VARNOSTNO NADZORNI CENTER
HRASTNIK
Tel.: 0601 43 - 184 24 UR DNEVNO
--------- I___
^ _____
1000 EDEM CENEJŠI MODEU 323PS F im SEBAN f SE meiM
Mazda 323P
D

AVTOHIŠ A KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefomprodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399
t
323P/1.3i in 323/1,3i/SEDAN z ,ABS zavorami brez doplačila
Ugodnost do prodaje zalog!
NAJUGODNEJŠI KREDITI do 4 let s fiksnimi obrestmi.
KUPCEM NOVIH VOZIL LEPA NAGRADA - AVTORADIO BLAUPUNKT Z RDS. VABLJENI VSAK DAN OD 8. DO 18. URE IN OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE.
f0Q

O
PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR
OSREDNJA
Spoštovane bralke in spoštovani bralci!
Verjetno ste opazili, da smo na naslovnici napovedali intervju z Darjo Lavtižar Bebler. Naslovnice namreč dajemo že prej v izdelavo, mi pa smo izvedeli, da imenovana gospa ni avtorizirala intervjuja, šele v torek, tik pred zaključkom redakcije.
Letele so trde besede, pa vendar, rešujmo dve strani, za drugo ni časa! Tako smo pač malo "poflikali”, našli reklame, pa bo "cajtng" pravočasno med vami.
Kolegica Petra, ki dela intervjuje z veliko zavzetostjo, jih zelo inventivno izbira, pa moram reči, da se kaj takega še ni zgodilo, pa čeprav je delala intervjuje že tudi z večjimi kalibri.
Morda je to moderen pristop centra do periferije..., tako nas pač vidijo naši izvoljeni!
Narod si ne bo pisal sodbe sam, očitno mu jo bosta frak in talar, ja pa bandeljčki z novim dopolnilom vlade k novinarskem zakonu.
Odurna in policijska država postajamo, a smo se zato boril'!
Jaz že ne!
Pazi,
VELIKI BRATJE C/LEDA
'J I
24
26
~A_A
33
A_A
40
Dr. DRNOVŠEK V TRBOVLJAH
LIONSI POMAGALI PRI NABAVI MOBILINKA IN TELELINKA
PISMA BRALCEV
KDO BO POMAGAL ANI BELIN?
ZASAVSKA SMUČIŠČA LUCIJA, MUŠENKA
RAFTARJI TUDI POZIMI
AKCIJA
SAŠU FABIJANU V SPOMIN
OBVESTILA, MNOGO OBVESTIL
a
foto: arhiv $U£A
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko,
Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika:
Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Pete "Maverick" Mitchell (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Gošte, Polona Malovrh, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Roman Rozina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250,64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
f.-.zMn
OBISK PREDSEDNIKA VUDE V TRBOVLJAH
V	torek, dne 2.12.1997 je bil v popoldanskih urah v Trbovljah na obisku predsednik vlade dr.Janez Drnovšek.
Na kratki tiskovni konferenci je prisotne seznanil z obiskom v LB Banki Zasavje d.d. Trbovlje in na Rudisu. Dotaknil seje splošne ocene banke, trdnosti in gospodarske problematike v Zasavju, predvsem pa upravičenosti izgradnje TET III in argumentov "za" in "proti". To je bila tudi glavna tema pogovora z vodstvom trboveljske termoelektrarne to popoldne.
Čeprav je vlada po temeljitem razmisleku ugotovila, da gre za narodnogospodarsko, ekološko in socialno upravičeno naložbo, ne pa za politično odločitev vlade, so mnenja o nameravani investiciji še vedno različna. Pojavljajo se nova vprašanja, zato se odpira dodatna javna razprava. Po njegovih besedah je potrebno argumente "dati na Mizo", zakaj se bo TET III gradila in kaj se bo zgodilo, če se ne bo!!!
Marta Hrušovar
KDAJ VARNA UREDITEV KRIŽIŠČA PRI OSNOVNI ŠOU, OBČINI IN KOPALIŠČU ?
Očitno na ministrstvu za promet in zveze pozabljajo na Trbovlje, kako si sicer razlagati, da omenjeno križišče poznajo že od leta 93, projekt rešitve pa je leto mlajši, izdelal pa gaje IBT NIZKE GRADNJE d.o.o. Tu gre namreč za križišče dveh regionalnih cest in seveda je reševanje, oziroma izboljšava prometne varnosti učencev osnovne in srednjih šol in občanov, v popolni pristojnosti direkcije RS za ceste ministrstva za promet in zveze. Bodo imeli trboveljski svetniki dovolj volje, da bodo na svoji seji 15. decembra posvetili tudi temu problemu kako minutko?
MM
USTANOVITEV SEKCIJE UUBUANSKEGA DRUŠTVA
ZA BOJ PROTI RAKU V ZASAVSKI REGIJI
Dne 10.11. je bila v Trbovljah ustanovljena sekcija Ljubljanskega društva za boj proti raku v zasavski regiji. Ustanovitvenega sestanka sta se med drugim udeležila tudi prim.dr. Jurij Us, predsednik društva in Otmar Bergant, predstavnik Zveze DBPR. Dr.Us je najprej pozdravil prisotne in podal zamisli za ustanovitev in delo sekcije DBPR za Zasavje.
