v ZMnk drtank V^nTNleto ... 16.00 I Za pol leta.....$3 .00 Za New York c«lo leto . $7.00 Za inozemstvo celo loto $7.00 1 GLAS NARODA list slovenskih delavccnrv AmerikL flMHBaBMMMMM« 5 Tka largest Sorarian Daily in the United State«. laeoedeveryday except Sundays «nd lagal Holidays. I i__I TELEFON: OHelsea 3—1242 Entered as Seoond Glass Matter September 21, 1903, at the Post Of floe at Maw York, H. Yn under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: OHelsea 3—1242 No. 12.—Stev. 12. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 15, 1937 PETEK, 15. JANUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. GOVERNER KONFERIRA Z ZASTOPNIKI OBEH STRANK % i ■ * t.'^j k ^ še |se |3§HH 21 Wmrn^m ^Hi EiSI ■/.-,, o^tll I I Jugoslavija je omejila izvoz blaga ROOSEVELTA STA NATANČNO POUČILA 0 POLOŽAJU M»ss PERKINS IN POMOŽNI TAJNIK MCGRADY Razprava o položaju v avtomobilski stavki. — Go-verner je proti aretaciji stavkarjev. — Prvič se bodo sestali zastopniki obeh nasprotnih si taborov. — Avtomobilska družba še vedno zahteva, da stavkar ji zapuste tovarne« DETROIT, Mich., 14. januarja. — Edino upanje, da se bo zopet vrnil mir v središča avtomobilske industrije v sedanji veliki stavki, je še konferenca, ki se prične danes med go verner jem Murphyjem. podpredsednikom General Motors Knudsenom in predsednikom unije avtomobilskih delavcev Martinom. • Knudsen in Martin sta na governerjevo povabilo odgovorila, da prideta na konferenco. Governer je v svojem povabilu povdaril, da je potrebno, da prideta na posvetovanje brezpogojno in brez predsodkov. Prvič, odkar se je pred dvema tednoma pričela velika stavka, vsled katere je brez dela I 1 4,000 delavcev, se bodo danes sestali zastopniki obeh nasprotnih si taborov. Je pa že drugič, da je governer Murphy skušal posredovati, odkar je v pondeljek v Flint, Mich., prišlo med stavkar ji in policijo do spopada, pri katerem je bilo ranjenih 27 oseb. Po spopadu v Flintu je governer mobiliziral 3000 vojakov državne milice, toda do sedaj je odšlo v Flint samo I 400 vojakov, da vzdržujejo reci. Serif Thomas Wolcott je poslal 7 ranjenih stav-karjev v zapor v Genesee okraju, državni pravdnik pa zahteva zaporno povelje za tri stavkarje na odločen odpor. Ko je governer tudi slišal, da namerava j policija aretirati voditelje stavke, je oblastim v Flint telefoniral, da naj za sedaj še to opuste. Martin je na potu iz Washingtona, kjer se je glede stavke posvetoval z voditeljem odbora za industrijsko organizacijo delavcev Johnom L. Lewisom. V nadi, da bo imela konferenca kak uspeh, je governer Murphy zelo previden, da ne bi v ogenj vlil še več olja. Pred vsem nasprotuje aretacijam stavkar-jev, ker bi zelo slabo vplivalo na konferenco. V Washingtonu je predsednik Roosevelt od delavske tajnice Miss Perkins in pomožnega delavskega tajnika McGradyja dobil poročila o stav-karskem položaju. Predno pa je McGrady podal predsedniku svoje poročilo, je imel konferenco z Lewisom in Martinom. Drugi dogodki v stavki so: V Detroitu je 5000 delavcev pri Chevrolet Gear and Axle Plant demonstriralo proti stavki. Med demonstracijo so nosili napise: "Ne maramo stavke! Delati hočemo !" Unija avtomobilskih delavcev je razglasila stavko v Fisher Body in Chevrolet Co. v St. Louis, Mo., protest proti .propagandi, da delavci ne marajo stavkati. Iz St. Louisa prihaja poročilo, ki pravi, da je izmed 4200 delavcev zastavkalo 3000 delavcev, da pa tovarna navzlic temu obratuje z manjšim številom delavcev. DETROIT, Mich., 14. januarja. — Nek 4 sedeči" stavkar v Cadillac Motor Car Company je moral zapustiti tovarno. Poklican je bil k svoji stotni-ji narodne garde, ki je bila mobilizirana, da vzdržuje red v sedanji stavki. Ta stavkar in vojak je Veri Lahs, ki je član od-bora, ki vodi stavko pri Cadillac družbi. Ko je Lahs \yel brzojavko, ki mu naroča, da se zglasi za slu; - vpfctori 125. infanterijskem polku, je sklical stav-^^odbodbor izvanredno sejo, na kateri je bi-l ii.^oyoljeno oditi v vojaško službo« N0RRIS PROTI ZVEZ. SODIŠČU Norris bo predsednik na konferenci glede ustave. — Za boj za pre-membo ustave bo postavljen odbor 50 članov. WASHINGTON, D. C., 14. januarja. — Senator George W. Norris je prevzel vodstvo v boju za razširjenje vladne oblasti v kontroli nad industrijo in poljedeljstvom. Norris, ki .je star 75 let, se je hotel umakniti v zasebno življenje, toda predsednik Roosevelt ga je pregovoril, da je še enkrat kandidiral in je bil kot neodvisen kandidat sijajno izvoljen. Norris je rekel, da je pripravljen predsedovati na konferenci, ki bo razpravljala o premembi ustave in omejitvi oblasti najvišjega sodišča. — Norris je rekel nekaterim kon-gresnikom, ki so so ga nagovarjali, da prevzame predsed-ništvo v tem boju: "Najvišje sodišče je izgubilo stik z narodom. Postavilo se je na trdno stališče in odločuje o vrednosti postav. Toda oni, ki hočejo razpravljati o tej zadevi, morajo biti sami .složni med seboj." Za boj za premembo ustave bo sestavljen odbor 50 članov, ki bodo dejavci, farmerji, trgovci in visoki uradniki. Odbor Ik> izdal za sklicanje konference posebno spomenico, v kateri bo povdarjano, da so zadnje predsedniške »volitve pokazale, da ameriški narod zahteva do-določitev plač in delovnih ur. odpravo žitnega preostanka, pomoč za farmerske najemnike, zaščito konsumentov in stabilizacijo kupne zmožnosti. KAZNENCA IŠČEJO KOT 0DVAJALCA Avto m o b i 1 odva jalca Matfhonovega sina' je bil najden. — Avtomobil je stal že od nedelje pred neko hišo. TAOOMA, Wash., 14. jan.— Ime nekega bivšega kaznenca ?e je pojavilo v zasledovanju cdvajalca in morilca 10 let starega Charlesa Mattsona, medlem ko je policija v Everett, Wash., našla odvajalcev avtomobil. V avtomobilu je bila najdena okrvavljena obleka. Ravnatelj Folsom kaznilnice Clarence A. Larkin je priznal, da oblasti iščejo bivšega ka-znenca Freda Orrin Havnesa. Toda pozneje je re&el Larkin, da je dal nekatere podatke o Ilaynesu, ne da bi vedel, da je vprašanje po njem v kaki zvezi s sedanjim zasledovanjem Mat-sonovega odvajalca. Identifikacijski urad v Cali forniji je prejel naročilo, da odtise raznih zločincev primerja s Haynesovimi odtisi, ni ho. tel pa dati kakega nadaljnegi pojasnila. Zvezni detektivi na razna vprašanja samo odgovarjajo, da nimajo ničesar povedati. Policija, ki je jnjkrila avtomobil, da ga obvaruje pred radovedneži, je prevzela avtomobil v torek zvečer, ko je lastnik neke hiše severno od Eve-retta naznanil, da se že od nedelje zvečer nahaja pred njegovo hišo zapuščen avtomobil. Oblasti so mnenja, da je odva jalec nago, zmrznjeno dečkovo truplo v nedeljo zvečer vrgel v sneg .