Stav. 12. (Poštno tek. račun.-C. C. con la Posta) Trstu, petek 19. marca 1926. Ukaja vaak p«t*k opoldne. Naulool Tret-Trimta CimII* Castro 37 ali pa : rta Imbriani 9/III. Izdaja: konzorcij Malaga lista TEDNIK ZA NOVICE IN POUK Leto IV. Lbjsko KN.n^r ‘ UUBl-TA ok. ; ' 'V. . ’ -C / o lir .t lata 3 Ure nuje celo leto 20 lir Odg. urednik Ivan Prešel Mali MolAdar. Petek, 19. marca : Jožef. — Sobota, 20.: Feliks. — Nedelja, 21.: tiha. — Ponede-■jek, 22.: Benvenut, Lea. — Torek, 23.: Viktorijam — Sreda, 24.: Gaihrijel. — Četrtek-, 25.: Oznanjenje M. D.. — Petek, 26.; M. D. 7 žalosti. MALE NOVICE K davčnemu koledarju. Do 9. aprila je čas vložiti rekurz proti odmeri davka, katera je bila objavljena v januarju. Kdor torej rekurira, naj ne zamudi roka. Iz Brešije. Rojaki od 77. pešpolka pozdravljajo vse domače in voščijo vesele velikonočne praznike. Božič Franc iz Zarečja pri Bistrici, Melinc Miha iz Dolj pri Tolminu, Božič Jakob iz Bukovja pri Postojni, Kranjc Anton iz Zakojce, Curk Ivan iz Dolgih Poljan, Bratina Rudolf iz Štoina-žu, Felicijan Ludvik iz Kačič pri Divači. Pri fari zvonovi prav milo pojo... £ dnem 8. aprila začne vojaška oblast Klicati v službo vojake novince letnika 1906. Tiste, ki niso višji kakor 154 cm, bodo zapodili nazaj domov. Vojska zoper kletvino. Države, v katerih se kletvina kaznuje, 80: Angleška, Švedska, Romunska, Jugo-s lavi ja, Rusija, Bolgarska in Avstrija. Države, v katerih se kletvina ne kaznuje, 80 Italija, Francoska, Švica. V zadnjih uas,ih se je ustanovila v Veroni Zveza zoper kletvino in v Gorici se je osnoval nje odsek. Ta zveza ima namen, da. vodi propagando zoper kletvino. Zveza je izdala poziv, naj župani ali komisarji objavijo po gostilnah naslednji tiskan poziv: «Prepovedano je na javnem izgovarjati kletvine ter grde besede, ki žalijo vero, moralo in lepo vedenje. Prestopniki se kaznujejo po zakonu». Slovenski župani, ali boste Vi zadnji? Snopi med Slovenci. Na Dobrovem v Brdih so obnovili snop. Poleg Laha Dotoneta so v vodstvu bivši naprednjaki: Ciril Simšič, Tone Hren, Pe-Po Zamar in Tone Juša. Zdravo ! — Gr-Sarski snop ima tole vodstvo: Karlo Dodale, Pepo Pavšič, Popili Doljak, Polde Černe in Rudolfek Rijavec. — Na Banjši-c&h je vlada razvezala snoparsko vod stvo ter imenovala za komisarja snopa Lakiča. Sedemletnica. Pne 28. marca bo sedma obletnica od-Kar so se jeli ustanavljati fašji. Po celi državi so razposlani slavnostni govorniki, kateri bodo poveličevali delo fašistov ’n posebno Mussolinija. Naš prijatelj Liunta bo govoril v Cagliari na Sardini-P- Gotovo ne bo pozabil svojega dela v Trstu. Na Reki bo govoril šolski minister G-entile, prijatelj slovenske šole. Nesloga. Načelnik tržaških, reških in dalmatin-^ih prostovoljcev (tistih, ki so se boje-VftU proti Avstriji), odvetnik Dompieri, Pri pogrebu senatorja Hortisa zahteval v sprevodu prednost za prostovoljce pred Sn°Parji. Tako je bila tudi občina doloma v načrtu pogrebnega sprevoda. Sno-P^-rski komisar Ricci, ki je bil ravno te-al prišel v Trst, je zahteval prednost za rile miličnike. Ker se Dompieri ni po-al> ga je Ricci izključil iz fašistovske franke. Nato se je organizacija prosto-°*icev razpustila. Stojadlnovič. Finančni minister Jugoslavije, Stojadi-°°vič, je bil v Ameriki in v Parizu, kjer je pogajal o dolgovih, katere mora Jugoslavija povračaJti. VVJOA ! KI 11! Kakor smo poročali lanskega leta v eni februarskih številk, se je izvršil dne 2. februarja minulega leta v Ricmanjih strašen umor, da mu ga ni para. 65-leten Ivan Žuljan in njegov 40 leten sin Ivan sta s kortalačem, krivcem in polenom ubila svojega lastnega sina oz. brata 24-letnega Josipa. Za ta zločin sta se morala zagovarjati pred tuk. porotnim sodiščem. Razprava se je pričela dne 10. in je končala 16. t. m. STARI ŽULJAN SI UMIVA ROKE. Pri zaslišavanju izpove, da je dal povod prepirom v hiši vedno pok. njegov sin Josip, ki da je zahteval od. njega, kar mu ni mogel dati. (Sin Josip je namreč zahteval zapuščino po svoji pok. materi). Zato da mu je sin Josip grozil s smrtjo in da je moral več večerov, boječ se, da njegov sin izvrši grožnjo, prenočiti pri svojem prijatelju. Konečno trdi, da se ni sina niti dotakniL TUDI MLAJŠI ŽULJAN SE IZGOVARJA. Pravi, da se je potegnil za rešiti očeta, ker ga je brat Josip napadel. Izpove sicer da je sokriv, a da je to izvršil le v silobranu. PRIČE POJEJO DRUGO PESEM. Trije dečki, ki so opazovali ves prizor in sicer Žuljan, Švara in Komar, so izpovedali, da so skozi okno opazovali in čisto videli, kako sta stari Žuljan in njegov sin udrihala po pok. Josipu. Sin Ivan da ga je zavratno napadel s kortalačem in oče mu Je rezal s krivcem vrat. Priča Slapnik Viktor, ne dečak, ampak mož, njihov sosed, je tudi izpovedal, da je videl starega Žuljana, kako je rezal sinu Josipu vrat. Branitelj Zennaro je oporekal priči, da ni res, a priča Slapnik ga je energično zavrnil. 82-letni Ivan Žuljan bratranec in sosed starega Žuljana se je tudi izjavil jako obtežilno za morilce. Obtežilno so izpovedali tudi karabinijerji. DRŽAVNI PRAVDNIK izjavlja, da je upal, da ne bo ta proces pokazal tako resnega lica. A po izpovedbi prič da vidi, da bo imel proces čisto drugačen rezultat, kakoršnega je on mislil. Povdarja, da zločin je grozen. Da oče u-bije svojega sina, pravi, to je največji zločin, katerega more zagrešiti človek. Apelira na porotnike, naj sodijo vestno. ZAGOVORNIKA Contrera? in Zennaro prikazujeta zločinca kakor dve nedolžni jagnjeti. Pravita, da priče niso mogle videti nič skozi okno, a da dečkom-otrokom se sploh ne more verjeti. Zogovornik Zennaro se je posluževal vsake bilke, da reši obtoženca, posebno starega. V svojem govoru je celo očrnil cele Ricmanje. Zagovornika sta predlagala za starega Žuljana oprostitev, a za sina malo kazen. Državni pravilnik je predlagal za starega Žuljana 10, za mladega pa 15 let ječe. RAZSODBA je jako mila. Ivan Žuljan stari je bil obsojen na 3 let in štiri mesece zapora, sin I Ivan 12 let in 10 mesecev zapora in 500 lir globe. Obadva morata plačati sodne stroške. 