slovanskem) značaju; izh o d a v rod je prehajalo slovensko svojstvo, tradicije in ž njimi najvidnejši izraz — jezik. To dedščino nam je mogel zapu­ stiti le Človek, ki čuti pod nogami trdna tla, oni kos zemlje, ki je ž njim neločlji­ vo združen. Od te strani glejmo na ta narod, da bomo znali pravilno soditi in — delati. Opazujem Pesniško dolino. Bogate rav nine leže pod razdiralnimi vplivi vodne sile. Treba umnega dela, da se jih ukro­ ti. To bi bilo potrebno tembolj, ker v se­ danjem gospodarskem vrvežu izsledimo nov pojav, ki je sicer za enkrat še v meglenih obrisih in sicer: dotok v me­ sta polagoma ponehuie, ozir- se bo moral za gotovo dobo zaustaviti, izseljevanje bo tudi skoraj zaključeno. Prištejmo -še polome na borzah, konkurze bank, go­ spodarski zastoj in ne vem še kaj, pa moramo glasno ponoviti: razmere v ob­ če in odnosi med poedinimi gospodar­ skimi skupinami so se prekucnili, po­ ostrili in življenje gre v novo pot. Za ta­ krat je zaključek enostaven: kruh — dom — zemlja. Torej? — Hitel sem brezbrižno mimo reklamnih letakov »Tivar obleke« in »Bat’a čevlji«, nalepljenih vsepovsod ob cesti, kakor ro­ majo mimo drugi, oziroma kakor bežim jaz mimo mariborskih preveč okusno u- rejenih izložb. To ni za nas in niti »ceno« blago nas ne more prevariti. Med obmejni narod GOSPODARSKO PRAKTIČNA VPRAŠANJA LJUDSTVA. NAŠEGA PODEŽELSKEGA Moji sprehodi liven mestnega obzidja /majo malo posnemalcev, v bolj zaspa­ nih dneh pa prav nobenega. Zato sem v dvomu, kam naj bi jih uvrstil — med pa­ metne ali ne. Pravijo namreč, da je modro in.,prav le to. kar je po godu večini. Pa bilp p ra v a li ne, jaz sem zase prepričan, da je to v redu- Pač pa priznam Svojo veliko napako, ki bi se ie zelo rad Iznebil, a ne gre in ne gre. Ko hodim po naših lepih krajih, zapadem v računske probleme čisto go- spodarsko-praktičnega značaja, k! jih nehotč pričara pogled na prijazne, meh­ kobne griče ob meji. Njim pristoje sanje lirsko pesniške vsebine, seveda, — a če D a so tako resni časi in je vse tako pre- ; Dkrenjeno, da gremo mimo lepega umet­ niškega doživljanja celo mi, ki bi morali končno živeti v — višjih sferah. Sai ni­ mamo niti pedi zemlje, niti — kokšjega fepa. Povsem nove razm ere so nam po- ilsnile spoznanje, da slone ideali na brit­ ji realnosti, pa naj nam bo to po volji alt ne. Sicer pa bodimo pametni in ne lokajmo po — fati morgani, ki je pre- vara. bi priznajmo: na j večja in tudi nailep- še realnost so trdna tla — zemlja in ž njo neločljivo zvezani delavec, s katerim vzajemno ustvarjata večnonujne in ve­ ljavne dobrine. Pogled skače z enega holma na oru- gega. Kaj že spet račun? Ne, to pot se razgali pred menoj težka zgodovina izza črne preteklosti, ki ji pravimo — sloven­ ska robota. Zato trdim, da smo večkrat napram sebi in lastni sodbi res p r e t r g i in radi prezremo svoje vrline. Ni dobro samopoveličevanje, a niti podcenjevanje. Zakaj bi ne naglasili svojih dobrih strani, zlasti še, ko gre za odločilne in pomem­ bne pojave. Poglejte! 2e v 9. stoletju je izginil zadnji ostanek nekdanje svobode, in slovenski kmet je postal suženj nem­ škim grofom in , njihovemu pravnemu redu. Od tedaj dalje je stoletja zaman klical po stari pravdi. V dobi kmečkega robstva je ostal edin! žarek nekdanje slovenske svobode in samostojnosti te- kozvani »gorski zakon«. Le gornik (vi­ ničar) je smel samostojno odločati o za­ devah, tičočih se njegove blaginje. Tako berem zgodovino, ko begam iz trsa v trs. g Orl*, smučarske športne in promenadne čevlje, krasna izdelava, nizke cene. Dobijo se v izdelovalnici čevljev 3830 V IL K O B L A T N IK Maribor — Meljska cosla S Kako se večkrat marsikaj koristnega izvrši brez besed in hrupnih priporočit! Tako sem si mislil, ko sem se ozira! po sadovnjakih, prekopanih in pognojenih, obrezanih in namazanih. Letošnja ugod­ na sadna kupčija je ljudi poučila, kaj je dobro in priporočljivo. Ugodno vnovčenje sadja! Je že res, a še bolj ugodno so kupčevali prekupče­ valci. Čast trgovcem s sadjem, če že ta­ ko hočete, a istotačno tudi pomilovanje naroda. Ne vem, če je prav, a pamet mi pravi, da ni vse v redu, če gre le skozi ene roke nad 400 vagonov sadja. Menda ni pomisleka, da je naše narodno gospo­ darstvo v vsakem slučaju na