šest milj od Everetta. — Mož, ki je policijo opozoril na avtomobil, je tudi rekel, da je v avtomobilu videl okrvavljeno obleko. Policija pa noče dati nikakega pojasnila o avtomobilu. FAŠISTI IMAJO NEKAJ USPEHOV Fašisti so odbili napad z 18 tanki. — Fašisti drže zavzete postojanke. — Republikanci čakajo na ojačenja. PRED MADRIDOM, 14. jan. Republikanci so vprizorili največji napad v celi državljanski vojni ter poslali 18 tankov, da se zopet polaste ozemlja, ki so ga izgubili pred enim tednom v bližini Bscoriala. Tanki so se morali umakniti še predno so dospeli do sovražnih zakopov, ker niso mogli prenesti artilerijskega ognja generala Franca. Dva tanka sta bila razbita. Fašisti so zavzete poslojan-ke zelo utrdili in jih trdno drže. ARAVACA, Španska, 14. jan. Fašisti drže svoje nanovo pridobljene postojanke prod Madridom in iz njih neprestano streljajo na republikanske postojanke. Republikanci so skušali zavzeti ozemlje okoli Aravace in Pozuelo do Aparcon, toda fašistična artilerija je prisilila republikanske baterije severoza-padno od Madrida, da so utihnile. MADRID, Španska, 14. jan. Vojaški položaj okoli Madrida je skoro neizpreinenjon ker so zaradi goste megle večje vojaške operacije nemogoče. Vse okolščine kažejo, da bo nekaj časa vladal mir in obe stranki boste med tem dobili ojačenja, predno se zopet prič-no novi boji. In vojni opazovalci se ne bodo čudili, ako bodo sedaj pričeli napadati republikanci mesto generala Franca. • Toda nekaj je, kar more pre-moniti vos položaj. 10,000 Italijanov, o katerih je bilo poro čano, da so prišli v Cadiz 22. decembra in 1. januarja, je menda izginilo v zrak, kajti ni-kdo jih ne vidi in ni kdo ničesar ne sliši o njih. V bojih prejšnjega tedna so se na fašistični strani borili tudi Nemci, toda Italijanov ni bilo. Odredba obrambne junte, da se vsi civilisti izselijo iz Madrida, se ni bila izvedena. Toda 139 otrok od 7 do 14 let je odpotovalo iz Valencije v Francijo in Belgijo, kjer jim je bilo obljubljeno zavetišče. Na ta način pa je mogoče preski4>eti samo nekaj tisoč otrok in jih bo morala pretežna večina oditi v kraje ob vzhodnem obrežju Španske. LANI JE DOBILO DVA MU-JONA LJUDI DELO WASHINGTON, D. C., 14. januarja. — Lani je do meseca novembra dobilo dva milijona nezaposlenih delo. Tako pravi poročilo Amerike Delavske Federacije. Večina teh ljudi je dobila zaslužek v takozv&nih leskih industrijah. AMERIČANI NE SMEJO NA ŠPANSKO "NAJBOLJŠI FRANCOSKI DELAVEC-BREZ DELA LILLE, Francija, 14. jan.-Lani je bil Jean Destour pro glasen za najboljšega delavca Francije. Danes je pa možak brez dela. Tovarna, v kateri je bil zaposlen, je včeraj zapr-; )a vrata. Ker bi bila sramota, da bi bil "najboljši francoski delavec" brez dela. mu bodo oblasti skušale najti priliko za zaslužek. NEMČIJA MORA ODPLAČATI 250,000,000 DINARJEV DOLGA BEOGRAD, J ugoslavija, 14. januarja. — Ker nemški dolg v Jugoslaviji stalno narašča in je jasno, da ga Nemčija nikakor ne more plačati, je jugoslovanska narodna banka omejila izvoz blaga, večinoma surovin, ter hoče s tem Nemčijo prisiliti, da zmanjša svoj dolg Jugoslaviji. Fo vladnem načrtu, katerega so odobrile banke in trgovski izvedenci, bo vlada vsak mesec izdajala dovoljenja za izvoz .ri-pravljena plačevati to blago s svojimi industrijskimi izdelki in zlasti z orožjem in municijo. Po p 38 ta vi je Američanom prepovedano bojevati se za kakšno drugo državo. — Državni department jim grozi s kaznijo. WASHINGTON, D., O., 14. jan. — Državni department je zagrozil, da se bo poslužil postave proti onim Američanom, ki se bore v »Španiji in jim bo odvzel državljansko pravico. Ko je prejel državni department od ameriškega generalnega konzula v Barceloni M. B. Perkinsa obvestilo, da je pred kratkim prišlo 76 Američanov, da gredo na fronto, je nadomestni državni tajnik R. Walton Moore generalnemu konzulu naročil, da Američanom odsvetuje bojevati se na Španskem. Moore v svojem sporočilu navaja postavo iz leta 1909. po kateri zadene zaporna kazen trob let in $1000 globe vso nnc, ki v Združenih drža vali stopijo v kako tujo armado. Moore pa opozarja tudi na postavo iz leta 1907, po kateri je Američanom, ki prisežejo zvestobo kateri drugi državi, odvzeta državljanska pravica. V svoji brzojavki na Perkinsa pravi MoorP: "Opozarjati morate na to, da je vstop ameriških državljanov v sovražne armade na Španskem nepatrioti-čen in v nesoglasju s politiko ameriške vlade glede nevmeše-vanja v notranje zadeve Španske." Postava iz leta 1909 velja samo za Američane, ki v Združenih državah stopijo v tujo armado, ne velja pa za one, ki zapuste Združene države in šele pozneje stopijo v kako tujo armaklo. Državljanska pravica pa more biti po postavi iz leta 1907 odvzeta onim Američanom, ki so postali državljani druge države, ali pa so prrso/r-li zvestobo kaiki druffi državi. NEMČIJI MANJKA KOSTI BERLIN, Nemčija, 14. jan. Šolskim otrokom je bilo naročeno nabirati kosti ter naj s tem pripomorejo k gospodarskem podvigu Nemčije. Nemčija noče biti glede surovin od nikogar odvisna, zato pa na vse način poskuša, da se osamosvoji. Po obedih morajo dati matere vse kosti šolarjem, da jih odnesejo v šolo, odkoder jih nabiralci kosti odpeljejo v po- &ebii« vladne tovarne. NAJSTAREJŠI JUGOSLOVAN UMRL BEOCrRAD, Jugoslavija, 14. januarja. — Eden najstarejših Jugoslovanov, Bobo Lahovič, je v Lazarevacu umrl v starosti 123 let. Labovič je bil rojen leta 1813 v Črni gori. Udeležil se je vseii črnogorskih in srbskih tvojn proti Turkom v zadnjih 100 letih. Ko je še živel, si je dal postaviti grobnico in je tudi za svoje stroške sezidal dve cerkvi. Na vprašanje, komu se ima zahvaliti za svoje dolgo življenje, se je imel navado poti-oati za revolver in reči: "Vedno sem nosil s seboj revolver." In nj&gov revolver je Šel ž njim ▼ grob. SMRTNA NESREČA Z LETALOM Raziskovalec Johnson J« prepotoval džungle v Afriki in v Aziji. — Izgubil je življenje pri nesreči z aeroplanom. AVSTRIJA BO DAJALA ŽIVILA ZA OROŽJE DUNAJ, Afvstrija, 14. jan.