1 leto preiskovalnega zapora jima je odšteto in potem jima bo odpuščeno še vsakemu 2 leti, ako se bodeta dobro v ječi qbnašala. Za tak okruten zločin pač malenkostna kazen. MiH [IH Odgoditev vpoklica. Za odgoditev vpoklica v vojaško službo lahko prosijo : a) oni, ki imajo brata pri vojakih, ker je bil vpoklican; b) oni, ki so vpisani na kaki kr. univerzi ali kr. visoki šoli, ki bo navedena v pozivnih razglasih; c) dijaki, ki so vpisani v zadnjem letniku kake višje srednje šole in taki, ki morajo polagati zrelostni izpit na takih šolah, a nimajo več kott dva ponavljalna izpita; d) dijaki, ki so vpisani v zadnji letnik kake višje srednje šole v novih pokrajinah, če predložijo, poleg drugih predpisanih listin, dokazilo, overovljeno od pre-ture, iz katerega je razvidno, da so zamudili študije radi vojne, in potrdilo pristojnih šolskih oblasti, v katerem je naveden razred, ki so ga posečali, ko so morali prekiniti študij iz. ko niso mogli več redno zahajati v šolo; e) oni, ki so vpisani na kaki univerzi ali visoki šoli v inozemstvu, če so isto-vrodne z onimi v kraljestvu ; f) oni, ki študirajo kirurgijo in bogoslovci zadnjih dveh let, ki se pripravljajo za katoliški duhovniški stan. Vse tozadevne prošnje morajo biti pisane-na kolkovnem papirju za 3 lire (ra-zun onih, ki se nanašajo na odgoditev radi tega, ker ima prosilec brala pod orožjem; take prošnje se lahko pišejo na navaden papir) in jih treba poslati na vojaško okrožje do 23. t. m. Prošnjam treba dodati listine, ki jih predpisuje pozivni razglas. I Komisar. | Fašistovski komisar Moretti, kateri je | delal red v Furlaniji in izključil Pisenti-! ja,' je prišel v Trst, da bo tudi v tržaškem ; snopu kaj pregledal in popravil. Za ko-j misarja čez Istro pa je postavljen Host-I Venturi. PodeštatL j Prvih tisoč podeštatov bo ustoličenih 1 baje na dan 21. aprila. Kasneje jih bo še drugih G300. V Trbovljah je bilo dpuščenih z dela okroglo 1800 ni-dokopov. Kam se bodo obrnili ? Osebna vest. Generalni konzul Jugoslavijo v Trstu, g. Stepanovič, je premeščen iz Trsta v j Gradec. Čudno. Ravnateljstvo učiteljišča v Tolminu je razpustilo katoliški dijaški krožek. U-radno se prirejajo dijaški plesi. To je vzgoja ! Ravnateljstvo pa naj si zapomni, da katoliški krogi ne bodo molčali, ko podrejen organ proti jasnim določbam zakona tepta organizacijsko svobodo katoliške mladine. Krnski dogodki. V sobolto je bila v Trstu razprava zaradi tistega spomenika na Krnu, ki ga je bila strela oplazila Poleg prejšnjih treh sta bila na tržaški razpravi obsojena še dva druga. Kazen je pa vsem odpuščena zaradi amnestije. Miroljubna Amerika. Amerika ima določenih 30 milijonov dolarjev za to, da bo zgradila 2200 vojnih zrakoplovov. Prihodnja vojska bo torej kar v senci. SUSIHFP' Mali nar0(* i® ,e muha. Ul lil Lili mali narod je zanič, IAKTP ' Velik narod> primojruha, J H ALU i velik narod, ta je tič. BELEŽKE. Obrnimo na prav. Gospodje edinjaši so dobri špekulanti. Špekulirajo z globokim verskim čustvom našega ljudstva. Vdanost njegova do vere svojih očetov je neiztrebljivo zasidrana v globini duše tega ljudstva. Kdor je razgaljen pred njim kot sovražnik vere in nje zaščitnice cerkve, kdor, bi se upal žaliti versko čustvo, ki daje vsebino vsemu njegovemu žit ju, notranjemu življenju, njegovi miselnosti in duševnosti, ta je sojen in obsojen pred očmi našega ljudstva. — To vedo edinjaši. S to zvestobo in udanostjo ljudstva do vere in cerkve špekulirajo in ju izrabljajo za svoje politične in strankarske namene. In ker so neizbirčni pri izbiranju sredstev, ozna-čaja z «razkolnikom» vsakogar, kdor noče služiti slepo kot priprega njih politike in njihovega strankarstva. Kdor se ne uklanja brezpogojno politiki njih strankarske sebičnosti, je'— «strujar».» To besedilo smo našli v «Edinosti« s 16. marca ter smo ga obrnili na pravo lice. Pristni liberalizem. «Edinost» z dno 10. marca piše, da odklanja kulturni boj med nami «tudi zato, ker spričo ne-znatnosti naših sil ne moremo niti v najmanjši meri soodločevati v boju med svetovnimi naziranji. Mi dostavljamo, da v tem boju ne moremo mi igrati niti tiste smešne vloge, ki si jo prisvaja muha, ko sedi na rogu vola in meni : mi orjemo !» S tem naziranjem si je «Edinost» sama zavestno in prostovoljno napisala patent pristnega brezverskega liberalizma. Ona meri resnico na vatle, pravico na litre, kulturo na kvintale, narod na ovčarske «kvamarje». In na to svoje brezmejno duševno uboštvo je še ponosna. Samozavestno sedi na rogu liberalnega hudiča in poganja : Hi, narod ! Ali je vredno, da Slovenci živimo ? Če bereš naš slovenski dnevnik «Edinost» boš sčasoma prišel do stalnega prepričanja, da smo Slovenci odveč na svetu. Mi ne moremo niti v najmanjši meri soodločevati v bojih narodov na kanone, ne moremo soodločevati v borbah visoke finance, ne moremo soodločevati v nogo-brcu z žogo, ne moremo soodločevati v borbi kulturnih naziranj, niti toliko nismo kot muha na rogu vola, ki orje. Smo popolne ničle. Kar potegnimo za drugimi «večjimi» narodi. Ker so »največji« narod na zemlji Kitajci, bo v kratkem poslanstvo tržaških prvakov odpotovalo v Peking, da se pokloni kakemu trebušastemu obermandarinu in izprosi