Ob i polletju... Se nekaj dni in znova se bodo odprla šolska vrata. Mladina je letos imela resda lepe zimske po­ čitnice, saj je vsepovsod dovolj snega za zimsko veselje. In prav v teh dneh, ko so otroci samo pod našim, domačim okriljem, je čas, da navežemo nekaj misli o vzgoji X) družini in v šoli. O pomembnosti vzgoje v druži­ ni je že neštetokrat bilo govora, ^Ijub temu pa najbrž nikoli ni odveč o tem vedno znova pisati. Vzgoja pač sodi k najodgovornej­ šim dejavnostim človeka. Največ­ ji mislsci človeštva so soglasni, 'da vzgoja najtežja in najbolj zapletena dejavnost, katero izvi- §uje človek. Marsikdo ob treh splošnih ugotovitvah zmaje z gla- ijO in se vprašuje, kaj je pač ta- lijco težavnega. V odgovor pa bi zadostoval samo skromen pogled na neštete žrtve nepravilne vzgo­ je. Najhuje pri vzgoji je to, da po­ vzročene vzgojne napake odkri­ jemo običajno šele takrat, ko jih ne moremo več ali pa le s težavo še zmoremo popraviti. In še to: škoda, ki smo jo napravili otro­ ku, navsezadnje ni škoda poedin- ca, temveč celotne družbe. Na doraščajočega otroka vpliva poleg šole nešteto drugih vzgojnih činiteljev, kot so: družbeno oko­ lje, film, knjige, cesta ipd. Naj­ vplivnejši činitelj, ki v celoti od­ loča o družbeni vlogi človeka, je pač družina. Sola sama nikoli ni bila niti ne more postati edinstven vzgojni in izobraževalni činitelj pri obliko­ vanju človeka. Zdravega, dobrega in vrednega čloj)eka vzgoji celot­ na družba in prav zato je potreba po smotrnejšem povezovanju ši­ roke družbe z vzgojnimi in učnimi zavodi več kot utemeljena. Sola izpolnjuje le del njej pripadajo­ čih nalog za vzgojo in izobrazbo. Smoter vzgoje in izobrazbe bo mogoče doseči le z akcijo vseh so­ cialističnih sil družbenega okolja šole. In če bomo znali šolo podpreti v njenih prizadevanjih ter s pra­ vilno domačo vzgojo že predšol­ skega otroka voditi po pravi poti, pdtem je prav v teh prizadevanjih dosežena enotna družinska in družbena vzgoja v smeri obliko­ vanja socialistične družbene za­ vesti. enkrat: ^•Kultura mora postaC iast vsa­ kogar; njegova osnovna duševna potreba — znaniteljica etičnih norm nove, socialistične družbe!« Pot k temu cilju pa je tesno ve­ zana na celotno družbeno živ­ ljenje, na vse tiste težave v raz­ voju in drobne napake, ki nasta­ jajo pri veliki preobrazbi družbe —to je pri rasti osebne zavesti poedinca kot predpogoju dobre­ ga, zdravega kolektiva. Prvi po­ goj je naša družba ustvarila. Kultura je dandanes dostopna vsakomur (fizično), nikakor pa ne smemo trditi, da je naša kul­ tura postala že potreba vsakogar! Prav tako pa bi bilo premišlje­ vanja vredno, če je današnja kultura (v smislu umetnosti) po svoji razumevnosti dostopna zmogljivosti poedincev za spre­ jemanje kulturnih vrednot. Nedvomno ni odveč, če si po- bliže ogledamo politiko kulturno- umetniških ustanov in poizkusi­ mo vsaj približno nakazati napa­ ke v dosedanjem delu in pred­ nosti, ki jih prinaša nov način finansiranja. Prere/ skozi prakso delovanja gledališč nam kaže, da je žal to­ vrstna kultura še vedno le bolj domena izbrancev. In kje tičijo vzroki? Najbrž v preozkem kro­ gu izbire kulturnih dobrin za kulturnega potrošnika. Ni pa ta vzrok edin. vendar pa je zelo odločujoč. Premalo se je povpra­ šalo za mnenje potrošnika in nič čuda ni, če ta ustaljeni način veča razkorak med gledalci in igralci. Posledica razkoraka pa so večne tožbe gledališčnikov o slabem obisku, slabem finančnem efektu ipd. Z novim načinom financiranja, ko bodo gledališča sklepala po­ godbe za vsako predstavo pose­ bej, pa