— Med Nemčijo in Avstrijo je bila nedavno sklenjena trgovska pogodba. Avstrija bo pošiljala Nemčiji živila, v zameno bo pa dobivala orožje, predvsem letala, __ . LOS AlNOELES, Cal., 14. januarja. t Svetovno znani raziskovalec Martin Johnson, ki je s s>vojo ženo Oso prebil 21 let v džunglah v Afriki in v Aziji, je podlegel poškodbam, katere je dobil, ko je potniški ae ropi an treščil ob goro v Sierra Mad re blizu Newhall, Cal., nedaleč od Los Angelesa. Johnson, ki je bil star 52 let in ki je prevozil 35,000 milj skozi afriške džungle, je še pred dvema dnevoma rekel, da je v džunglah mnogo »varnejše kot pa v moderni Ameriki. Pri nesreči je bil takoj ubit James Braden iz Clevelanda, Johnson pa je pozneje umrl v Good Samaritan bolnišnici. V bližnji sobi v isti bolnišnici pa leži njegova žena Osa z zlomljeno nogo. Zdravniki ženi niso še povedali, da ji je mož umrl. s.:. LrfJSLŽSfci ^ .A*... Naročite se na "Glas Naroda** največji slovenski dnevnik * ZdrufrnI* 4r*un4 . v,-,.-. i "GLIB V AUG T> A" New York, Friday, January 15, »1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.SjI. das Naroda" (A Corporation) . ^ f Owns« and P^IMifl ly fLOTINIO PUBLISHING OMPIHI 1 l»i> Bakasr, Ifiifcal__L. BUlk, Tress. nam of IwIbw of Uw corporation and addnma of abort officers: SLAB NABODA __(Teke el the People)_ Ianad Brsry Day Bxeept Baadaia and IWMtyf ■a teto r«Ut n lawlkn te • •••»••...•.•..•.•..'« $6.00 pol tet® $3.00 četi t tote .................. |L80 Za New York am eelo leto......f7.00 Za pol leta....................$8.60 Za lnoKBUtro n celo leto......97.00 Zrn pol leta............................9&£0 Sabecrtpctaa Yearly $0.00 Advertlwaieut on Agreement -Ola« Naroda" Uaaja resId dsa lsvsmll nedelj 1b premikov I *VLM NABBDA". 91« W. IMt Street, New Y« Telephone: CHelsea 3—1242 N. FRANCIJA IN NEMČIJA ZA SPORAZUM Iz Slovenije Velika napetost, ki je visela nad Evropo že od Božiča, je nenadoma pojenjala, ko sta se Francija in Nemčija pričeli X>ogajati za dalekosežen spora zuin in za stalno poravnavo svojih »porcn*. Poslanika obeh držav sta naglo odpotovala v obe presto-iici in sta nesla s »eboj važne listine, ki bodo dovedle do obsežnih gospodarskih in političnih sporazumov. Največja napetost je zavladala, ko sta Anglija in Francija zahtevali od Nemčije, da preneha pošiljati prostovoljce na Špansko. Najprej je «v precejšnji meri ponehala napetost, ko je na novoletnem sprejemu diplomatov kancler Hitler zagotovil fran coakemu poslaniku Andreju Francois - Poncetu, da Nemčija i.e misJi zasesti španskega Maroka. Takoj po tem Hitlerjevem zagotovilu je poslanik Francois - Poncet odpotoval v Pariz z obvestilom, da se Nemčija bolj in bolj nagiblje k gospodarskemu sodelovanju z zapadni mi evropskimi državami. Ob istem času pa je t odi odpotoval v Berlin nemški poslanik grof Johannes von Welozeck. Tudi nemški gospodarski minister dr. Hjalmar Kchacht, se pripravlja, da še ta mesec od potuje v Pariz. Njemu je bila poverjena oblast gospodarskega poslanika. V ozadju izpremenjenega položaja pa je francoski parlament sklenil, da je prepovedano francoskim prostovoljcem hoditi na špansko. S to prepovedjo bo imela francoska vlada trdno stališče, da bo mo^la od Nemčije zahtevati, da prepove svojim prostovoljcem hoditi generalu Francu na pomoč. Predno pa bo prišlo do sp orazuina med Francijo in Nemčijo, se bo moral Hitler odpovedati vsaki želji, da bi si Nemčija pridobila kako evropsko ozemlje ter Ibo morala tudi Nemčija skupno z drugimi evropskimi d ržavami delovati za razorožitev V zameno za nemške koncesije se bo Francija zavezala, da bo skrbela, da dobi Nemčija potrebne surovine in mogoče kolonije, katere je izgubila po svetovni 'vojni. Nemčija je generalu Francu največ pomagala zato, ker je potrebovala špansko žc-lezo, baker, svinec in mangan. ANDREJ LENARČIČ UMRL V Zagrebu je umrl vpokojeni opravi tel j gospodarskega odseka deželne vlade Andrej Lenarčič iz znane ugledne Lenančiče-ve rodTrine na Vrhniki, kjer je bil rojen 1. 1839. Gospodarske šfcu-dije je dovršil v Halle in na Dunaju. Prakso je nastopil na velf«pos«?tvu kneza Schwarzen-•berga na Češkem. Pozneje je poučeval kot profesor na kmetijski šoli na Grmu, leta 1885 je bil pa povabljen na gospodarsko šolo v Križevce, kjer je vodil tudi stanico za preiskavo semena, leta 1889 mu je bila poverjena uprava gospodarske šole in leta 1902 je postal njen ravnatelj. Pod njegovo u-pravo je bila povzdignjena šola v višje gospodarsko učiliSče. STARČEK — JUNAK NOŽA Te dni je stal pred malim kazenskim senatom 76-letni u-pokojenec Franc Majer z Po-brežja, ki je obtožen, da je z nožem težko poškodoval svojega prijatelja. Starček se je zagovarjal s pijanostjo, kar mu pa ni dosti koristilo. Obsojen je bil na 2 meseca pogojnega zapora, za nameček pa mu je sodišče izreklo enoletno prepoved zahajanja v krčmo. NAJSTAREJŠA ŽUPNIJA na nekdanjem Kranjskem je dobila novega župnika. Slavi-na pri Postojni, ki je najstarejša župnija na bivšem Kranjskem m ki je bila dolgo časa tudi ena največjih slovenskih župnij, saj ji je bila podrejena cela vrsta cerkva nad Pivko, je s smrtjo župnika Luke Smolnikarja letos v aprilu ostala brez svojega pastirskega vodje. Že takoj po Smolnikarjev! smrti .ip goriški nadškof jjoveril vodstvo župnijskih poslov dosedanjemu štivanskemu župniku Martinu Goršetu, bratu znanega kiparja. DIVJAŠKI NAPAD Iz Skocijana pri Turja'ku ptsejo: Na Štefanovo so se pri uglednem posestniku I^copofclu Šmucu zbrali gospodarjevi pri. jatelji. Da je bila zaJbava prijetnejša, so imeli tudi harmoniko. Naenkrat pa so se pojavili pred hišo neki vinjeni razgrajači, ki so prišli iz gostilne in napadli mirno družbo. Brez povoda so začeli metati kamenje in polena skozi okna v goste, da je bila naposled vsa hiša videti kakor kup razvalin. Pri bombardiranju je bil posestnik Šmuc poškodovan. Napadalci so iz Velikih Lip jan. Vmes sta bila tudi dva vojaka, ki sta bila na dopustu. Večina napadalcev je včlanjena v tukajšnji gasilni četi, odnosno so se nekateri šele prijavili v članstvo. Dolžnost čete je, da uvede naj- strožjo .preiskavo in ne trpi v svojih vrstah razgrajačev. Posestnik &mns tfpi veliko