za knjižnico liberalne prosvete zaboj kitajskih slovnic in besednjakov. Nato bo Wil-fan izvoljen v kitajski državni zbor in tako postanemo Slovenci »velik« narod. Potem ne bomo več navihana muha, ampak zabiti vol. Živijo narodon ! Kako je s politiko DRUŠTVO NARODOV. To drušifcvo narodov ali bolje «draštvo vladajočih narodov« ima velike težave. Odkar so se v Lokarnu pogodili Nemci z nekdanjimi nasprotniki in je bila Nemčija priznana zopet za »spodobno državo«, govorilo se je mnogo tudi o tem, da ona postane članica Društva narodov. v Looamu je bilo pogojeno, da Nemčija pristopi v društvo in da dobi tudi stalno odbomiško mesto. To so ji zavezniške velesile obljubile. Pravila tega čudnega društva pa določajo, da mora biti vsak sklep soglasen. Če se en sam član upre, se vse podere. Velesile so imele obilo opravka, da so pridlobile številne sovražnike Nemcev za svoj načrt: za sprejem Nemčije v glavni odbor. Poljska se oglasi. Nemška moč je najbolj nevarna Poljakom. Le-ti so milijone zatiranih rojakov rešili iz pruskih krempljev, ia Prus še vedno želi nazaj ugrabiti bogato poznanj-sko deželo. Poljaki morajo biti vedno na straži, posebno še zato, ker je Anglež močno prijazen nemškim željam in sovražen Slovanom. Ko so Poljaki zvedeli, da pride Nemec v odločujoči odbor Društva narodov, so takoj na glas povedali : Mi bomo to priznali, ampak le s pogojem, da tudi naša republika dobi odborni šk o mesto, da bomo lahko gledali Nemcu na prste in da ne bosta Nemec in Anglež kaj zmešetiliaJ proti nam. Poljaki so se obrnili za podporo na svoje prijatelje Francoze, kateri so jih tolažili, da jim bodo pomagali z vsemi silami. Takoj se oglasi jih sto... ' Načeli so se oglašati tudi drugi, da hočejo dobiti stalen sedež v odboru Društva narodov. Ko se je pred 14 dnevi sešel občni, zbor v Ženevi na Švicarskem, bila je že polna miza prošenj tam. Španija in Brazilija sta bili posebno glasni. Tudi Kitajci so zahtevali odiborniški stolček. Slednjič je baje prišla še Rumimija z e-nako zahtevo. Ministri velesil so se začeli potiti: Kaj bo, če bodo vsi tiščali v odbor ? Saj nas bodo še ven izrinili nazadnje. Najmanj pa je bilo to všeč Nemcu. On je povedal jasno: V odbor vstopim le, ako ostane vse drago, kakor je bilo. Če nočete tako, pa pustim odbor in Društvo in grem domov. Zviti BriantL Predsednik Društva, francoski ministrski predsednik Aristid Briand, je prišel v veliko zadrego. Z ene strani je bilo treba držati besedo Nemcu, z druge strani PODLISTEK Zločin in kazen (Nadaljevanje). Poskusili jo je elegantno pozdraviti. Zaničljivo ga je pogledal«. Najrajši bi mu takoj zalučala v ob ra/ besedo »morilec«; toda proseči pogled sina, ki je stopil za očeta in kakor angel varih položil na njegovo ramo svojo roko, jo je zadržal. «Gospa Lene«, je rekel bolnik, »prosim, sedite!» Odmajala, jo z glavo. «Nc? Toda vsaj malo bliže stopite — lepo prosim« Stopila je naprej, še vedno držeč za roko otroka, ki je z velikimi očmi gledal okoli: sebe nenavadno okolico. Stala je tik predi bolnikom, samo mala mizica je bila vmes. Trenutek je Roiltia zamišljen gledal predse. Mislil jo na govor, ki ga je sestavil, besedo za besedo — njegovi bolni možgani ga niso obdržali. Vedel je, da mora priznati vsa svoja slaba dejanja, ih končno še umor. Po mučnem molku, ki je trajal minuto, je končna začel govoriti. Najprej so prihajale besede posamič, brez zveze, nato pa naravneje in bolj tekoče. «Gospa Lene, gotova veste, da sem bil nekdaj zelo čislan človek... Potom špekulacije s srečo postane človek čislan. pa Poljaku. Enemu bi se moral zameri-Iti. Kaj stori zvita glava ? V državnem zboru v Parizu naroči svojim poslancem, naj pri prvem glasovanju vržejo vlado. Ti so ubogali in glasovali proti Briandu. On je brž odstopil z vlade in rekel Poljakom: Ljubi zavezniki, zelo mi je žal. Jaz bi se za vas potegnil v Ženevi kakor lev, ampak ne morem. Vidite, da me je državni zbor pustil na cedilu. Potrpite za enkrat! Švedska udari po mizi. Med tem so se v Ženevi zbirali in posvetovali Zastopnik Švedije je potegnil z Nemci ih razglasil: Jaz ne pripustim nobenega dragega v odbor, kakor samo Nemca. Jaz bom glasoval proti vsem drugim predlogom. Ali tako ali pa nič. Šveda so skušali tolažiti, pa se je baje močno razburil in ves rdeč tolkel po mizi: Ne dam, pa ne dam. Briand pa je bil silno vesel, da so Poljaki dobili drugega nasprotnika. Brž je vnovič sestavil vlado in prisopihal v Ženevo. Tam so se dolge dneve pogajali in naredili nekak mišmaš-predlog: Poljska naj bi dobila sedež, ampak samo z a-č a s en. Nova komedija. Komaj so to 'zmešettili in je Šved obljubil, daj bo molčal, že se je vnovič oglasila Brazilija. Ona hoče na. vsak način tudi v odbor. Z njo potegne Španija. Obe grozita, da se bosta sicer izbrisali iz društva. Med velesilami je nastala zmešnjav va, Kaj storiti, da se društvo ne razbije? Čas je vseh bolezni zdravnik. Torej se zborovanje za sedaj razide in se snide šele meseca septembra. Poltem se bo »gli-halo» naprej. Vsi ti dogodki dokazujejo, kako je šibka in negotova vsa svetovna politika. Bujno cvete samo zavist in nevošljivost. KAJ PA JUGOSLAVIJA. Jugoslovanski minister zunanjih reči, Ninčič, je prebrisan diplomat. On malo vpije, pač pa bistro opazuje in dela na tihem. On ve, da od Angležev me more nič dobrega upati, od «Društva narodov« pa ne veliko več. Glavno nevarnost vidi on v nemški štuli. Le-ta je -po Lokarnu zelo zrastla in Nemci že račumijo, da bo-bo prevzeli Avstrijo ter pomaknili mejo nemške države na Karavanke in do Drave. Potem bi štula zrastla tudi Nemcem v Mariboru in drugod po Sloveniji. Prej ali slej bi celo Slovenijo z Gorico in Trstom vred Nemci spravili podse. Da prepreči nemško nevarnost se je Ninčič peljal v Rim in se pogajal z italijansko vlado za skupen nastop proti Morala je stranska sltvar. — Povsod so me radi videli. Pred kakimi divajsetimi leti sem: dobil tudi odlikovanje za svoje zasluge — in veste-li, kakšne so moje zasluge?