Besedo je predal Otmarju Bergantu, ki je najprej podal nekaj zgodovinskih dejstev v zvezi z nastankom Društva za boj proti raku, o njegovih zametkih in delu v Zasavju.
V	novoustanovljenem predsestvu so zajete vse tri občine. Vsak predsednik si izbere krog ljudi, ki bodo delali na različnih področjih dela - šolstvo, zdravstvo, mediji, članstvo,...
Za predsednico sekcije je bila izbrana Slavi Jordan-Simončič, za podpredsednici pa Marija Kotar in Vida Volker.
Za Zagorje sta v sekciji še Rose Drečnik in Marta Leben, za Hrastnik Marinka Anžlovar in zaTrbovlje Hilda Bezgovšek. Sekcija je samostojnejši del Društva za boj proti raku Ljubljana in izvaja program društva v Zasavju. Sekcija bo imela sestanke enkrat do dvakrat mesečno. Sestanka se bodo lahko udeležili tudi drugi člani. Vsak bodoči član bo za tekoče leto prejel člansko izkaznico. Za žene pa se organizirajo edukativni pregledi dojk in mamografije. Sprejetje bil sklep, da se na vsako občino pošlje predlog za pomoč sekciji ob sprejemanju občinskega proračuna.
Pete "Maverick" Mitchell
TRBOVEUSKA KARITAS V AKCIJI
Slovenska Karitas organizira že nekaj let konec novembra dobrodelno akcijo, s katero želi pomagati občanom v stiski. Tudi trboveljska je z Radijem Trbovlje izvedla takšno akcijo. Predstavnice te dobrodelne organizacije so pojasnjevale, zakaj in komu je pomoč potrebna. Številni občani so se oglašali in darovali določene denarne zneske. Skupaj seje zbralo z darovi okoli 230.000,00 SIT. Brez dvoma je, da bodo ta denar dobili pomoči potrebni.
U.
OBVESTILO ZA JAVNOST!
Zaradi dezinformacij, ki se širijo v javnosti, da smo Zeleni OO Trbovlje proti gradnji Termo 3, dajem naslednje pojasnilo. Dne 3.12.1997 je Inštitut za obnovljive vire energije predstavli v Trbovljah pobudo za referendum o gradnji TE 3 v Trbovljah. Naša stranka OO Zeleni Trbovelj je bila
TURISTIČNO DRUŠTVO MLINSE NA STOPNIČKAH
Pisali smo vam že, kako polni elana in vedno novih idej so člani Turističnega društva Mlinše. Zagorjani vemo, kako lep je ta del naše doline, kako urejen in čist je. Všeč pa je tudi mnogim tujcem, ki ne, da ga le obiščejo, tudi vračajo se radi. Torej trud, ki ga vlagajo domačini ni bil in ni odveč, novosti, ki jih je vedno več, pa naredijo kraj privlačnejši in toplejši. To so opazili tudi člani Turistične zveze Slovenije, ki so Mlinšanom podelili priznanje v kategoriji "med drugimi kraji" na tekmovanju o urejenosti takšnih in drugačnih slovenskih krajev oz. mest. V to kategorijo so bili zajeti manjši kraji, z manjšim številom prenočitev in manjšim pretokom obiskovalcem. Plaketa, ki joje prejel predsednik društva, g. ViliAvbelj, 19.novembra v Mariboru je trenutno "na okvirjanju", potem pa bo najbrž visela v gostišču Vidrgar in jih vedno spominjala na osvojeno 3. mesto.
In kaj pomeni Turističnemu društvu Mlinše to priznanje? Spodbuda za napre| in nagrada za pretekla dela! Naredili so namreč že veliko. Postavili smerokaze, uredili pešpoti in postavili takšne in drugačne plane (sveže ideje), ki jih bodo realizirali v prihajajočem se letu.	\
No, zdaj ste dobili dokaz, da vse jtiste hvale, ki so namenjene temu društvu niso le petji v prazno, ampak so bile izrečene zato, ker si jih zaslažijo. Tildi mi jim čestitamo in želimo še podobnih uspehov. Ti so dobri tako za promocijo našega Zagorja, kot za prebujanje zavesti o lepoti in skrbi za naravo.
v	Petra Lipec
^ _________ '
soorganizator (vabila, prostor). Na tem zboru sem kot predsednik Zelenih Trbovelj v uvodu povedal, da nismo proti gradnji TE 3, pač pa naj vsestranska strokovna analiza tako z ekonomskega, ekološkega in socialnega vidika pokaže upravičenost te gradnje ter, da vsi Trboveljčani upravičeno zahtevamo, da se del sredstev, ki smo jih Zasavčani v preteklosti prispevali celi državi, tudi vrne. Ob tem se postavlja vprašanje, kako in kam ta sredstva vložiti, ki bi dolgoročno zagotavljala napredek in blaginjo Zasavju, sicer pa tudi glede na reakcijo nekaterih, je že v osnovi bogokletno razmišljati, kaj šele govoriti o morebitnih vprašanjih ustreznosti gradnje Te 3 v Trbovljah.