škodo. MARIBORSKI CLAN STOCKHOLMSKE OPERE Mariborčan Boris Pilato, ki je svojčas deloval pri beograjskem baletu in ki je v zadnjem času sodeloval pri baletu graš-ke opere je podpisal dogovor, s katerim je angažiran pri stockholmski operi. STRAŠNA NESREČA PRI STRELJANJU Stara navada na deželi je, da na sveti večer ob času polnoč-nice streljajo z inožnarji. To delo sta v Stranjah pri Kamniku letos prevzela delavec v Dedekovem kamnolomu Arnoš Janez in goodni delavec meščanske korporacije Špruk Fr. V zvoniku sta pritrkovala in ko so "krog 1. ure šli ljudje od polnočnice, sta hotela prižgati dinamitno parono, da bi na ta način slavnost še bolj povzdignila. Arnoš je držal pat-rono v dc*sni roki, Špruk pa je prižgal vžigalno vrvico. Ko je vrvica zagorela, je hotel Arnoš patrono vreči skozi okno zvonika. Toda opazil je, da so pod zvonikom ljudje, ki so ravno prihajali iz cerkve. Vžigal-na vrvica pa je bila zelo kratka in je Arnošu eksploziv eksplodiral v roki. Posledice eksplozije so bile strašne. Arnošu je dc*Jiio roko do. lakta popMnoma razmesarilo, dobil pa je težje poškodbe tudi po obrazu, ftpruku se je razlilo levo oko, poleg tega pa je dobil tudi večje rane po levi roki in na čelu. * * SADISTIČEN UBIJALEC 2IVALI lU LETNIK KER2ETOVEGA "ČASA" dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE SE NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJITE CIMPRE.J Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: oovesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih — zanimivosti in koristnih nasvetov. NAUBOLJ PRIMERNO IN Peter Zgaga IŽANSKA PRIPRAVNO CTIVO ZA SE- SESTANEK SVETA LIGE NARODOV ŽENEVA, Švica, 12. jan. — Za dan 21. januarja je sklican sestanek sveta Lige narodov. Razpravljali bodo o problemu nevtralnosti z oziroma na špansko državljansko vojno. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. T JUGOSLAVIJO £a $ UM__Din. IN 9 Ml____Din. 2M $ IJtt_____Din. SM $11.79__Din. BM IXIJI ..............Din. 1999 $46.00 —-----IMn. MM TITAUM ' Za $ 6.50 ______________________Lir 1M $ 12.2$ ------------Lir £09 $ 30.00 ---------Ur S00 $ $7.00___Lir 1000 $112.59----------Ur 2999 $107.50 -----------Lir $999 XII BE CETTE SEDAJ HIT BO MENJAJO *0 WAV EDEN M CENE romaŽENE BPEEMEMBI Gom ALI VOH Mm tsptatile veO Mkt* ket ipnj mušmi, MM v dinar j* aH Urah SovoljaX— M MJM »pji. j IZPLAČILA T AMERIŠKIH DOLAKJIH »a hfhtli t $»— tascaie poslali-$8.19 fit*— - - -......... $19» $1$^ " " __$10-r— $Sl— ■ - _HL-. fOOli—i " - _MIM 900^ " " _$$L50 Fi 11—ft Ml ▼ HUM kraju Unili$li ▼ MUJk. vojna Hitimi BflDiBeo po dni umtm ms psi- mani IU 8COYEMC PUBLISHING COMPANY DANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda" UeS.T-.mnr-ns.r. '"i:*. :......i •' - :" - >».<■■ NOVA SLIKA LEONARD A DA VINCIJA. IMAMO V ZALOGI BLMNIKOVE Pratike za leto 1937 Cam 25C • poitnižKr o»eA "Glas Naroda 216 Wot lSth Štr—t JKew tak, V* T« ——< Neznan moški z očitno abnormalnimi nagibi kolje okrog Zagorja živali. V noči na 27. decembra se je spet pojavil in sicer v Toplicah, kjer je ubil kozo. Ker je to že peta ž val, ki je postala žrtev pokvarjenega sadista, je umljivo, da so ljudje zelo razburjeni zlasti oni ki imajo koze mlekarice. Žival, ki jo je sirovc^ž pobil, je bila last rudarja Ignaca IJianca, očeta štirih otrok. Kolikor sta sam in orožni št vo u-gotovilo, je imel zločinec s seboj tudi fisa, ker so našli v hlevu pasjo dlako. Dalje so-cHjo, da je bila žival zlorabljena. Gotovo pa je, da zločinec »živa pri mučenju živali, ker je kazi polomil vtse štiri noge, proden jo je ubil z železno klamfo. Orožništvo je uvedlo temeljito preiskavo, vendar zločincu še ni prišlo na sled. Neznanec pa še ne miruje. 8. jan. zjutraj so bili orožniki obveščeni, da se je preko noči ponovno pojavil, in sicer pri posestniku Rukavicu, ki ima dve ovci. Pa se mu ni posrečilo priti do hleva, ker sta se njegov in domači pes stepla. Kmalu nato se je oglasil pri vdovi Rančigajevi, ki ima kozo v bližini hise. K sreči je sliša- ^ la sumljiv šum žena rudarja, Stršnika in je šla ven. Možak, ki je pravkar odpiral hlevska vrata, jo je opazil in zbežal s srvojim psom proti gozdu. Pravijo, da je neznanec pustil listek, na katerem grozi, da ne bo prej miroval, dokler ne bo spravil vseh koz na drugi svet. Nekaj takega da je napravil že nekoč v neham kraju v Nemčiji. Neki francoski duhovnik, ki je znan v umetnostnih krogih kot vnet občudovalec starih slikarskih mojstrov in zbiralec njihovih del, je pred kratkim v Anjonju kupil sliko, ki predstavlja Madono z Detetom in sv. Janezom v otroških letih. Slika je b ila na debelo jnjkrita s starim prahom in sajam?, vendar pa je kazala neko sorodnost z deli Leonarda de Vin-cija. V Parizu jo je dal duhovnik preiskati umetnostnemu zgodovinarju prof. A/belsu, ki jc odpravil plafsti umazanije s slike in je po temeljitem študiju z vsemi znanstvenimi pripomočki ugotovil, da je izvrstno o-hranjeno, lastnoročno delo slavnega italijanskega mojstra. Sli ka je visoka 98 cm, široka 7K cm in je izdelana na cedro v o desko. Po da Vincejevih zapiskih morala nastati istočasno kakor njegova slovita "Madnna v skalni jami" v Milanu in jo je dovršil okrog 1007. Za to sliko obstoj«* še jw>edine študije (take neka rnsba v gradil Windsorju). Tudi drug«* u-metnotetne avtoritete, kakor Raymond de Marie in fionis Hourticq, so izpričale, da je to delo izvirno Leonardovo delo. Z veliko plahostjo jo objavljam, ker se l>ojim jeze in zamere mojih ižanskih prijate ijev, posebno pa Pod lipe a in Vidergarja v Sneydertownu pri Barbcrtonu. Neprijetno mi je namreč ob misli, če bi me orjaški Podli } ec stresel s svojimi močnim: rokami rekoč: — Kaj, čez nas Ižance in čez Ižairke zabavljaš! Pa menda ne bo tako hudo. Do poletja, ko se l>ma mogoče zopet videla, se mu bo že jeza ohladila. V nekem ljubljanskem listu .jem čital naslednjo zanimivo zgodbico: Ta zgodba je tako bridko re-Miična, da ji ne bomo dodali n;-!i trohice pripoveclniškega dodatka. Podobne zgodbe se sicer dogajajo pri nas že od njega dni, odkar imamo mitnico, veu-dar niso vsakdanje. Vse so zanimive, toda javnost jih navadno ne zve, ker morajo ostati čim bolj skrivnostne in ker možje na mitnici nočejo veljati za izkušene, menda zato ne, da bi se jih brihtni lžanci preveč ne bali. Ižanci »e bojujejo z našo mi [Zanesljiv protl-dražljl-|vec. ki pomiri in odstra-1 nI bolesti In bolečine pretegnenj !n izpahnenj. PAIN-EXPELLER »narok« Sidro ▼ -rseh lekarnah. "GLAS NARODA9' pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. 