boljšem, Če je kapital sorazmerno razdeljen med na­ rodom. Ne bo drugače, kot da se šibki poedinci, katerih gospodarski interesi se vedno krijejo, združijo v močno telo; Le po zadružni poti bodo mogli zavarovati svoie interese. Slišal sem, da se Št. Jurij ob Pesnici probuia in da je že bila prva odborova seja Sokola, ki šteje že nad 150 članov in obsega tudi Svečino. Gor. Kungoto in Sv. Križ. Saj je ta narod še vedno dober kvas, le delavcev, dobrih delavcev, kise do potankosti zavedajo, kaj je treba med njim delati, — takih je treba. »Pa prav to mi ugaja«, mi je dejal ra- .zumen njož. »da bo Sokol skrbel za na­ šo mlade, da bodo znali živeti na svoji zemlj! in jo bodo ljubili s srcem in razu­ mom. To da je naloga kmečkih ookol- skih čet, so dejali. Tako nam je všeč in upam, da bo počasi dobro. Tako se bližamo drug drugemu, se­ znanjamo in spoznavamo se na novi noti k cilju. Še enkrat ponovim: Poidimo med narod, pogovorimo in celo zapojmo ž njim! Da, tudi zapoimo, kajti, kar ne zmore beseda, to čudovito lahko pričara inaša lepa pesem In vendar pohorska vzpenjača Vztrajnost in nehvaležen idealizem zmagujeta. Ako ne varajo vsi znaki, bo­ mo vendarle dobili pohorsko vzpenjačo in se bomo morda že prihodnje leto lah­ ko vozili iz Peker do Sv. Bolfenka na Pohorju (1037 m). Pogajanja z inozem­ skimi stavbnimi tvrdkami, ki imajo že skoraj 501etno skušnjo v gradbi vzpe­ njač, so že tako daleč uspela, da bo pri­ hodnjemu občnemu zboru predložena po­ nudba najnižjega ponudnika v odobritev. Tudi finančno vprašanje bo povoljno urejeno, ker bo stavbna tvrdka krediti­ rala do 40% gradbenih stroškov še šest mesecev po zgraditvi in predaji železni­ ce v obrat. Tako bo zadrugi sigurno la­ hko mogoče dobiti na tako plodonosno podjetje posojilo, ki se potem porabi za kritje dolga pri gradbeni tvrdki. Po novem projektu bo Šla železnica o tračnicah in ne po jekleni vrvi, kakor bilo prvotno mišljeno. Ta projekt je cenejši in se krijejo, gradbeni s+roški s predvidenim proračunom, t. j. 3,500.000 Din. Pitevozna kapaciteta je 4 do 6 krat veČia nego pri vzpenjači. V eni smeri se bo prevažalo na uro ca 232 oseb, torej 464 oseb v obeh smereh. Izven tega bo­ sta še dva voza za prevoz materijala, tako da bo železnica lahko prevažala navzgor ves gradbeni materijal, živež in drugo, les in drva pa navzdol, kar bo ve­ likega pomena za bodoče pohorske na­ selbine. Pri današnjih zgradbah na Po­ horju tvorijo prevozni stroški največjo postavko proračuna, kar pa s pohorsko vzpenjačo odpade oz. bodo znižani na minimum. Ako hočemo preiskati še rentabiliteto bodoče pohorske vzpenjače, pridemo do naslednjega zaključka: Ako upoštevamo, da je posetilo leta 1929 Pohorje ca 33.000 ljudi, potem se jih bo gotovo še več po- služijo vzpenjače. Že glede na to, da je v samem Mariboru najmanj 15.000 ljudi, ki iz različnih razlogov (bolezen, služba, komoditeta) še nikdar niso bili na Po­ horju, a bi zelo radi uživali pohorski zrak, pa računamo lahko še z večjim številom posetnikov. Pri ceni Din 20 zc tja in nazaj, pomeni to že dohodek Dit 900.000, tovorni promet bo prinesel naj­ manj 250.000 Din, torej skupno 1,050.000 Din. č e od tega zneska odštejemo stro­ ške za obratovanje, vodstvo, davek, re­ klamo, zavarovanje, obresti itd- z Din 600.000, ostane za amortizacijo vložene­ ga kapitala 10%, t. j. Din 350.000 in še Din 100.000 za rezervni fond. Ta kalkulacija velja za podjetje samo*. Kje pa je še nevidna rentabiliteta, zaslu­ žek, ki ga bo dalo podjetje onim, ki ži­ vijo od tujca, predvsem Mariboru, ki bo največ pridobil. Nobenega dvoma ni to­ rej, da bo imela pohorska vzpenjača ve­ likansko privlačno moč. Kajti, ako pri­ hajajo ljudje radi zvočnega filma iz ce­ le spodnje štajerske. Prekmurja in de­ loma Koroškega v Maribor, potem bo ta atrakcija ljudi še prej privabila. Denar, ki ga bodo pustili tujci in posetniki vzpe­ njače v Mariboru ter zaslužek, ki izvi­ ra iz tega, je glavha, merodajna, toda ne­ vidna rentabiliteta. Korupcija tudi na Japonskem. Te dni je bil obsojen bivši japonski minister prosvete Išida, ki je bil obtožen radi korupcije, na 10 mesecev ieče in 10.000 jenov globe, minister prometa v kabinetu umrlega predsednika T^nacce Sangasataceo, pa tudi radi korupcije na 8 mesecev ječe