bo načelo kulturnih po­ treb in.hotenj široke družbe sto­ pilo v veljavo in bo krepko po­ seglo v našo repertoarno politiko. Kulturno-umetniške ustanove bo­ do torej posegle po lažjih — dostopnejših delih, ki bodo vzga­ jala kulturnega potrošnika, vnesla bodo v svoj repertoar tudi več kulturne zabave in prar s to široko vzgojno dejavnostjo bodo opravila drugi pogoj (da bo kulturni potrošnik začutil potre­ bo po kulturi. Torej ni način financiranja instrument, ki bi kulturo zgolj komercializiral, daje ji le širšo družbeno po­ membnost. Prav s tem pa dobiva kultura tudi svoje časovno pogo­ jeno mesto in vlogo ter se kot družbena nadstavba vključuje r osnovne zakonitosti ekonomike: ponudbe in povpraševanja. _ _ . ... -že ^»•Hvalnica prvi svetovni vojni« je iz Smrekarjevega cikla »Zrcalo sveta«. Ta mojstrovina je porojen i iz večnega strahu, ki biva v slehernem pred strahotami vojne. Njen pomen in njena grozljiva zgovornost sta pa še vse večja z nenehnim razvojem tehnike. Ob razsiavi ^^^^ Smrckarja v Celju ® Te dni nam celjski likovni salon nudi v ogled čudovito in edinstveno razstavo del prvega slovenskega karikaturista, žgoče­ ga likovnega satirika, ki je z do takrat nesluteno likovno kritiko posegel v družbeno in kulturno življenje Slovencev. Njegova mo­ tivika in tehnika sta nekaj čisto svojskega. Ne vprašujemo se, za­ kaj ne srečujemo v njegovih de­ lih lepote; — vsebina — pripo- vrednost njegovih perorisb je v svoji neobičajnosti polna silne iz­ povedne stvarlteljske moči. 9 Dejali bi lahko, da Smrekar- ju ni moglo izbeči nič smešnega. Vse, kar je kazalo svojo bolest- nosi ali nadutost ^kot narodovo veličino, je Smrekar duhovito os­ mešil. Stal je sredi življenja kot v areni in bičal s svojim peresom politične veljake, slovenske umet­ nike, svetovne poVMčne dogodke in preprosto vraževernost ljudi. Toda ne le to! V njegovih delih se prav z realistično potenco za- iskri' boleče, trpko življenje naše­ ga rodu. In kot da je v teh hipih občutil tudi samega sebe, so ta dela brez posmeha, brez žgoče satire; čeprav polna obtožb. Maj­ hen, ponižan in teptan je ta nje­ gov človek in zazdi se ti. da je umetnik v teh delih najtesneje zaživel s svojim narodom. % Smrekarjev umetniški vrh pa je nedvomno v njegovih ne­ dosegljivih karikaturah. V d&llh »Maškarada slovenskih literatov« in >-^Maškarada slovenskih upo­ dabljajočih umetnikov« se nam koit na galeriji zvrstijo vrline in napake naših umetnikov. S krepko, duhovito karikaturo »Boj za proletarca« obračuna na jedek način z izkoriščevalsklm mesijanstvom zlagane meščanske, družbe. % Neusmiljenost kapitalistične­ ga izžemanja in izkoriščanja je nujno vodilo ljudi k primitivne­ mu pojmovanju lepšega v pretek­ losti in s tem v zvezi k verova­ nju v ljudsko izročilo o mističnih dogajanjih. Tako je tudi v tej te­ matiki, ki naj pomeni protiutež tegobam življenja, zaživel Smre­ kar in izražal med obema vojna­ ma razklanemu, bodočnosti oro- panemu človeku, njegovo intim­ no, čeprav temno preteklost. % Ce ocenjujemo Smrekarja in njegov pomen, potem ga postav­ ljamo ob Cankarja. Rodila sta se v času, ko je bilo potreba toliko iskrenosti, smelosti in kritičnosti in njuno delo je za poUtično in kulturno življenje Slovencev ne­ precenljivo. Nikjer nista klonila. Neizprosno sta vodila svoj oseb­ ni, umetniški in narodnostni boj. # Tudi samemu sebi ni priza­ našal. Njegova izredno odlična avtokarikatura ima namreč so­ časno krepek poduk vsem tistim, ki so ga zaradi jedkosti in satirič­ ne žolčnosti sovražili. S tem, da se je upodobil z angelskimi