9f DELO DOBI 15 MOZ za sekati kenična drva. Plača $1.70 od korda. Nova kampa ob državni cesti, 4 milje od Kane proti Krmna. — TONY STAVANJA, B. D. 2, KAKE, PA. Važno za potovanje. BStr te nnifj« poUrsti v stari kraj ali dobiti koga od •m. Je potrebo«, 4m Je pauUm * vseh stvareh. Veled aafte letne skušnje Vam ■■■»■■■i dali naJkeUia Manila ta tudi vm potrebno prakrbetl, da Je petovanje odebne la WUc. **ta m anno obrnite na nas sa vsa pujaenlla m piLtaibbns vse, bodisi preinje sa perratna dovoljenja, potni liste, rizeje In sploh vse, kar je *a potovanje potrebno v najMIreJfcaft lam, ta kar je stavno, za najmanjše streikdi Nedrfatljanl naj ne odtaSajo do sadnjeea trenutka, ker predno M debt tadovoljenje. BS-ENTRY PERMIT, tepi navetfla ta zacotavljanM Vaat, Sa i peisrall. SLOVEN!C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street - New York, N. Y. tnico odkrito in neprikrito že cela stoletja. 0 njihovih uspehih ter zmagah ne govore dovolj kronike, pač pa od časa do časa prodni v jaivnost glasovi o njihovih malih porazih. Seveda ti porazi nikakor ne pomenijo, da bodo Ižanci poslej vrgli puško v koruzo ali da bodo postali ma-Iodušni. Do končne zmage je res še •Jaleč, toda težko je reči, da bi prej ali slej ne triumfirali Ižanci. Tedaj jim seveda ne bo treba naskakovati mitnic, ka'kor so ono na Prulah v prejšnjem stoletju in tedaj ne bomo modi več pisati takšnih zj^odb. \e smete misliti, da »vas bomo pitali z zastarelo zgodbico o božičnem zvonjenju v Ižanki nem krilu. Menda vam je zna na? To se je zgodilo kadarkoli prej in pred temi prazniki. Zgodilo se je torej ob neki priliki, da je Ižanka morala .-topiti z voza na mitnici. Pri tem so v mirnem zavetju njenega krila zacingljale steklenice in meio svetih ljubljanskih tal je ]>oškropil blagoslov žganja izpod krila. Toda, kakor rečeno, zdaj ne nameravamo pogrevati starih dogodivščin. Zdaj živimo v modernih časih in Ižanke se že vozijo z avtobusi. se pravi ižanska vojska, ki naskakuje mitnico, je že motorizirana. Avtobusi niso na prvi pogled tako praktični kakor stari preizkušeni ižanski vozovi. Naj večja njihova napaka pa jc, da se ustavljajo na mitnici. Zato morajo Ižanci rabiti tem bolj "uma svitli meč". Tudi oni dan, ko je Ljubljana napovedala boj na nož perutnini, se je peljala 'v naše u- 1 rjeno mesto Ižanka. Toda ne smete misliti, da je imelo njeno potovanje v Ljubljano kaj sknpneija z ljubljanskim "bojem" s perutnino. Nihče ni opazil, da bi imela Ižanka s seboj prtljago. Zato j'? mirn osedela, ko je vstopil v avtobus mitničar ter začel stro-•40 vihati nos. kakor da je vs*» to povsem nič ne brijya. Toda ncitiiičar se ni dal odpraviti zlepa. — Mat, dvignite kiklo! — je velel. Ižanka se je silno razvnela, kar je razumljivo, saj mitničar ni govoril baš salonsko, razen tega se pa v pogo v or z ženskami pri nas ne sine vpletati "kikla". — Ja, kaj pa še! — je protestirala Ižanka kakor se s[h»-dobi za staro devico. Mitničar je vztrajal pri svoji zahtevi. Potniki niso razumeli mitničarjeve nespodobnosti in dekleta so zardevala. kakor da bo tudi njih doletelo prijazno povabilo. — Pa vsaj vstanitel — se je razjezil mitničar. Tudi šofer je postal nestrpen, ker je znamenita procedura tr« iala že predolgo. — Pred teboj pa že ne bom vstala! Si še premlad! Kar je mitničar meni nič tebi nič posegel po širokem fcri-lu in ga v resnici nespodobno privzeli gnil. Prej je vladala pod njim noč, zdaj se je pa zasvitalo in skrit gost je veselo oznanil dan: Kikiriki! — Mitničar je trinmfiral, toda Ižanka ni niti trenila z očesom. — Aha, kaj pa to T — Nič ne vem, saj ni moj! — se je jezno obregnila Ižanka. — No, dobro, ga bom pa vzel! in posegel je pod krilo, ki ga je še vedno držal visoko dvignjenega. Zmagoslavno je odjadral s plenom na mitnico i in Avtomobilski motor je vf \ bneal. / Tedaj se je pa ISankaf mila rt svoje odrerone3> IS sriknila: PoČakte, /f (I moj! t / \ I -—- - " G L"A 8 NARODA" " New York, Friday, January !5, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY TN VJS'4 VERA INBEK: Glava je delala neumnosti že čez dan, zvečer so pa postale njene neumnosti naravnost jrtra.šne. Glava je postala težka, potern sumijivo lahka, potem trioglata in še potem štiri-oglaita. Vzglavje se je tudi udeležilo te gnusne zabavo. Po-greznilo se je nekam na drugo stran zemlie in zapudilo na mesto sebe vrečo z oblanci. Kai se tiče sobe, je treba poveda ti, da se je sukala okrog ne premične postelje, plesala je z vsem pohištvom. Slišalo se je. kako se v kotu obrača Okorna omara za perilo in kako po skakuje spretna nočna omari ca. Od vsega tega utrujeni Bo i ris Gruzdev, po očetu Nikolajevi«", drugače literarni sotrud-nik premnogih periodičnih listov, je željno prižgal luč toda videč, da uganja tiha mirna vedno poslušna šestnajetvama žarnica pod svilenim senčnikom tudi nekakšne divje vra gol i je, se je z gnusom obrnil proč in dejal s slabim glasom: — Hripa ni nevarna pač pa zo|>eriia bole«en. OMotek u-mrljivosti je neznaten. Začenja se z glavobolom. Mila Marusija, aspirin je na polici med knjigami, tam kjer je "I;una od desne strani," ta je na desni, on na levi strani. Bodi tako prijazna . . . NiHče ni odgovoril. Znova se je irr.r 1 po sobi in videl, da je prazna. Manrsija Pe še ni l»ila vrnila. Potem se je defini-tivno pogreznil v strašni hrip-11 i prepad, povsem oust, brez «ence, brez lune in brez aspirina. Zjutraj ni bilo nič boljše. Soba se ni več vrtela, toda bila je zelena in kalna. V nji zopet ni bilo nikogar, toda kraj njega na vzglavju je ležal košček papirja. Ugledna roka je bila napisala nanj: "Boris, dragi fant, navodila vlade o znižanju producijskih stroškov za pet odstotkov niso bila izpolnjena. Pojasnilo tega 7>ojava jo treba iskati v nekaterih težkočah nastalih v preteklem 1925-26 leta. Odšla sem zgodaj zjutraj. V naši zadrugi se pripravlja revizija blaga. Mleko je na omari, glej, da ga ne popije mačka. Poljub." Težko razbirajoč plešoče črke, je literarni sotrudnik Gruzdev zastokal in dejal: — Bože moj, kaj me brigajo tuje gospodarske težkoče. 