« Zmajala je z glavo. Sprva ga je poslušala z onim neugodjem, ki ga kdo občuti, ko vidi blaznega človeka v govorniškem navdušenju; ko pa je pričel govoriti o odlikovanju, o svojih zaslugah, je vstala v njej jeza. «Moje zasluge so ogromne!» je pojasnil blazin ik. «Prosim — to je ironično! Izven hiše sem bil plemenit človek, doma pa podlež. — Svojo ženo — mater tega mladega človeka — sem zanemarjal, dokler od žalosti ni umrla. Sploh pa — bila je ljubosumna. Tudi temu mlademu človeku sem otežkočil življenje, posebno kar se tiče srčnih zadev —.» «Oče, ne govorimo o tem», ga je prekinil Moric. Bolelo ga je, da se ponižuje njegov oče pred to tujko, ki stoji tu brez sence sočutja. «Pusti me, Mor.ic, moram govoriti. — Veste, da sem zatiral delavce v svojih tovarnah. Mnogo jih je umrlo — po moji krivdi. Toda vsega tega ni v statistiki. Sedaj pa pride glavna stvar! Pred šestimi leti —.» Vdova Lene se je zganila, najprej je obledela, potem pa je postala1 temnordeča in jo stiskala roke na svoje srce. Sedaj bo prišlo ! «— sem zidarja Lenca — da, Jožefa Lenca — mislim, da je bil zelo mlad človek — prikupljiv, plavolas — ne?« nemškemu pohlepu. Kaj sta z Mussolinijem govorila in sklenila, ni še znano javnosti, ker oba molčita kot zid. Vsekakor pa se domneva, da sta se zedinila o tem, kako treba ravnati z Avstrijo, o-ziroma z Nemčijo, če bi se hoteli združiti. Zanašamo se lahko, da bo sporazum med Belgradom in Rimom imel v enem ali dragem oziru kaj dobrega tudi za slovenski narod. Celem je slovensko isto Glavno mesto lepe Koroške dežele je bilo nekoč pretežno slovensko. V preteklem stoletju so nemški nacionalisti s pomočjo avstrijskih vlad hiteli mesto ponemčevati in mu res dali na zunaj čisto nemško lice. Dejansko je pa še vedno Celovec slovenski. Celovški Vsenemci so kar razburjeni če kdo reče, da je v Celovcu kaj- Slovencev. Nekdo je pred leti trdil, da je bila 1. 1857. v Celovcu večina ljudstva slovenske narodnosti. Nemški list «Tagespost» se je togotil zaradi te trditve. A razburjenje je popolnoma ne-potrehno. Poglejmo Celovec danes : izločimo nebroj uradnikov in učiteljev. Celovec je mesto uradov in šol, trgovina in obrt nimata dosti pomena. Štejmo hišne gospodarje, obrtnike, trgovce delavce, hlapce, služkinje : tri četrtine teh so domačega slovenskega izvora. Inteligentni tujec to takoj zapazi na prvi besedi, ki jo Celovčan izgovori. Vsaj tako zatrjujejo pristni Nemci. Kdo ima prav? Pri tem navadino govorimo eden mimo drugega. Nemški politiki pravijo : »Nemec je, kdor nemški govori«. Mi pravimo : «Kdor je otrok slovenskih staršev, je znal z doma slovenski, hodil v nemške šole, prišel v me-sito in se tu sramuje biti Slovenec, ali se boji nemškega naisprotstva. ter se šteje za Nemca — ta je vsekako Slovenec in ne Nemec. Res škoda, da se ne moremo tako razločevati kakor v Ameriki «black man »in «white man« («čmi» in «beli«), saj bi ne bilo napačno, če bi bili Nemci črni, mi pa beli ali tudi narobe : kaj bi neki počeli v takšnem slučaju naši nemškutarji? Kaj bi del naš nemški deželni glavar, ki je iz slovenskih Malošč doma? Nemci strahujejo Slovence. Umevna pa je tudi slovenska boječ-noslfc, zlasti pri ljudeh, ki. so kakorkoli odvisni. Nekaj slučajev iz življenja. V nekem zavodu sta bili dva slovenska duhovnika, ravnatelj Nemec. Pride ljudsko štetje. Slovenca povprašujeta, kaj je z zapisnikom, zapisati se hočeta. Kavna-telj : «Sem vaju kar jaz zapisal«. — Slo- «0h !» je zastokala žena. «Moj Jože !» «— prisilil sem ga«, je nadaljeval bolnik, «da je šel na baIkonu — Smrtno se je ponesrečil — po moji krivdi«. «Da !» je zakričala, žena, pokazala z roko nanj in njene oči so žarele. — «Res je, to si storil — ti, morilec !» Sklonjen vsled teže svojega zločina se je naslonil s komolci na mizo in položil glavo na roke. Moric. ga je ljubkoval. «Sodišče me je takrat oprostilo«, je začel čez nekaj časa zopet govoriti. «Moj odvetnik me je dobro izrezal. Toda Boga ne moremo varati. Boj? me je kaznoval — kakor vidite —.» Zadnje besede je izpregovoril z zamolkim glasom. «Vidim«, je mrzlo odgovorila vdova. «Zena me . je zapustila«, je rekel. «In vsi so me zapustili razen mojega, sinji. Dali so me v norišnico. In tu v glavi — tu imam uro — ta mi tisočkrat na dan pove : Lotar, morilec, Lotar, morilec !« Žena ni izpregovoril a. besedice. Mraz jo je tresel vsled njegovega govora, tako brezizraznega, ki pa je kazal nepopisno, neizmerno boli — kazen pravičnega Boga. Če bi ji me umoril moža •— bi se ji zasmilil. Njegov sin se ji je smilil. Revež je stal, obrnjen v stran in si je z roko brisali solze z obličja. Žena je zasopla). Morala je nekaj iz-pregovoriti. Oba sta čakala na to, grešnik in njegov sin. «Če vam Bog odpusti«, je začela z ubitim glasom, «naj vam odpusti. Toda —.» Zopet jo je prevzelo. Slišala je zadnji venca : «Kako pa?« — Ravnatelj1: «1 mo, za Nemca, seveda«. — Slovenca: «To vendar ne gre !» — «Ravnatelj : «Kako da ne, saj pri mizi Skupaj govorimo po nemško«. Iz uljudtiosti mora Slovenec govoriti nemški, v zahvalo postane Nemec, v polah za ljudsko štetje seve. Družinski oče vpraša prijatelja : «Ka-ko se naj vpišem?« «Seve za Slovenca, bodi značajen«. Ker ga je gospodar tudi že bil za Nemca štel, gre mož na magistrat, da se zapisnik popravi, jutri je ž® ob službo. Služkinje pa ki so se sprle ?