perot-^ mi, je najbolje izpovedal vsem, da je navsezadnje še dovolj blag do njihovih napak. —j SolstTo Y konjiški občini se bori s težaTami Na območju konjiške občine deluje 15 osnovnih šol s 3.200 šo­ loobveznimi otroki. Večina šol pa ima premalo prostorov in tako sta le dve (v Tepanju in Spitali- ču), kjer imajo pouk le v eni iz­ meni. Večina šol ima dvaizmenič- ni pouk, dočim je v Zrečah ta problem najbolj pereč, kajti tro- izmeničnii pouk n/i le za prosvet­ ni kader težak, temveč tudi ne more nudita tiste kvalitete, kot jo pričakujemo. Kaže, da bodo v letošnjem letu vsaj delno odpra­ vili te nevšečnosti, saj bodo sled­ njič predali novo šolsko poslopje svojemu namenu. Razšir,ili pa bo­ do tudi šolo v Ločah za dve učil- nioi in tako bo le-ta lahko spre­ jela v celoti učence nižjih razre­ dov iz Jerneja in ŽJič. Tudi v konjiški občini ugotav­ ljajo, da nimajo najboljšega kva­ lifikacijskega sestava na šolah, saj jim primanjkuje dokajšnje število predmetnih učiteljev za pouk v višjih razredih osnovne šole. Vsekakor bo treba čimprej mi­ sliti na to, da bi omogočiiM dob­ rim, uspešnim Tjoitelj eim študij na višji pedagoški šoli, kajti le na ta način bodo lahko bodoče občinske skupnosti reševale probleme v šolstvu. Gost OTa nje v TrboTljah v nedeljo je velenjska rudar­ ska godba na pihala gostovala v Trbovljah na velikem jubileju: 60. obletnici us,tanovitve rudarske godbe v Zasavskem revirju. Prav za to pomembno proslavo so mla­ di velenjski godbeniki pod taktir- , ko kapelnika Iva Marina naštudi- j rali »Tosco« in so s svojim odlič-^ nim izvajanjem tudi osvojili pub-1 liko. Kazalo bi, da bi to izvedbo dali tudi na domačem odru v Velenju, kjer je v letošnjem letu vse pre­ malo tovrstnih kulturnih priredi­ tev. Cangalovic-Don Kihot bo gostoval v Celju Na sredi koncertne sezone bo­ do imeli koncertni poslušalci v Mariboru .in Celju priliko priso­ stvovati izrednemu umetniškemu dogodku: naš znameniti basist, prvak beograjske opere MIRO­ SLAV CANGALOVIC bo gosto­ val z dvema koncertoma v Mari­ boru (v torek, 5. februarja) in v Celju (v sredo, 6. februarja). MIROSLAV CANGALOVIC je na pobudo Koncertne direkcije Slovenije dobil v svojem gostem koledarju gostovanj nekaj dni ča­ sa, da pride v Slovenijo. Povabi­ lu se je odzval s tem, da bo v Ma­ riboru in Celju s pianistom DU­ ŠANOM TRBOJEVICEM izvedel večer pesmi in arij. Spored se­ stavljajo stare italijanske arije, arije iz Mozartove Figarove svat­ be in GoTjndovega Fausta ter sce­ na Don Kihotove smrti iz Masse- netove opere Don Kihot. Razen •tega bo MIROSLAV CANGALO­ VIC pel nekaj pesmd iz svojega obširnega repertoarja: Schuber- ta, Schumanna, jugoslovanskih in ruskih skladateljev. Odveč bi bilo ponavljati, kak­ šen mojster je MIROSLAV CAN­ GALOVIC: s svojimi opernimi kreacijami, z Borisom Goduno- vim, s Knezom Igorjem, posebej pa se- z Don Kihotom je zaslovel po vsej Evropi, od Londona in Edinburga do Moskve in Lenin­ grada. Prav z Don Kihotom je v letošnji sezoni doživel nedeljena priznanja v največjih evropskih opernih hišah; njegov uspeh je z njim delil naš Ladko Korošec v vlogi Kihotovega oprode Sanča Panse. Nič manj uspešen inter- pret ruskega pevskega repertoar­ ja je MIROSLAV CANGALOVIC v delih Musorgskega, Borodina in j Glinke. Poisebej opozarjamo na izvedbo treh pesmi Musorgskega (Kozel, Pesem o bolhi, Semina- rist), ki jih bo CANGALOVIC pel na svojih koncertih v Maribo­ ru Ln Celju. Andrič I.: Zapisi o Goji. Novi Sad 1961. S. 15309/21. Dapčevic P.: Taktika partizanskih od­ reda i brigada v toku NOB. Beo­ grad 1961. S. 