0-bedovala ne bo doma. Kaj pa jaz? Jaz potrebujem kurjo juho ali' ka£o. Hrupa ni zoperna, pač pa nevarna bolezen; Komaj je vzdignil kot cent težko roko, potrkal na steno in zastokal z globokim, nekam tujim glasom: — Za trenutek, prosim tovariš Naprtstnik. Zelo nujno je, neizogibno. In v sobo se je prijavil liki gora tovariš Naprstnik, od pete do glave zavit v oblak tobačnega dima. — Ste sami T — je vprašal Gruzdev s težavo, blodeč z očmi po površini tovariša Naprstni-ka. — Kje je vaša žena T In sedite, kaj stojite? — Ne morem sesti, — je odgovoril tovariš Napivtnik in 0delo «e je, da je zapel zvon v Koasdn. — Ne morem sesti, žena je odšla k vajam na letališče. Kmalu bo pilotka — - to so vam komedije. Jaz sem pa ostal s hčerko sam, položil sem jo vferaj tipat, kar oblečeno, ve|U. i — Zakaj pa oblečeno! — je vprašal Gnzadev s tihim gta- i Kaii ae *H,da bo Otro- KURJA JUHA — Toda Boris Nikolajevič — je znova zapel zvon — kako naj bi jo pa slekel? Veste — je nadaljeval v trpkem navdušenju — da imajo na sebi vsa-iojake kombineže in v njih povsod luknje. Slečeš, odpneš in kako spravi« potem vse skupaj? Ne, ne, bolje je položiti ill spat kar oblečene. Toda kaj >eni vas hotel še vprašati, Bo-iis Nikolajevič, literarni čHo-/ek ste, mnogo ste čitali, ne vakor jaz. Ali se more nabrati v ušesih voda, če jih umivaš ili ne? To mi vedno dela skr->i. Ali ne veste tega slučajno? — Ne — je zakašljal literar-li sotrudnik — o ušesih ne /eni. Tam sta bobenček in kla-divec. Mislim, da jih je treba umivati. Toda vi mi povejte, kako se skuha kaša? Ali veste kaj o tem? — Kako bi ne vedel, — je rainrmral tovariš Naprstnik. — To je kaj enostavno kaša. Vzame se proso . . . — Ne, — j«* zastokal Gruzdev r muko, — čujte, raje skuhava kurjo juho. Kuhinja je tiha in prazna kakor gledališče čez dan. Niti ščurkov ne vidiP nikjer. Na mizi zapuščena, pozabljena čebula, na štedilniku poleno. Jesenski dan razgrinja čez okno mešanico. Med polenom in čebulo se suši triletna Katjuša Na prstni kova, ti-sta, ki spi v kombine-ai. Očka Naprstnik lupi z žepnim nožem krompir, v odejo zaviti Mterami sotrudnik Gruzadev pa sedi na stolu in dela korekture v bodoči juhi. — Sli-šal sem — pravi in si zavije vrat v odejo — da se kokoš najprej o»skube, potem pa kuha. In treba ji je caistra-niti mehur. — Vse mešate, Boris Nikolajevič — pripomni tovariš Na. prstnik, izrezujoč gnilobo iz krompirja. — Mehur ima riba. To s kuro nima nič skupnega. Kura ima pa nasprotno okusna jetra. — Toda precedili jo boste? — Počaikajte, saj je še čas, to pride na vrsto pozneje. Naj-prerj jo položimo v tale lonček. — Očka, — pravi Katjuša Naprstnikova — na stran mi je trefoa. — Počakaj, saj je še čas, to pride pozneje. — Čital sem pri nekem nemškem pisatelju (izšlo v Leipzigu) pravi Gruzdev pokašljujoč, — da je treba otroka takoj posaditi, na knlhiico, sicer nastopijo žalostne posledice. Čital sem, da . . . Toda tisti hip začne Katjuša Naprstnikova bridko Hiteti, kajti — kakor je proroikoval nemški pisatelj — posledice zamude so žalostne. S »panji! Farrel, Jerry Okorn Forest City, Matt ffanrin Greenabnrg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Taušelj Luaerae, Frank Balloeh Midway, John 2nst , Pittabnrsh in okolica, J. Pogačar la Pkflip Pragar Steel ton, A. Mren Turtle Greek, Fr. Btttfrar West Newton. JoKph Joran WISCONSIN: Milwaukee, Wert AHls, Wt. Ohekoygaa, #aaepfc Kakeg WTOMINO: DlamoodviUe, Joe BaUcb V^k aaategatt naMBa M m-Mgv f$ pnfA futiptt« tafia ''^flRIVA *miA BIMir KNJIGARNA 216 WEST 18th STREET NARODA" NEW YORK. N. Y. Znanstveni in Poučni Spisi AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 271» straui. Cena ..............1-40 Učna kujipa za Ncmce in za one, ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMEBIKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. G08 strani. Trda vez. Ceua......D.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in druxa narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ............... BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena .......... 2.— M BONTON. 280 strani. Cena ....................1.50 Knjiga o lepem vedenju, govorjenjn ln oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj naroie knjifieo — ~ "How to become a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila !n zakoni za naseljence. Cena .................. JO BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 struni. Cenu ____ .35 CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal 1 M. Kabaj. Trda vez. 75 strani, ('ena......1.20 V knjigi je 21 slik in en zemljevl»l. Zgodovina In pripovedke o naravnem čudu, kukrSnib je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari EngliS. , 230 strani. Cena ........................ Iieuarni problem Je zelo zaplet on in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki naro«ln«>-gi>»q**lar-ski strokovnjak, je razSirll svo*" delo tako. da bo služIlo slehernemu kot orientačni spis o denarju. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. j Trda vez. Cena ......1.50 Broi cena 1.25 Navodila slovitega žujmika. ki jc zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi priiKjmoCki. Opis bolezni. Slike. DOMAČI ŽIVINO/PRAVNIK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 278 strani. Cena ..........1.25 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, s[»isal Franjo Dular. 27S strani. Cena trda vez............. 1.50 | broš............. 1.35 Zel«* koristna knjiga za vsakega živinorejcu; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORHIDA I K) BITOLJA. 1«* -tranl. Cena .70 Zanimiv (»otopis s slikami krajev naše etarc domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDORE.IA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ........................... 1.50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 200 strani. Cena ....................1.20 Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini In veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena ...........................60 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolice. * IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 stmnl. Cena .... .50 Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-»tvu IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc L>evstik. 