Predsednik 00 Zelenih Trbovlje Anton Ahac
PRESENETUIV OBISK
Gledališka skupina Vajkard iz Šmartna pri Litiji je v novembru že drugič zaigrala v domači dvorani komedijo "Micki je treba moža" in tudi tokrat je bilo zanimanje tolikšno, da vsi obiskovalci niso mogli v dvorano, veliko pa jih je tudi stalo. Skupina se je odločila, da bo igro ponovila še drugo nedeljo v januarju.
Boris Žužek


Mobilink rešuje življenja	Kak’ je petje b’lo lepo
V sredo, 3. decembra, so svečano obeležili evropski dan invalidov, k čemur so zlasti pripomogli Občina Zagorje, Lekarna Pušnik Trbovlje in Lions club Trbovlje. Šlo je za podelitev mobilinkov, za katere so omenjeni zbrali denar in s tem olajšali delo številnim zdravstvenim delavcem.
Ženski pevski zbor Litus je zanimivo posodobil Lennonovo: Yesterday.
Pet pevskih zborov, kolikor jih je zapelo v Konjski, je obeležilo krajevni praznik, poleg tega pa korajžno predstavilo kar dobršno paleto črnskih duhovnih, ljudskih, umetnih in sakralnih pesmi. In s tovrstnimi prireditvami bodo še nadaljevali, ker veselja do petja tod ne manjka.
Mešam pevski zbor Konjšica posega tudi po narodnih pesmih.
Zagorski župan, Matjaž Švagan se je zavzel za pridobitev mobilinka za Zdravstveni dom Zagorje in Dom upokojencev Polde Eberl Jamski na Izlakah. V Trbovljah pa so dobili prav tako dva mobilinka in sicer prav tako trboveljski Zdravstveni dom in Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje. V imenu Društva upokojencev Trbovlje je slednjim mobilink predal njihov predsednik, Rudi Janežič. Pridobitev so vsepovsod sprejeli z odo-
N
KONCERT V NOVI CERKVI
Zadnjo novembrsko nedeljo sta dva pevska zbora iz Šmartna pri Litiji gostovala v Ivančni Gorici, kjer sta prepevala v novi cerkvi sv.Jožefa. Moški pevski zbor Fantje od fare je pod vodstvom Rudija Vidica izvajal sakralne skladbe, mešani pevski zbor Zvon z zborovodkinjo Marjanco Vidic pa črnske duhovne in domoljubne pesmi. Ob zaključku sta oba zbora zapela še '; Foersteijevega Pevca, kot dodatek pa zbor sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco.
Boris Žužek
V_____________________________J
bravanjem. Naprava, nekako žepne velikosti, je namenjena srčnim bolnikom, saj ima zmožnost, da preko mobilnega telefona in žepnega transtelefonskega elektrokardiografa kadarkoli pošljejo svoj EKG v specializirani EKG-diagnostični center v Kliničnem centru v Ljubljani, ki v nekaj minutah dotični osebi odpošlje tudi strokovni nasvet kardiologa. To pomeni, da v diagnostičnem centru zdravnik specialist takoj analizira EKG, razloži stanje srca v tistem trenutku in svetuje, kako ukrepati. Vsak mobilink ima namreč svojo kodo. prek katere lahko takoj navežejo stik s speciliziranim EKG-diagnostičnim centrom.
Mobilink je prejel tudi srčni bolnik, Štefan Golob, ki je pravzaprav opozoril na izjemno pomembnost tega oziroma da je mobilink tista pridobitev, ki pomeni korak naprej v diagnostiki bolezni srca in ožilja. Le-te pa zaradi hitrega tempa življenja in vedno večjih delovnih obremenitev vse bolj naraščajo. Sicer pa transtelefonska elektrokardio-grafija v svetu uspešno deluje že nekaj let, njena prednost pa je, da skrajša čas od postavitve diagnoze do začetka zdravljenja. Diagnostični center v Ljubljani pa deluje 24 ur na dan 365 dni v letu. Mobilnik je primeren tako za individualno kot skupinsko uporabo.
Petra Radovič Foto: A.Z.