16136/27. Dordeviič 2.: Geologija nafte. Beograd 1961. S. II 2416/1. Filipovič I. & P. Sabioncello: Laborato­ rijski priručnik l/I. Gravimetrijska i volumetrijska analiza. Zagreb 1962. S. 22796. Filipovič V.: Klasični njemački ideali- zam i odabrani tekstovi filozofa. Zag­ reb 1962. Š. 14113/7. Hauser A.: Socialna zgodovina umetno­ sti in literature. I-II. Ljubljana 1961- 1962. S. 22359. Hegel G. W. F.: EstetiiTta. I-III. Beo­ grad 1955-1961. S. 19861. Jemuovic R. & M. Jov'č: Zbirka novih školskih propisa. I-II. Beograd 1960- 1962. S. 21541. Makedonska književnost. Beograd 1961. S. 5689/36S. Menaše L.: Avtoportret v zahodnem sli­ karstvu. Ljubljana 1962. S. II 2410. Neufert E.: Pravila gradevinarstva. Beo­ grad 1952. S. III 14. Pestalozzi J. H.: Kako Gertruda uči svojo decu. Beograd 1946. S. 19169/14-15. Rocco F. & R. Obraz: Tržišta Evrope. Zagreb 1961. S. 23309/2. Scholes P. A.: The Oxford Companion to Mnsic. 9. ed. London, New York & Toronto 1960. S. C 8. Semjakin F. N.: Myšlenie i reč'. Moskva 1960. S. II 2407/113. Znameniti i zaslužni Hrvati te pomena vrijedna lica u hrvatskoj povijesti od 925-1925 ... Zagreb 1925. S. HI 18. S knjigo med občane^ V Smarski občini je bilo pre­ cej vaških knjižnic, ki so života­ rile, ker posamezna prosvetna društva niso nikoli imela dovolj sredstev za nabavljanje novih knjig. 2e pred leti so pri občin­ ski zvezi Svobod in prosvetnih društev pričeli razmišljati, kako bi s skromnimi sredstvi vendar knjižnice zaživele. Uspeh ni iz­ ostal. Pred časom so v Bistrici ob Sotli odprli šmarsko potujočo knjižnico. Skupina pionirjev je izvedla ljubek program utrinkov iz del najvidnejših slovenskih književ­ nikov. Predsednica okrajnega sveta za knjižnice Marica Zorko- va je posebno zahvalo izrekla Ljudmili Jan, ki je z izredno sebno prizadevnostjo prii)omogla k ustvaritvi prve šmarske potu­ joče knjižne zaloge, tako da bo­ do občani lahko prebirali vedno nova dela. Pravkar so nabavih še 550 novih knjig. V šmarski ob­ čini bosta trenutno delovali dve veliki knjižnici: v Rogaški Sla­ tini in v Bistrici ob Sotli, nedvom­ no pa bo pK)trebno sčasoma misli­ ti na posebno osredno knjižnico,, ki bo samostojno delovala za vs» območje. S knjigo je potrebno* med občane, kajti to je izobra­ ževalno sredstvo, ki seže lahk« v zadnji dom v najbolj oddalje­ nem predelu občine. ¥a|delaTne|ša sekcija Na nedavnem občnem zboru DPD Svobode v Rečici ob Savinji so prav posebej pohvalili izredno delavno dramsko sekcijo, ki je v letošnji sezoni resnično da vodil­ na v kulturno zabavnem življe­ nju kraja. Še posebej pa je ta po­ hvala izrečena zato, ker so doka­ zali, da se kljub pomanjkanjem prostora da z dobro voljo vse do­ seči. Doslej '90 uprizorili igro »Po- stržek«, samostojno pripravili ce­ lotni program proste ve za krajev­ ni praznik, pred nedavnim pa igrali Einžgarjevo dramo »Razva­ lina življenja«. Ti uspehi so jim daJii tudi poleta dn tako so skle­ nili, da se bodo letos prvič udele­ žili sektorske revije in pomerili svoje igralske sposobnosti z dru­ gimi. Za revijo, ki bo konec fe­ bruarja v Letušu, že prav pridno vadijo komedijo Dobričanina »Skupno stanovanje«. Ker pa va­ dita kar dve skupini, in sicer dru­ ga Jurčičevega »Desetega brata«, menijo, da naj kvaliteta uprizo­ ritev odloča, s katerim delom ^bo- do tekmovali. Ni pa dramska sekcija edina. Zelo lepe uspehe je v letošnji se­ zoni dosegla tudi knjižnica, ki je uspela razširiti krog svojih bral­ cev. Članstvo Svobode pa je vodil­ no pri manjših popravilih kultur­ nega doma in prepričani so, da bodo