220 strani. Cena ................ .90 Levstik. 220 strani. Cena broš. ...90 vez. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik- Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80....II. Del .80 Zemljepisni pregled; natančni podatki o pre-bivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEKEJA. Sestavil Valentin Razinger, 04 strani. Cena trdovez----.50 Broš..... .35 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .30 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVA- TOV IN SRbOV. 95 strani. Cena.........™ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50 KUBIČNA RAČUMCA. Trda vez. IM str Cena .75 r» izračunan je okroglega, rezane- ga in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 *tr. ...........w LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, velika, pisatelja in jezlkoslos ca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena---- <50 MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc GoestL — 275 strani. Cena .................. Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikamL 190 strani. Cena..........X~5 Nattk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o bsaieojdh moderne snanostL MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. _ 108 strani. Cena .......................L— Knjiga sa mlekarje in ljubitelje mlekarstva ■ploh. NAJVEČJI SPIBOVKIK. 150 strani. Cena.... .15 vsebuje veliko sbtrko ljubavnlh in lenltnlh pisem. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani Gena L— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vpraSanjih in neprlllkah. ki se dnevno pojavljajo t delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem -lomu. NAROD. KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... M Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove tege in navade. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel mere. 60 strani. Trda vez. Cena .............*..... To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzoreu nuieriškili učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 strani. Bros. .40 NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 308 strani. Cena ..........................1.50 To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virili. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami, 256. strani. Cena ............................ .90 SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena .60 OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 94 strani. Cena .......................... .25 Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami us]>ešno propagiral veliko idejo jugo-aiovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti 7a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter železo!! varstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal II MAJ A K. Trije deli: 102. 111. 133 -trani. Cena mehko vez. Ji0 Ona vezane .60 Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen jmi najboljših virih. PRAVILI ZA OLIKO. 112 strani. Cena ...... .05 Nasveti ln navodila, kako se je tr»ba obuaš«-tl v družbi. 1'ROBLEMI SODOBNE FI LOŽO KIJE Spisal dr. F. Vel»er. TM1 strani. <*ena .... .7» Knjigo toplo pritmročamo vsakomur, ki se ' l.r>če seznaniti z glavnimi čt^ami sodobne filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................1.50 V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske strujc. RADIO. 244 strani. Cena ....................I-?* Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. 200 strani. Vezano. Cena ........ S pomočjo te knjige vain je nmgiiče naglo iz-računatl obresti od .^Istotka do dvanaj- stih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o me- / ri in teži. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. Aalinšek. OSMA POMNOŽENA 1ZI»AJA, 728 strani. lei«« trdo vezana. Cena .................. STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... .50 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani. Cena......1.50 V tej knjjsi »»tvr.ja naš znani i»otopisec žm.nik lavtižar siM^tnine na svoja brezštevilna potovanja. SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZ-BOLJŠATI POLIE, TRAVNIKE IN VRTOVE Cena ............................... SVETO 1'IS.MO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 7'.K> in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— i SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 143 strani. Cena .............. -9° SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-1 venski slovar in kratko slovnico slovenskega i 1 in nemškeea iezlka. > r SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Fcllcita Kalinši-k. OSMA POMNOŽENA JZDAJA. — ( Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad Seststo najvažnejših kuharskih navodiL ' SPOL. LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... -50 1 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti Štirinajstih let. ► SPOLNA NFVARNOST. Cena 25 i Na šes^aj-stih straneh je dr. Franc Derganc I nakratko pojasnil nalezljive si»olne bolezni. . ; UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmnyer, 108 stranL Cena trdo vez......8» Bro*..... -66 Vse jxxlrobnosti o gojenju čebel, prehrani in o čebelnakih: slike. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .0f 1 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. > UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl- niča ln slovar. 295 strani. Cena broS.......1.25 Vezano......L50 UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povše. Cena broš......................... «®0 . UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................L50 . VOŠČILNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... JM Zbirka voščilnih listov In pesmic k eodovom, novemu letu In drugim prilikam. VOJNA Z JUGUBOTO. 123 strank Cena...... J* i VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena ........................ JO VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi in basni, d očim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika. glasbenika in časnikarja. i VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena........Jt Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... M Knjiga je Izšla v založbi Vodnikove droXbe ter vsebuje živi jen Jeplse mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz snženjstva v svobodo. I (Nadaljevanje ha 4. atranL) 9B ■ "GLZL ar New York, Friday, January 15, 1937 TJ7Z7 LARGEST SLOVENE VAILT IN U.S.J. oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA # ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H- Ko nato stoji pred vilo in pride dr. Priesen, ga vpraša, katero nro prihodnje dni bi mogel biti prost, ker ima rešiti neko važno zadevo, ki ga pa bo v^ela samo eno nro, toda za to uro mora vedeti. Dr. Friesen pomisli. Njegov šofer je le malokdaj imel kako tako zadevo in mu je zato hotel izpolniti željo. 1 'Ali vam je prav po jutranjem dopoldne, Henner^berg? Tedaj imam zopet obravnavo in se bom zamudil najmanj tri ure. Ali »morete svojo zadevo rešiti med devetimi in dvanajstimi!" "Gotovo, gospod doktor." "Dobro, pojutrenjem od devetih do dvanajstih ste prosti." "Lepa hvala." "Dobro, sedaj pa naprej." Peljeta se v mesto v pisarno in ko dr. Friesen izstopi, ' naroči šoferju počakati, ker se hoče taikoj dalje peljati. Ludvik hrepeneče pogleda na okno, za katerim je bila Lona. Njegova ljubosumnost na dr. Friesena je ugasnila ne vznemirja ga več, ko je Lona v njegovi družbi, toda kaj rad bi videl, da bi se tam gori prikazal njen ljubki obraz. In njegova želja se izpolni: Lonina kostanjevo rjava glava prikaže in mu prijazno pokima, ko jo uljudno pozdravi. Ne more zabraniti, da bi zardela in Ludvik je ves srečen. Zopet pa misli na majorjevo pismo in se vedno izprašuje, kaj bi imel ž njim govoriti. Naglo steče v pisarno in prosi pisarniškega slugo Zornerja, da mu prinese list papirja in ovitek in celo poštno znamko. Zorner mu pomembno namežiikne. "Aha, pismo za njo, najlepši med vsemi, kaj, šofer! Pazite samo, da ne boste po ulicah podrli svetilk, ker ste tako zaljubi jeni.*' "Ne govorite budalosti, Zorner, prinesite naglo, ker moram zopet takoj k avtomobilu." *4 Samo počasi, šofer, ne bom si ožulil nog, ker se vam tako mudi pisati zaljubljeno pismo. Ali vam naj narekujem! Vtakih stvareh se dobro spoznam." S temi besedami izroči Ludviku, kar je želel. Ludvik pa mu zato da nekaj cigaret, toda danes jih je previdno sam vzel iz doze. Zorner ga pogleda. "Aha, tele lepe doze ne smem več z nobenim očesom pogledati. E, meni pa bi že mogli zaupati, kje ste jo dobili, j Znam molčati, kot grob." Ludvik se smeje. Nedavno je Lona zvečer govorila o Zomerju in je rekla, da je dober človek, samo da se iz vsake stvari norčuje. In Ludvik je takoj bolj zaupal Zornerju, zato vzame dozo iz žepa in mu jo smeje ponudi." "Vzemite še, Zorner, in če ne boste izdali, vam hočem zaupati, kje sem dobil dozo." Zorner si vzame še eno cigareto in radovedno poirleda ▼ i*i X O Ludvika. "Samo povejte mi sladko skrivnost, šofer; jaz nikdar ničesar ne izdam." Ludvik se s hudomušnim nasmehom skloni k njemu in mu tajinstveno zašepeče: "Neka turška princesa mi jo je podarila, ker sem ji pomagal pri begu iz harema." Zorner ga svetlo pogleda. "O, sveta nebesa! Takih rjparskih povesti Zornerju ni troba pripovedovati, šofer." Smeje odide Ludvik. Zorner pa takoj poišče Lono v pi-fcarm in se postavi pred njo. Lona se obrne od pisalnega stroja in vpraša: > "Ali kaj želite, Zorner!" "Samo povedati sem vam hotel, da sedaj vem, kje je šofer dobil svojo cigaretno dozo." I»na ga radovedno pogleda. "Res!" "Da, zaupal mi je. Dobil jo je od neke turške princese ki Ji je pomagal pobegniti iz harema." Lona se zasmeje. "To vam je povedal!" "Da! Pa tega ne verjamete, kaj!" "Ne!" "Jaz tudi ne! Nekaj ni prav s to stvarjo!" "Se glavo si boste s tem razbili, Zorner. Nehajte rajši premišljevati." "Hm! Nekaj pa le vem sedaj." "Kaj pa!" "Da pri vsem tem nima slabe vesti, ker se je tako veselo emejal, ko mi je povedal." 4 4Vi pa res dobro poznate ljudi, Zorner. Toda sedaj me ne motite več." In Zorner odide. Ludvik spravi papir v žep in zopet sede na svoj sedež Takoj nato pnde dr. Friesen. Ludvik ga mora zopet pel jati v tovarno izven mesta, kjer je imel službeno opravilo. Tam se bo dolgo zamudil in Ludvik bo mogel medtem napisati pi«-rao. Vzame papir in pero ter piše na knjigi: "Velecenjeni gospod major:— Vase cenjeno pismo sem prejel in si štejem v čast Vam naznaniti, da bom pojutrenjem ob desetih dopoldne pri vas z uijndnim poklonom grtjpej soprogi Vas pozdravlja s spoštovanjem Vaš udani, Ludvik Hennersberg." Nato napiše še naalov in pirpravi pismo, da ga ob prvi priložnosti vrže v poštni nabiralnik. In tretji dan dopoldne se pelje Ludvik od sodnijskega jjoslopja, kjer je pustil dr. Friesena, naravnost k majorju \ stanovanje gre v šoferski Obleki in major in njegova žena t; g a »prejmeta. Ludvik se oprosti za svojo obleko, češ, da ni |>mel časa, da bi <* preoblekel. Navzlic temu sta bila oba fproti njemu zelo prijazna, toda Ludvik je imel čuden občutek *er je ravnogospa tako povdarjala svojo prijaznost, ki se mu %l xdela pristna. In brez odlašanja gre do jedra zadeve. 1 major, poklicali ste me — tukaj sem vam na J razpolago." ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE Nadaljevanje s 3. »tram. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. 35 Zanimivosti Iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoškib koza kov. , ZDRAVILNA ŽELIŠCA. a v Bremen Bex v Genoa 11. aprila: Berengaria V Cherliourg Xormandie v Havre Hi. aprila : Vulcan in v Trst 17. aprila: Bremen v Bremen •-■O. aprila : Itonia v Genoa 'JI. aprila : Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 24. aprila: lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 27. aprila : Europa v Bremen Irf. aprila: Xormandie v Havre Aquitania v Cherbourg 1. maja : Saturnia v Trst 4. maja: Paris v Havre Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen Washington v Havre 5. maja: Queen Mary v Cherbourg 8. maja: Bex v Genoa 12. maja: Aquitania v Cherbourg 11. maja : Cbamplain v Havre Kun>jra v Bremen 15. maja: Conte di Savoia v Genoa 1!». maja: Xormandie v Havre Manhattan v Havre 'JU. maja: Berengaria v Cherltourg 21. maja: Bremen v Bremen maja : Itonia v Genoa 2."}. maja : I .a fa vet te v Havre 2K. maja : Queen Mary v Cherbourg *_'S. maja: Paris v Havre 2!». maja : Bex v Genoa 1937 SLOV ENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street