Za nastop v nedeljo, 30. novembra ob 15. uri v cerkvi šv. Jerneja v Konjšici, so se krajani odločili, ker se družine rade zberejo in zapojejo ter petje smatrajo kot del kulturne dediščine. Tako je nastalo že kar nekaj zborov, ki ubrano prepevajo, da so se namenili obogatiti kulturni program ob krajevnem prazniku. Nastopajoči so se publiki predstavili po naslednjem vrstnem redu: najprej je pod vodstvom Janeza Kotarja zapel Mešani pevski zbor Konjšica, kjer je bilo opazno, da imajo med poslušalci številne navdušence. Dokaj učinkovito je program za nastop izbral tudi Zenski kvintet iz Polšnika z zborovodkinjo Katarino Feštanj; dirigentka Selma Gradišek pa je z Ženskim pevskim zborom Litus, kjer so zbrane pedagoginje iz OŠ Litija,
tokrat predstavila kar dve svoji priredbi. Že uveljavljeni Moški pevski zbor Polšnik z dirigentom Ivanom Fojkerjem pa je zapel štiri pesmi in sicer so se s kar tremi spomnili litijskega skladatelja Petra Jereba (Slovan, Noč na vasi, Ave Marija). Mešani pevski zbor Podkum, ki ga vodi Rihard Majcen pa je zaključil pevsko popoldne in med drugim zapel tudi skladbo Mati moja, nedavno umrlega Zagorjana, skladatelja Ivana Arha. Predsednik in podpredsednik KS Konjšica, Janez Beja in Slavko Žurga pa sta nastopajoče obdarovala s simboličnim priznanjem in zakusko, nakar so pevci dejansko odšli pevajoč, češ, "kak' b'lo je lepo", seveda v upanju, da se 'po pevsko' še snidejo kdaj.
Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar
"PIJ MALO, PIJ DOBRO" - STANKO ČURIN V VINOTEKI KLOPOTEC
Znani vinogradnik in kletar iz Koga je 28.11. v omenjeni vinoteki predstavil svoja vina in jih tudi ponudil v pokušino. Vseh šest vzorcev (šipon, sauvignon ali muškatni silvanec, laški rizling jagodni izbor, renski rizling in beli pinot) in ledeno vino spadajo v kategorijo vrhunskih in navzgor, kar je tudi sicer Čurinovo vodilo pri vzgoji vin. Naj omenim, da so vsi vzorci letnik '96 in so prejeli nagrade in priznanja.
Ni naključje, da je prišel v Zagorje, saj je po besedah Marte Bombek, prodajalke vin na veliko. Vinoteka Klopotec ena najlepše urejenih v Sloveniji, saj ponuja
vina z vseh naših vinorodnih okolišev in to urejeno, tako, da kupec z lahkoto najde, kar želi. Sicer pa sta Naprudnikova, lastnika le-te, osvojila toliko znanja o vinih, da se mirne duše prepustimo njunim nasvetom.
Pokušino je vodila Marta Bombek, opisovala posamezne vzorce, vmes pa je Stanko Čurin opozarjal in priporočal, kako vino okušati, za vsak vzorec povedal, koliko nepovretega sladkorja je ostalo, s tem pa tudi določilo, kakšno je vino.
Z vzgojo vrhunskih in predikatnih vin je Stanko Čurin pričel že daljnega leta 1963, ko so
ga vodilni takratnih veieko-mbinatov postrani gledali, ker jim je pokazal, kako tako vino narediti in seveda pobirati zlate medalje in velike zlate medalje na mednarodnih razstavah v Ljubljani in tujini.
Trdi, da je v Sloveniji nujno zmanjšati proizvodnjo vin in povečati kvaliteto, kajti le tako bo mogoče prodati včasih obilne letine.
MM
ANKETA	Volitve za državne svetnike		DA |
L Ali veste	-v	2. Ali poznate	3. Ali se	^	X.	NE (~~|
kakšne	\	oba kandidata?	\	vam ta svet	ATfl	\
volitve so	72 j (Branko Lukšič	P*	j	sploh zdi	7() 1
bile v V	J	in Matjaž	V	74 /	potreben?	V	W
Zasavju?	V * * * * XAL	—^	Švagan)	Anketirali smo 100 naključno izbranih telefonskih naročnikov iz vseh treh dolin.
		Uredništvo
JAVNA PREDSTAVITEV REFERENDUMA 0 TET 3
V	sredo, 3.decembra 1997 je v Delavskem domu v Trbovljah potekala javna predstavitev referendumske pobude o TET 3 Trbovlje. Nosilec pobude - Inštitut za obnovljive vire energije iz Kranja, kije med drugimi v državni zbor že vložil pobudo za zbiranje podpisov za razpis referenduma o Termoelektrarni Trbovlje 3 predlaga, da naj se prebivalci Slovenije na referendumu odločijo ali so za to, da država izda poroštvo za najetje domačih in tujih posojil za financiranje gradnje TET 3 in da vlada RS zagotavlja takšno ceno električne energije, da bo pokrivala te obveznosti in še investitorjevo lastno udeležbo.
V	uvodnem govoru je Božo
Dukič z Inštituta za obnovljive vire energije iz Kranja v prepolni mali
dvorani Delavskega doma Trbovlje
predstavil referendumsko pobudo
ter navedel vrsto ekoloških
podatkov, ki niso v prid Termoelektrarni Trbovlje ter okolju. Prav tako je poudaril, da Slovenija še vedno nima nacionalnega energetskega programa, niti ne zakona o rabi in zagotavljanju energije ter da TET 3 ekonomsko ni upravičena in da je država dolžna Zasavju izplačati rento v višini 150 milijonov mark.