* gospodinjami, so lahko dobile druge službe, ker so deklelta -poštena, dokler se zavedajo svoje narodnosti. Slovenski obrtnik stanuje v hiši, ki ima nemškega gospodarja. Večkrat so prišli zastopniki nemške stranke, naj ga ven vrže, zdaj ga seve varuje zakon o «varstvu najemnikov«. Celovški magistrat pri razpisavanju služb še vedno zahteva, da mora biti prosilec nemške narodnosti. Razmere so takšne, da je v Celovcu nevarno, proglašati se za Slovenca. Torej je umevno, da je nemštvo v Celovcu samo neka maska, ki’ si jo ljudje nadenejo, da imajo mir im da morejo gospodarski obstati. Prvi razlog te prikazni je v tem, da je uradnik izrazit pristaš vsenemške stranke in politično napadalen; drug razlog je v šolstvu. Delavcem se je v šoli zabičalo v glave, da je na Koroškem biti Slovenec največja sramota : lahko si pijanec, goljuf tat, prešuštnik, vse ne de nič, samo Slovenec ne -bodi ! Boj krivici. Zahteva po oprostitvi koroške dežele iz nemških krempljev je zahteva pravičnosti, boj proti nasilnemu nacionalizmu je veliko socialno delo za rešitev zasužnjenih duš. Tudi Celovcu mora zasijati luč svobode. Darovi za „Mali List“. I. Rutar, Km, 5 lir. Kmečki fant iz Pliskovice 10 lir. J. Kos, Dolina 2 liri. J. Soklič, 10 lir. — Vsem darovalcem srčna hvala. Bog plačaj ! Pa še drugi naj se o-glase. Naia poita. Sedmak. — Smo uredili. Plačajte samo en izvod. S. I. H. — V zadevi smo naredili druge korake. Obdržimo v evidenci. Fon Fr.: Dotične -priloge Vam ne moremo poslati, ker je bila zaplenjena. Treba potrpeti. Klanec. Čas za. prijavo pravic do uživanja srenjskega zemljišča je do 6. junija. Tudi novohišniki lahko vložijo prijavo, vzdih svojega Jožeta -in gledala njegovo gorko, čisto, rdečo kri--------- «— toda —. jaz ne.» «Ne !» je rekel blazmik trudno! »Vedel sem. — Sedaj pa h glavni stvari! Moric, vzemi papir in pero. Moj sin Moric« — naredil je važno kretnjo proti vdovi, — «je jurist. Tako, dobro. Moric, zgoraj napiši latinsko : Izjava o umoru, ki ga je izvršil Lo-tar pl. Roita v juliju 1894 v Rothrunu. — Ali ne boš pisal?» «Da, oče, saj pišem«, je odvrnil sin. Gledal je in pisal. Vdova je gledala s strmečimi očmi. Bolnik je v presledkih narekoval sledeče : «Jaz, Lotar pl. Ro-ita, priznavam, da sem umoril leta 1894. zidarja Lenca in sicer nalašč in zahrbtno, ko sem ga prisilil, da jo stopil na stari balkon mojega gradu. Prisegam, da je to resnično in sem pripravljen presltati kazen radi u" mora.« «Rad.i umora« — je z vzdihom ponovil Moric, ko je napisal zadhji stavek. «Uvala, Moric«, je zamrmral bolnik-«šo dnevko, datum, prosim — sedaj 1111 daj to sem. Moram podpisati.« Moric je podal očetu papir in pomočeno pero. Oče je podpisal. Vdova je z žarečimi očmi sledila njegovim trudnim, slabotnim potezam. Da* Bog ga je udaril, Bog ga je hudo udaril- «Mamica!» je zagost,olela mala Marija. «Ubogi gospod je žalosten. Ali smem pobožati?« «Pst 1» jo je zavrnila -mati. Kal nam s deiele pišejo DIVAČA. Dne 7. t. m. smo obhajali pomenljiv >domač praznik, slovesnost, id je prekašala lansko proslavo 150 letnice obstoja tu-‘kajšnje dubovnije. Ta dan je pel svojo novo mašo č. g. Alojzij Mlakar, ki je kot iprvi domačin stopil v vinograd Gospodov. Domača vas je za (to slovesnost primemo ozaljšala; pot od slavljenčevega doma do 'Cerkve je bila spremenjena v živ drevored, v sredi pa se je spenjal proti nebu mogočen slavolok s pozdravnim napisom Tudi domača cerkev je za trenotek spremenila svoj postni obraz, zavila se je v cvetje in zelenje in je Učila pomladanskemu vrtu. Zato, hvala vam, fantje, hvala, ■dekleta ! Prišla je sobota. Prihod novo-tnašnika je najprej pozdravilo ubrano pri-trkovanje zvonov, zvečer pa so mu domači pevci priredili podoknico. V imenu župnije ga jo pozdravil domačin akademik B. Čestital mu je k veselemu dogodku in mu poklonil kot spominski dar župl j tunov pozlačen keUh. Slovesna nova maša je bila drugi dan ob 10. uri. Pred sv. ma-■šo je imel krasen slavnostni govor č. g. A. M. Med sv. mašo pa je lepo prepeval domač, cerkveni zbor. Ob tej priliki se je tudi pokazalo, da je cerkev za take slovesnosti daleko premajhna, kajti mnogi niso našli prostora v njej in so morali 'ostati zunaj. Popoldne so bile slovesne večernice, zahvalna pesem in blagoslov. Naslednji dan pa so se zopet oglasAU zvonovi in zapeli novomašniku v slovo... Zapustil inas je, morda za vedno, da se poda v oddaljen vinograd Gospodov. Bog z njim ! PODGRAD. Kakor je znano, je bil naš občinski odbor razpuščen, župan odstavljen in dobili smo komisarja. Ker Občinarji po pravici godrnjajo, skuša jih potolažiti tisti go-apod, ki vso podgrajsko politiko vodi. On ■širi med Občinarji lažnjive govorice. Hoče nas prepričati, da bo komisar cenejši, kakor županstvo z odborom. Kaj je resni-■ca? Po sklepu bivšega obč. odbora bi moral župan dobivati letne plače 4000 lir, zato pa bi moral vse poti v mejah občine narediti zastonj. Najlepše je pa to, da odstavljeni župan niti teh lir ni dobil izplačanih, ker je višja oblast črtala vse. Kateri brus pa naj verjame sedaj, da bo komisar delal za 4000 letnih? Tega ne verjame niti Ive Matezov iz Račič. — In koliko so dobili odborniki ? Imeli so 20 lir za sejo (ne 30, kakor je trosil g. politikant), teh sej pa ni bilo tako mnogo. Občinarji vemo še iz časov vojne, da. je bito županstvo bolj po ceni kakor gerentl in komisarji. Gospod politikant naj torej topo molči, ako hoče veljati za modrega. "Cim več 'bo kvasil okrog po občini, temi ■hitreje ga bodo vsi spoznali. Deta 1925. je bilo v občinskem odboji sklenjeno, da dobi vsak odbornik v foke spisan pregled