skupno z ostalima organiza­ cijami kaj kmalu tudi našli reši­ tev za klubske prostore, ki bi prav v zimskih dneh lahko čudo­ vito zaživeli. R. B. Seminar za mladinske Toditelje Občinski komite Ljudske mla­ dine Slovenije v Mozirju je pred dnevi organiziral v Logarski do­ lini dvodnevni seminar za člane občinskega komiteja LMS in predsednike mladinskih aktivov v mozirski občini. Na seminarju so obravnavali aktualne druž- beno-politične probleme komune. Poseben poudarek so dali raz­ pravi o družbenem planu in pro­ računu občine za letošnje leto in osnutku občinskega statuta. Na seminarju so govorili tudi o idejno-političnem delu z mladino in o metodah dela v mladinskih aktivih. Seminar je bil namenjen zboljšanju dela mladinskih akti­ vov in boljšemu (poznavanju problemov komune. -r. ALI ZAOSTAJAMO ZA ŽIVLJE.^JSKO STVARi\OSTJO? O Ob temeljitem pregledu osnutkov občinskih statutov celjskega okraja je v večini komun močno opazna ten­ denca, da so se v osnutkih zadovoljili z enim ali z dverai členi o kulturi in na ta način so nastale hudo opazne raz­ like vrednotenja pomembnosti posameznih družbenih področij. Enako važna pa je ugotovitev, da razen v enem primeru ni nikjer govora o načinu financiranja kulturne dejavnosti. Predvsem je vredno, da se zamislimo o pavšalnih, krat­ kih določilih s področja kul­ ture,.ki torej kažejo, da med posameznimi komunami ni nobenih razlik, ali da ni­ majo svojih specifičnosti. Jasno pa je, da ima vsako zaključeno območje nekaj svojskega pa najsi bo to na gospodarskem, socialnem, kulturnem ali drugem po­ dročju. Takšen pavšalni, ne­ ljub odnos do kulture odreka kulturi in njeni dejavnosti pravo mesto v celotni rasti in prav tako njen odločujoč vpliv na sedanjost in bodoč­ nost. V glavnem prevladuje mnenje, da je občina tista, ki skrbi za kulturo in ji daje sredstva, jo torej podpira, medtem ko le redke gospo­ darske organizacije čutijo, da bi z določenimi sredstvi ustvarili skupni sklad za kulturo. Vse kaže, da nihče noče prav vedeti, kdo naj bi bil odgovoren za financiranje te prepotrebne veje življenja. In ker ni moč najti skupnega jezika, se poraja nekakšen čuden, nerazjasnjen odnos med občinskimi in družbeni­ mi organi do kulturne stvar­ nosti. Žrtev tega odnosa pa je kulturna dejavnost. Najraje se bremena prela­ gajo na formalno odgovor­ nost, češ, da bodo že nekje poiskali sredstva. Nihče pa ni obvezan, koliko in kdaj naj jih da. Pri vsem tem pa je v današnjem kulturnem življenju in kulturnosti T posameznih krajih v mnogo- čem oodločujoč vpliv ostan­ kov malomeščanske misel­ nosti, ki očitno daje pred­ nost le nekaterim kulturnim dejavnostim in še te obi­ čajno vodi s klasičnimi, naši stvarnosti ne več primerni­ mi metodami. Prav ta ožina gledanja na kulturo skozi prizmo gleda­ liške sekcije "se odraža v krizi Svobod in prosvetnih društev. Nedvomno bo treba pri razpravah o osnutkih statu­ tov temeljito premisliti in prisluhniti naprednim ho­ tenjem, da ne bi ncrotovili, da nas je čas prehitel in da zaostajamo za življenjsko stvarnostjo. Od določil v sta­ tutih, ki naj postanejo izraz naših dejanskih potreb, bo odvisno ali bomo uspeli ovrednotiti nnšo družbeno sredino. Vsekakor pa je re­ alizacija teh hotenj v tesni odvisnosti od dovoljnih sredstev in prav tako pre- potrebnih kulturnih objek­ tov. Kultura ne sme biti nekaj postranskega niti ne sme in ne more biti sama sebi na­ men: nienn vrednost bomo ob postavitvi na pravilno mesto v komuni snoznali po konkretnem učinku na ce­ lotno družbeno dogajanje in pri vzgoji ter preobrazbi občanov. -jo