V vroči razpravi je sledilo več grobih in grdih besed ter žvižgov, manjkalo ni niti parol, med katerimi je pisalo "Kje bomo delali jutri?" ali "Zahtevamo končno odločitev".
Kljub temu pa se je zvrstilo nekaj govornikov, predvsem iz lokalnega področja. Direktor Rudnika Trbovlje Hrastnik Aljoša Kink je najprej navedel dejstvo, da podatki, ki jih navaja Inštitut niso točni, ter da se s tem zavaja javnost. Pobudniku je tudi povedal, da bi se bilo bolje najprej pogovoriti z
rudnikom in TE, kot pa kar organizirati predstavitev. Branko Lukšič, vodja projekta TET3, je Inštitutu poudaril, daje bil Sklep o gradnji sprejet po demokratični poti, hkrati pa je pobudniku postavil vprašanje kakšne so reference Inštituta za obnovljive vire energije v primerjavi z Inštitutom Milan Vidmar, ki sodeluje pri projektu TET3. Tudi Ivo Zupan -predstavnik ministrstva za gospodarske dejavnosti, je Inštitutu iz Kranja predlagal, naj se natančneje pozanimajo predvsem o gibanju cen elektrike pri nas ter v tujini. Leo Šešerko iz Zelene Alternative se je dotaknil kurjenja zasavskega premoga v Toplarni Ljubljana ter poudaril kakšne posledice prinaša le to v okolje. Župan Občine Hrastnik Leopold Grošelj pa je Inštitutu med drugim predlagal, naj se raje zadržuje v svojem okolju, saj Zasavci najbolj
vemo, kaj nam pripada ter da znamo misliti s svojo glavo.
Na predstavitvi, ki je potekala uro in pol, so kot soorganizatorji javne predstavitve sodelovali tudi Zeleni Trbovelj ter Zasavska ekološka skupina. EKOS Zasavje glede TET3 še nima izoblikovanega stališča, saj je potrebno preučiti vse ekonomske in socialne vidike projekta, poleg tega pa bo o tem odločal zbor organizacije.
Glede podpisnikov pobude je MNZ po preverjanju volilne pravice ugotovilo, da je od 216 vloženih podpisov le 130 ustreznih, vprašljivo pa je tudi referendumsko vprašanje, saj ni v skladu z zakonom. Predsednik DZ RS je pobudnike ob tem zaprosil, da pobudo ustrezno popravijo, šele nato bo določil ro za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov podpore za razpis Referendumske pobude o Termoelektrarni Trbovlje 3.
Aleš Matko
11. GRUDNA 97
NOV KLUB V TRBOVLJAH
V Trbovljah je na Cesti Tončke Čeč 4 odprt nov klub oz.okrepčevalnica Wall klub. Delovni čas imajo od 6. do 22.ure, ob petkih in sobotah pa do 23.ure, ob nedeljah in praznikih pa imajo zaprto. V klubu je prostora za približno 70 ljudi, v kratkem pa bodo začeli nuditi tudi Tast food" hrano.
Pete M.Mitchell
IZLAŠKI PETROL DOBIL NAGRADO ZA NAJBOLJ UREJEN SERVIS NA PODROČJU LJUBLJANE
Turistična zveza Slovenije vsako leto podeljuje nagrado za najbolj urejen bencinski servis na področju šestih Petrolovih območjih. Letos je "turistični nagelj" na področju Ljubljane (od Postojne do Kranja) prejel izlaški bencinski servis. To je zares veliko priznanje za ta servis, kar je potrdil tudi šel' servisa Franc Vozelj:"Priznanje za naš servis pomeni, da bomo s tem pridobili več kupcev, tisti dosedanji pa so bili zadovoljni z postrežbo in urejenostjo servisa. Nenazadnje je to velik stimulans za vse zaposlene, saj Petrol vsakemu zmagovalnemu servisu oz. zaposlenim zaradi tega dvigne plačo za 5% bruto.
Pete MJVIitchell
KONČNO PRAVA TRGOVINA S CD-ji
Na Cesti zmage 12a (za Salonom M) v Zagorju lahko najdete novo specializirano trgovino zgoščenk in kaset Frajton. Majhen lokalček vam nudi široko ponudbo vseh vrst kaset in CD-jev, domačih in tujih izvajalcev.
ZAHVALA
Z velikim veseljem smo zaposleni in stanovalci Doma starejših občanov Polde Eberl - Jamski, v sredo, dne 3.12.1997 ob Svetovnem dnevu invalidov, prejeli darilo našega gospoda župana Matjaža Švagana.
To darilo je aparat Telclink - Mobilink, sistem za prenos EKG signalov po telefonu.
S pridobitvijo tega aparata bo kvaliteta zdravstvenega varstva naših stanovalcev še višja.
Pridobitev pa je tudi za strokovne delavce, ki bodo pri svojih odločitvah podprti z takojšnjimi strokovnimi navodili.