občinskih dolgov, da hi Občinarji dobili nekaj pogleda v to zamotano reč. Vemo le to, da so dolgovi Krozn« narastli. Na točno pojasnilo Občinarji še vedno čakamo. Ko bo treba plače-vati, nas bodo pa brž našli. Dovžane pri Materiji. Tudi pri nas se ne moremo pohvaliti z dobrim.’Letino smo imeli nasplošno slabšo od lanske, samo sena in otave je kilo prilično, drugega vse pičlo. Pa tudi 'to je dobra letina, pridelamo v teh krajih le za približno šest mesecev živeža, za drugih šest moramo kupovaltn. Odkod P®, vzeti liro? Draginja je velika. Z davki stho obloženi. Dohodkov je pa malo. Nekaj se dobi za mleko, katero oddajamo po ^0 stotink liter. Nekateri se pečajo z dr-Varstvom, a žal imamo le malo svojih drv v gozdu; kar prodamo je treba doma. pripadati. Letos jih pa še za svoj ogenj nismo imeli. Avgusta meseca smo delali Prošnjo za drvosek, pa ni prišlo nič odgovora. Zima je pritisnila taka, da stari ljudje ne pomnijo. Pa smo šli — cela zadruga— v zadružni gozd nasekat nekaj *tov na vsako številko. To je pa zvedel potem gozdar in nas zatožil. Prišlo je, da moramo plačati globo, vsaka številka 25 lir, torej 32 številk skupaj 800 lir. Meseca februarja pa je prišel gozdar, da nam odkaže drvosek na našo prošnjo iz avgusta. Ne vemo, kaj je vzrok, da je bila prošnja tako pozno rešena. Ali je kje ležala, ali jo je polž nosil (op. ur.: morda pa res polž, ker je hodil v Polžane). In tako moramo plačati 800 lir. Sosednje vasi so tudi sekale brez dovoljenja, pa jim ni prišla globa. LOKEV. Le poredkoma se oglašamo Lokavci v «Malem listu». Žalostno in pusto je pri nas, posebno sedaj, ko so se še neki fantje naselili v vasi. Nimamo nobenega društva, niti pevskega zbora. Snofarji tudi katerega namažejo po grbi tako, da je ves črn in mora v posteljo. Za. pust so imeli samo fašisti ples; fantje in dekleta pa so za njimi hodili kakor na božjo pot. Pustnih norčij je bilo veliko, veselja pa nič. Opazovalec. KLENIK na Pivki. Ker sc že dolgo nismo nič oglasili, povejmo vsaj katero o našem predpustu. Imeli smo v naši vasi kar pet ohceti. Poročile so se Antonija Brgoč, Marija Česnik, Ivana. Šabec, Marija Kristan in vdova Marija Perenič. Zabave torej ni manjkalo. Razume se, da je bilo tudi svojo mero govorjenja. Meni pa to ni prav, da i-majo nekatere babnice predolge jezike in preveč skrbe za reči, ki jim niso mar. DOLINA. V oziru na dopis iz Doline, v katerem se je govorilo o tamošnjem učiteljstvu, izjavljamo, da č. g. dekan Gabrijel Piščanc ni v nobeni zvezi s tistim dopisom. Uredništvo. RIŽANA. V sredo, dne 3. marca smo spremili k večnemu počitku našega g. učitelja Slavoja Makaroviča. Rodom iz Jelšan je prišel med nas šele meseca oktobra, lanskega leta. K nam je bil premeščen «per ca-stigo», kakor so mu rekli «ti višji«. Ker je bil odkritega in odločnega značaja, ni mogel in tudi ne hotel biti mrtev stroj. Zahajal je rad med ljudstvo ter ga učil in bodril. Kot prijatelj petja in glazbe je marsikje poučeval cerkveno in narodno petje, tamburanje in dr. Deloval je tudi pri gospodarskih in drugih društvih. O tem bi znali povedati v Brezovici, Materiji, na Pasjaku in drugod, kjer je služboval. Radi njegovega izvenšolskega delovanja na korist ljudstva so ga vzeli na piko. Grenili so mu življenje s pogostnim premeščavanjem, šikanami in de-nuncijami. Še zadnje dni pred smrtjo mu niso prizanašali. Da so pok. g. Makaroviča vsi visoko cenili, smo videli pri njegovem pogrebu, katerega so se udeležili njegovi stanovski tovariši, prijatelji in mnogo domačinov. Pred hišo žalosti na Kortinah je zapel kubejski zbor, pomnožen po članih učiteljskega pevskega zbora, pod vodstvom g. učitelja Pečenkota «Vigred se povrne«. Nato je krenil sprevod, ki ga je vodil domači g. župni upravitelj ob azb stenci osapskega g. dekana Malalana in dekanskega g. župnika Slamiča proti župni cerkvi. Pokojnika so nosili člani požarne hrambe iz Materije. Po končanih obredih v cerkvi so zapeli pevci na-grohnico «Blagor mu«. Pri odprtem grobu se je poslovil od (pokojnika en član požarne hrambe v Materiji v imenu ma-tarske občine, g. učitelj Pahor v imenu učiteljstva in na zadnje še njegov pobratim dr. Dekleva. Ko so zapeli pevci še zadnjo nagrobnico «Jamica tiha«, se je ljudstvo tiho razšlo. Šele 30 let star, v cvetu mladosti je šel g. učitelj Makarovič v večnost. S seboj je ponesel v grob mnogo lepih načrtov in neizpolnjenih nad. Kot neustrašenemu bojevniku za pravice naroda mu je bila življenja pot posuta s trnjem. Spomin pa nanj ostane med nami trajen. Mir, ki mu ga je hudobni svet kratil, naj mu podeli On, katerega je prejel dan pred smrtjo kot popotnico na pot v večnost Plemeniti gospe, ki je kot soproga in učiteljica zvesto spremljala svojega moža na težki pot življenja, izražamo iskreno sožalje. KOPRIVA. Dopis v «Malem listu« od 26. februarja je vzbudil mnogo prahu. Užaljene so se čutile nekatere dekleta, na katere pravzaprav nii letelo dopisnikovo namiga-vanje. Treba je pač delati razliko, katera je bila v dopisu dovolj označena. Poštenim koprivskim dekletom vsa čast — drugim pa, ki svojo čast same ponoči o-koli prodajajo, pa ne. Naj bo razlika ! Pred sto leti je bila Nemčija razdeljena na celo vrsto malih kneževin. Ko se je država zedinila, so knezi še ostali, pa le bolj za parado. Po končani svetovni vojni pa so jih odstavili in vpeljali republikansko vladavino. Sedaj pa ti odstavljeni knezi' zahtevajo velike odškodnine. Nemško časopisje se mnogo peča s to rečjo in odreka knezom pravico do zahtevane odškodnine. Pri tej priliki časniki tudi objavljajo zgodovinske spomine, kako so predniki teh knezov v prejšnjih časih pridobili