Zahvala gre tudi Društvu invalidov Trbovlje, njegovemu predsedniku gospodu Rudiju Janežiču za vodeno akcijo.
LEPO IN VARNO JE BITI OBČAN NAŠEGA ZAGORJA IN UPAMO, DA BO TO TUDI V PRIHODNJE !
Dom starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake
^
Mogoče je dobiti tudi video kasete koncertov znanih skupin, njihove zastavice,... Lastnik trgovine je znan zasavski glasbenik, Vlado Poredoš, pevec in kitarist skupine Orlek.
Trgovina je zagotovo velika pridobitev za Zasavje. Zato le brž v Frajton, kjer boste lahko kupili primerno darilo za prijatelja in tudi sami uživali ob končno pravi glasbi, po katero ni treba več v Ljubljano.
K.S.
AGROMAK ODSLEJ TUDI V TRBOVLJAH
Znani zagorski prodajalec sadja, Makica Tefik, je že več let s svojo družbo Agromak prisoten v Zagorju, kjer nudi raznovrstno sadje in zelenjavo. Ker je bilo med kupci opaziti veliko Trboveljčanov, je povsem smiselna poteza, da seje podjetje Agromak od 3-decembra preselilo tudi v Trbovlje, kjer ima sedaj svojo podružnico na Trgu Franca Fakina. Ob tem ni nepomemben podatek, da seje odprlo nekaj novih delovnih mest. Poslovalnico imajo odprto od 6. do 21.ure. Agromak pa se seli tudi izven meja Zasavja, saj bodo začeli prodajati tudi v Novem mestu.
Pete M.Mitchell
LAP BAR & CATERING
Lap bar iz Litije na Cankarjevi 8 vam od sedaj naprej nudi tudi gostinske usluge. Tako vam za razna poslovna srečanja, sestanke in praznovanja sami pripravijo hrano in dostavijo na dom. Za dostavo odlične hrane pokličite na telefon 061/883-495, vse ostalo pa opravijo sami.
Pete M.Mitchell
Občinski odbor SDS Zagorje prireja letno konferenco, ki bo v soboto, 13.decembra 1997 ob 17.uri v Stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje.
NOV BUTIK V TRBOVLJAH
Na Sallauminesu 8 je odprt nov butik z imenom Kristina No.2, kjer nudijo blagovne znamke Replay, Osare, Lee, KBM fashion, čevlje Yel-low cap,... Odprto imajo vsak dan od 12.00 do 15.00 in pa od 17.00 do 20.00, ob sobotah pa butik ni odprt.	Pete M.Mitchell
PETROL
PROTON
Morom oua mm mm.
VIKTORIJA IZDALA NOVO KASETO IN CD PLOŠČO
Viktorija, ki jo nekateri že poznate pod imenom Viki, je po prvi kaseti in uspešnici Si-erra Madre, izdala novo kaseto in CD ploščo z naslovom Dve pomladi dve jeseni. Skladbe so bile posnete v studiu Napoleon pod budnim očesom aranžerja, producenta in tonskega mojstra Dušana Zoreta. Prispevali pa so jih Brendi, Dušan Zore, Marino Mrčela in Viktorija sama. Celoten projekt je tudi tokrat t/šel pri
založbi mandarina. Viktorija pa ni spremenila samo imena temveč tudi izgled, saj se je iz plavolaske prelevila v rdečelasko. Viktorija pravi, da se ni izneverila tistim, ki jo radi poslušajo, saj so na tej kaseti in CD plošči zbrane takšne melodije, po katerih so jo ljudje spoznali in vzljubili.
SHIRLIE RODEN BO PELA V TRBOVLJAH
V soboto, 13.decembra ob 19.30 bo priljubljena angleška pevka Shirlie RODEN nastopila v Delavskem domu v Trbovljah.
Shirlie je že dobro znana občinstvu v Zasavju, saj bo to njen tretji solistični koncert v Trbovljah, in četrti nastop v Zasavju. V Zagorju je namreč pred dvema letoma nastopila s klasičnim programom ob spremljavi harfe.
Tokrat prihaja spet s svojo glasbo, ki jo sama imenuje pesmi za navdih. Shirlie nam bo predstavila večinoma svoje pesmi. Tudi presenečenj ne bo manjkalo. Večina pesmi, ki jih bomo slišali na koncertu, je nastala v Sloveniji. Koncert bo praznično obarvan, kot se datumu spodobi.
Shirlie bo prav v Trbovljah slavila pet let,
odkar je sredi decembra 1992 prvič prišla v Slovenijo; prišla, videla in osvojila slovensko občinstvo. Od tedaj je prišla že velikokrat in nastopila za otroke, mladino, za stare in bolne, za duševno bolne, skratka, za vse vrste občinstva po vsej Sloveniji. S svojim izjemno melodioznim glasom, polnim prelivov mavričnih barv, najde pot do srca vseh, ki ji prisluhnejo.