veliko premoženje. Absolutizem. V novem veku se je vladarska oblast tako zgostila, da se je smatral knez za gospodarja čez duše in telesa. Ljudje niso bili «državljani», ampak samo ((podložniki«. Knez se je rad nazival «deželni oče«, podložnike pa je imenoval ((deželne otroke«. Vse njegovo ravnanje je bilo ((očetovska skrb«, podložniki pa so ga morali po otroško spoštovati. Absolutizem je prišel tako daleč, da so razni nemški vladarji delali nesramno kupčijo ž ljudmi. Bilo je zlasti ob času vojno med Ameriko in Anglijo pred poldrugim stoletjem, takrat ko so se Ame-rikanci otresli angleške vlade. Za vojno je Anglija vojake kupovala. Lepi zgledi. Vojvoda Karol Viljem Braunšvajgski je prodal Angliji 4300 podložnikov po 51 tolarjev; za vsakega, ki bi v vojski padel ali sicer umrl, si je izgovoril 30 tolarjev odškodnine; trije ranjeni so veljali za enega mrtvega. Poleg tega je dobil vojvoda še 64.000 kron letne «doklade». Deželni grof Firderik II. Hessenski je prodal 12.000 podložnikov po 30 kron; vrh tega 772.000 tolarjev letne doklade. Deželni grof Viljem I. Hanauski je prodal en polk po 30 kron za glavo; 30 kron za. vsakega mrtvega in 25.000 kron doklade. Knez Friderik Waldeški je prodal podložnike Nizozemski in Angliji po 30 K; 30 kron za vsakega mrtvega ali za tri ranjene in 25.000 kron doklade. Brezvestnost. če v vojski ni padlo dovolj Nemcev, so se nekateri nemški knezi priltoževali pri generalih, češ da je ogrožena junaška slava Nemcev; ali pa so kar naravnost povedali* da jim ni všeč, ker dobe premalo denarja, če se vojaki ne dajo ubijati. Evo povelja, ki ga je poslal deželni grof Hesse n-Kass«lski, vrhovnemu poveljniku hessenskih čet v Ameriki 8. februarja 1777: «Baron Hohendorff ! V Rimu sem prejel po svojem povratku Vaše pismo z dne 27. dec. 1. 1. Iz njega sem z neizrekljivim zadovoljstvom razvidel, kakšen pogum so pokazale moje čete pri Trentonu, in lahko si mislite moje veselje, ko sem bral, da se je od 1950 Hessov, ki so bili v bitki, rešilo le 300 mož. Recite majorju Mindorfu, da sem izredno nezadovoljen z njegovim ravnanjem, ker je svoj bataljon rešil. Saj na celem vojnem pohodu še ni padlo niti deset njegovih ljudi«. Revolucija. Na Francoskem so se vzdignili zoper kralja že 1. 1789. Nemci so še dolgo potrpeli s svojimi ((deželnimi« očeti. Toda 1. 1918. so jih slednjič odstavili. In ti hočejo sedaj odškodnino za premoženje, ki so ga dobili iz kupčije s podložniki. Bodo že še počakali. Ali ni jasno, da so po takem ravnanju «deželnih očetov« morale nastati revolucije? Kadar brezvestnost vladajočih prestopi vse mere in meje, je naravno, da prej ali slej poči napeti lok. Revolucije so vedno sadovi slabih vlad. Stab. Tip. S. Spazzal - Trieste, C. C. I. 7469 MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraja. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio S. ČEBELARJI! Matične mreže iz cinkove pločevine, 30 X 40 dobite v Trstu, via Giulia 74, Valentinčič. NA PRODAJ imam večjo množino domačega žganja (tropinovca) po L. 18.— liter. Pri večjem naročilu popust. Kar je izven carine se na željo pripelje Iranko na dom. — Josip Turk, Krtlnovca -p. Sežana. Sever A O? TRST Via Machiavelli, 20 prodaja semena krmilne pese kakor tudi vsa druga krmilna, zelenjadna ter cvet« lična semena, garantirana, čista, provrstna*-po konkurenčnih cenah. Zobozdravnik Dr. D. Sardoč Specljalist za ustne In zobna bolaznl parfakdjonlran aa dunajski kliniki ordinira v Trstu Via M. R. Imbrlani 16, I. (Praj Via S. Giovanni) od 9-12 in od 3-7. Zobozdravnlškl ambulatorll TRST, v. Settefontane št. 6 od 9. do 12. urof in od 15. do 19 ore Liudske cene. jj|IIIUIIIIIHIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllillHIIHIIIIIIIIIIIIII|||i Zobozdravnik Dl. I specialist sa zoba in usta sprejema | v Sorici na Travniku št. 201 In v Ajdovščini nasproti posojilnici ^iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuuiiiiiuiF ^jiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiHNii^. 1 Ivan j = ima v zalogi vse raznovrstne KUHINJSKE IN HIŠNE POTREBŠČINE = iz stekla, aluminija, lesa, emajli- s = rane prsti itd. — KROGLE ZA g H IGRO iz ameriškega lesa. — Nizke g cene! = TRST, Piazza S. Giovanni, št. 1. S ^liiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimHimiilF 4 « M A L I L I S T » GOSPODARSTVO Zemljiška knjiga V zadnji številki smo opisali prvi lislt zemljeknjižnega vložka. Prvi list nam pave, kako obsežno je zemljišče vložka in ali' je hiša, ali njiva, pašnik aM gozd. Kaj pja pove drugi list ? Drugi list Ta izgloda tako : B Pagina : 183. Stran : 183. ISCJRIZIONE - VPIS 1. Došlo 22. X. 1914, štev. 395. Na podilagi kupnoprodajno pogodbe z dne 18. IX. 1914 se vknjižuje pravo lastništva I. in II. zemljeknjižnega telesa na naslov : Ta Ust za lastnike je jasen. Kaže nam, kdo je lastnik in kako je postal lastnik. Zgoraj na desnem robu je označena stran knjige: 183. V prvem predelu stoji zaporedna številka: 1. lAiko bi Žagar prodal svoje imetje Francu Petriču, potem bi bil Petrič vpisan kot novi lastnik na drugem mestu in bi imel številko 2. Potem pride ime lasltoika. V našem primeru je lastnik Žagar kupil imetje s kupoprodajno pogodbo, sklenjeno dne 18. septembra 1914. Njegova prošnja, da se imetje prepiše na njegovo ime, je zemljeknjižne-mu uradu'došla dne 22. oktobra 1914 in prošnja je dobila1 številko 395. Kakšen je tretji list ? Tretji list je za bremena, za dolgove. Izgloda pa talko : C Pagina : 185. Stran: 185. O *» £ "S c« H o a S ftu o O , c* fc S ® ^ ® ft rrt d tsi ISCRIZIONE - VPIS L. c. 1 1. i Dofilo 24. II. 1920, št. 210. Na podlagi zadolžnice z dne 20. II. 1920 vknjižil jo se hipottečna 1 i * 2. pravica v breme te nepremičnine za terjatev «Jadranske banlke» v Trstu v iznosu dveh tisočev lir z obrestmi 10% in z zamudnimi obrestmi 10% Došlo 10. IX. 1921. St. 325. Na podlagi zadolžnice z dne 5. septem- 2000 — bra 1921 se vkmjižuje hipotečna pravica v breme tJe nepremičnine za terjatev Petra Terčelja pok. Josipa v iznosu tisoč lir . . . 