Njena glasba je namenjena ljudem vseh starosti. Obsega vse od balad z recitativi do pesmi v ritmu rocka. Njen repertoar je zelo raznovrsten, obsega tudi ljudske pesmi različnih evropskih pokrajin, tudi Slovenije, ter lažjo klasiko.
Shirlie Roden zelo rada prihaja v Slovenijo, kjer ima veliko prijateljev, navdihuje pa jo narava. Pravi, da je Slovenija njena najljubša dežela na tem planetu. Pri nas je dobila navdih za veliko svojih pesmi, med drugim tudi za svojo največkrat predvajano in izvajano skladbo, Walk in the Silence (Pojdi v tišini).
Shirlie je še pred šestimi leti nastopala v gledališču. Preokret v njeni karieri pomeni njen prvi samostojni album Skydancer (Nebesna plesalka). Z njim je pokazala, da sodi v sam kvalitetni vrh angleške glasbene scene. Doslej je izdala tri samostojne albume s svojo glasbo ter dva albuma, na katerih poje stare ljudske pesmi, tudi slovenske, ter lažjo klasiko. Vsi albumi bodo na voljo ob koncertu.
Za konec šc tale misel:
Za darila največkrat mislimo, da morajo biti materialne narave. Vendar so najdragocenejša tista darila, ki so nematerialna. Takšno darilo je koncert Shirlie Roden. Čeprav ga ne moremo prijeti in odnesti s seboj, ga veselo lahko podarimo sebi in drugim. Ostal bo v naših srcih kot dragocen biser.
W
PROMOCIJA NOVE PESNIŠKE ZBIRKE
Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah je 2.decembra v svojih prostorih pripravila zanimiv literarni večer s promocijo nove pesniške zbirke
Vinka Hrovatiča iz Hrastnika, sicer trboveljskega rojaka, z naslovom Spominčice cvetijo jeseni. Razgovor z avtorjem zbirke je vodil Tine Lenarčič, sodelovala sta recitatorja Eli Kaluža in Janez Zavolovšek ter glasbeni duo Anka in Rudi Grahek. Najprej so odprli avtorjevo slikarsko razstavo v mali galeriji. Avtor, slikar in pesnik Vinko Hrovatič je za to priložnost postavil na ogled 13 del, 11 v oljnem pastelu, dve pa v perorisbi, z motivi iz narave, kulturne in sakralne dediščine. V drugem delu večera je potekal razgovor o avtorjevem dosedanjem delu na literarnem področju.
Pesniška zbirka Spominčice cvetijo jeseni je izšla v samozaložbi v nakladi 100 izvodov z barvnim ščitnim ovitkom ter vezana v platno in jo lahko dobite pri avtotju. V zbirki je objavljenih na 261 straneh poleg spremne besede okoli 240 pesmi raznih zvrsti - ljubezenskih, planinskih, rudarskih, razpoloženjskih, otroških, domovinskih... V bistvu predstavlja izbor iz njegovih pesniških zbirk v rokopisu, ki pa štejejo skupno blizu 800 pesmi. Pogovor pa je potekal tudi o njegovi drugi literarni dejavnosti, o obsežnem avtobiografskem delu z naslovom Posetje, predvsem pa o njegovem vencu sonetnih vencev tudi z imenom Posetje. Ta venec sonetnih vencev šteje 165 vencev s skupno 2475 soneti in 34.650 verzi. Delo še ni dokončano in je eno namogošnejših pesnitev pri nas. Vinko Hrovatič se je že z dosedanjim delom dokazal, daje velik mojster verza in rime. Avtorje med pogovorom in po njem požel nedeljiva priznanja.
IL.
VIDA BOŠNJAK - LOGAR JE PREDSTAVILA SVOJ OBRAZ
V četrtek, 4.decembra je v knjižnici v Hrastniku javnosti svojo knjigo Obraz - pesmi predstavila znana hrastniška literarna ustvarjalka Vida Bošnjak - Logar. Hkrati seje na tej predstavitvi knjige predstavila tudi s svojimi likovnimi stvaritvami. Njene pesmi so predstavile Vojka Logar, Eli Kaluža, Manja Godec in avtorica sama. Kulturni oz.literarni večer s promocijo nove pesniške zbirke se je nato nadaljeval s pogovori navzočih.
U.
70 LETNICA ŠAHOVSKEGA KLUBA V TRBOVLJAH
Šahovski klub Rudar v Trbovljah je proslavil svoj 70-letni jubilej z veliko šahovsko prireditvijo. Ta je potekala v nedeljo, 30. novembra od 9.ure dalje v avli Delavskega doma Trbovlje. Tekmovanja se je udeležilo 150 vabljenih šahistov iz raznih krajev Slovenije.
IL.
11. GRUDNA 97
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
PREJELI SMO
0 USPEHU, TOKRAT ŠE MALCE DRUGAČE (Zagorje, anno 1997)
Ergo (torej)! Mogoče še drug zapis, drugačen pogled na zagorsko zgodbo o uspehu. Stari informbirojevci z Golega otoka bi jo poimenovali "pogled z žabje perspektive".