1 7. obrestmi 8% in z zamudnimi obrestmi 8%. 1000 — Na desni strani na vrhu stoji številka »tratni. V prvem predelil stoje tekoče Številke: vsak vipis ima svojo. V prostoru m vpise je najprej vknjižena Jadranska banka za 2000 lir, ki jih dolguje Žagar banki. Žagar mora plačevati banki po 10% obresti. Če dolga ne plača ob določenem roku, mora plačati za zamujeni čas še 10% zamudnih obresti. Prošnja banke za vknjižbo njene terjatve je došla zem-ljeknj ižnemu uradu dne 24. februarja 1920 in je dobila številko 210. V posebnem stolpcu je zapisoma svota terjatve, to je 2000 lir. i ; Na drugem mestu, torej pod tekočo številko 2 — je vknjižen Peter Terčelj sin pokojnega Josipa za 1000 lir z •8% obrestmi in 8% zaniudnfmi obrestmi, Ako bi šlo Žagarjevo posestvo na draž- bo, bi bila najprej izplačana «Jadranska banka», na drugem mestu pa Peter Terčelj. — Do sedaj smo pregledali in spoznali, kakšna je glavna zemljiška knjiga. Prihodnjič pa bomo razložili, kakšna je knjiga za popravke, za listine. Pogozdovanje. Zadnji čas se je začelo gibati. V Trstu se je ustanovila nova komisija za pogozdovanje Krasa. Že v letošnjem letu bo nekaj dela izvršila. Na vrsti so občine: Trst, Tržič, Ronki, Nabrežina, Avber, Tomaj, Šempolaj, Sežana, Senožeče, Dolenja vas in Sinadole. Pogozdilo se bo v teh krajih skupno 2388 he&» tarov (okroglo tisoč oralov ali johov). Stroškov bo 140 tisoč 1 ir, torej 140 lir na oral. Polovico bo plačala država, polovico pa občine. — Napredni kmetovalci ! zganite se povsod in zahtevajlte, da se začne tudi pri vas pogozdovati. Obrnite se na župana ali na komisarja. Regulacija Mirne. V Poli so> nedavno imeli sejo upravitelji zadruge za regukt-cijo reke Mirne v Istri. Inženir Novak je razlagal svoj načrt o regulaciji reke in o zboljšanju zemljišč. Stroški za vsa dela bi znašali po načrtu 13 milijonov 900.000 lir. Na vsak hektar izboljšanega sveta bi piršla cena pičlih 3000 lir. Stroški bi se razdelili tako: država bi plačala 56%, dežela 12%, gospodarji pa 32%. Inženir upa, da bi morda država dala še 10% več, tako da bi na gospodarje prišlo toliko manj. — Kdaj se bo z delom začelo, to je pa drugo vprašanje. Cene v Trstu na debelo. Pomaranče 170 -—240, mandarini 220—250, limone zaboj 32—37, jabolka 90—450, orehi 400, krompir 60—90, mladi grah 200—260, paradižniki 300, radie 180—420, rdeči radič 520—560, motovilec 350—400, zelje v glavah 160, karfljoli 120—160, verzoti 220. Zlata cena. Uradna borzna cena zlata je 480 papirnatih lir za 100 zlatih. Vojna odškodnina. Beneške obligacije imajo borzno ceno 16. marca 709 lir gotovine za 1000 lir imenske veljave. Po čem je lira? Dne 17. marca si dal ali dobil: la 100 dinarjev — 43.50 L. s* 100 6. kioa — 73.75 L. m 100 It. frankov 83.50 L. za 100 Šilingov — 345.— L.. ia 1 dolar — 24.80 L. za 1 funt — 120.90 L, □G Predno prodaste kože: Kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine, kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno. Franc Stres, Kobarid. Zaloga usnja in raznovrstnega obuvala, na drobno in na debelo. Blago prvovrstno; cene take, da se ni bati konkurence. ačJOE PRIMARIJA dr. M. de FioM ===== v Gorici ===== Corso Vittovio Em. MM1. 14 Sprejema od 9-12 in od 2-4 ■/30SNS/3SNi^SB Jakob Bevc urarna In zlatarna TRST - Čampo S. iiiH«uiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiii;iiiiiuiiiiiiiiis IETERNIT | je najboljši za britje streh j3 \ A. JANACH & O. 1 I ZALOGA : Trieste - Trst (12) §: Z Via. Milano št. 12 (pri veliki pošti) % \ V zalogi ima tudi cevi za vodovode S' : ta stranišča. § j JAMSTVO ZA VEČ LET. TeL 22-42. 1 imb« ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiii ^jliiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiii.iiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiuimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiL detelje, sočivja in cvetlic. Veli« f ka izber* cvetlic za vrte, soba* § ne t.t>d. Čebulčki dalj, tube ros, | beganj, gladlvl i. t. d. | Zemlja in gnojila v več vrstah. na zahtevo cenik brezplačno- — Odlikovano cvetličarsko in vrtnarske podjetje M. GERMAN • TRST | Via Michelangelo 718 • prodajalna Via ftoma 3. Tel. 12>49. ^IIIIIUIIIIIIIIIIIHIHIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllimHllIiflllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllil^ ujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui^ | Največja zaloga pohištva E na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 |: Ustanovljena leta 1897. Na iibiro 50 celotnih oprem i bodisi za spalnice bodisi za obednice | od prav preprostih do najbolj razkoSnih == | Cene zmerne! Delo trdno! | Pohištvo lastnega izdelka, izvrženo od prvovrstnih delavcev vsake stroke !ANTON BREŠČAK I = VIA CARDUCCI (GOSPOSKA UL.) IA '^llliUlllilllllllllllUllllllilllllllllllllllllllllllllllllilllllllllUIIIIIUIIIIIIIIItlllliUIIIUIIUIIHIIlilMUllUIIIMIIIIIIIIUIIIMIIIIIIllllllllllillllli^ Cevijarmiea FORCESSMN odlikovana m Parizu in Genovi /9314. x veliko pramtjo, diplomo M mimto svetin/o TrSt 5 iprt Sv. Jakobu JfSt KADAR KUPUJEŠ ČEVLJE MISLI NA VSE: 1.) da bo zdravo za nogo, 2.) da bo elegantno, 3.) da bo trdna, 4.) da bo cena primerna. F0RCESSIN TE ZADOVOLJI V VSEH TOČKAH. Slovenci / Kupujte samo pri FORCESSINUt