Oh seveda, v iskrenem upanju, da Zasavc tole modrovanje o Zagorski dolini objavi. Upam. da mu ni moč očitati enoumja; da pa bi bili zgolj "partijsko trobilo" pa si niti pomisliti ne upam.
Spoštovani g. župan, nate bom naslovil tole pisanje.
Dal sem ti svoj glas in vedno, že od mladih nog naprej, sem verjel v tvojo poštenost; tisto pristno poštenost, ki jo človek prinese s sabo na svet in mu je tudi politika ne more vzeti.
A veš, da imamo v občini uspešno in ugledno podjetje, ki je več kot 100 svojih zaposlenih delavcev, kateri imajo pet ali manj let do upokojitve, dalo na zavod, kjer bodo čakali upokojitev in ta čas prejemali nadomestilo?
Malce so na novo sistematizirali delovna mesta, jih nekaj ukinili. O, glej ga zlomka, novonastale potrebe po delovni sili so narekovale nove pogodbe - ne zaposlitve, namesto prejšnjih, rednih.
Da ne bi "ta stari" zagnali vik in krik pa so jim zadnje 3 mesece z vsemi možnimi dodatki, ki jih dopušča zakon, dvignili plačo, da ubožci ne bi bili prikrajšani pri višini nadomestila, ki jim ga izplačuje zavod za zaposlovanje.
Vsak dan jih gledam, kako monotono postopajo pred blokom, čakajoč na upokojitev.
In od kje zavodu denar? Iz proračuna, seveda.
In od kje se financira proračun? Od davkoplačevalcev, se pravi tebe, mene in še koga.
Ali pa tole predčasno upokojevanje knapov?
Ali bodo imeli minimalne pokojnine in bodo socialni reveži (Marija pomagaj, bodo spet zakuhali kakšno rdečo revolucijo) ali pa je zopet kdo potegnil za nos SPIZ. Kdor pozna aktuarski izračun (vplačani zneski, zavarovalna doba, starost itd.) ta ve, da tu spodobne pokojnine ne more biti. Če pa žeje, potem pa luknjo zopet krpa proračun.
In to, da nekateri mladi upokojenci (vseh kategorij) pridno fušajo, na čmo mešajo nafto in to za uradno registrirano podjetje.
In ta naš edini hotel. Nekoč opevan, potem pa sramotno prodan. Saj, če se prav spomnim, je bil dokončan s samoprispevkom.
Je bil kdo poklican na odgovornost? Ne mislim partijsko, te ni več; na materialno odgovornost. Gospod bivši direktor še vedno pridno hodi na občinske sestanke. Najbrž je nepogrešljiv turistični in gostinski (so)delavec. Priznani gostilnčar iz Savinjske doline je imel zanimive predloge; in komu je stopil na žulj?
In manegerske plače vodstvenih delavcev rudnika v zapiranju? Drugače bi odšli, pravijo. Le kam? In škoda bi bila nepopisljiva.
Imam prijatelja, kije zaposlen tam. Do upokojitve po "specialnih pogojih" mu bosta zmanjkali dve leti in jih bo tako delal še dobrih 20 dodatnih.
Odpiramo nove šole, mladina študira. Študira, ker ne dobi zaposlitve. To me spominja na Kosovo v 70 letih in njihovo univerzo.
Evropa je pred durmi, harmonizacija zakonodaje... Da, da velike besede, veliko svetovalcev in 500 ali 1000 DEM plače. Evropa bo. Amerika bo...
Pa naša nadobudna mladina na zagorski avtobusni postaji ob 20h zvečer. Grozno, mar ne?
Gospodje in gospe učitelji oz.profesorji, kaj ste jim dali? Zgolj algoritem in besedne vrste.
In kaj praviš, v kateri steber novega pokojninskega naložbenega sistema bodo vplačevale delavke z Lisce z dobrimi 40 tisočaki neto plače?
Ta naš SPIZ, iz katerega je jemala sleherna vlada (vračala bolj malo). Zdaj, ko je vreča prazna, pa adijo. "Zbogom novci, zbogom sinovci."
Če utegneš, nam predstavi zagorski neto proizvod na prebivalca, povej, koliko osnovnošolcev in srednješolcev v občini je letos dobilo svojo prvo zaposlitev (brez tistih 40 jurjev mark za vsakega prezaposlenega knapa).
Kje smo, kje stojimo, kolikšna je naša teža. Vsaka pravljica se nekoč konča, če ne prej, ko nas zapusti "ata" v Ljubljani, ali pa, če že prej zmanjka žoltih cekinov. Srečno!
P.S.
Moj glas še vedno imaš. Divide et impera (deli in vladaj). Mlada občinska pravnica bo ugotovila, daje
vse v skladu s pozitivno zakonodajo. Tistega A.Trstenjaka, ki je nekaj pisaril o pregovorni slovenski poštenosti, pa ne gre jemati povsem dobesedno. Možje bil že prileten, ko je to zabeležil. Trbovce pa le šibamo.
Gremo!
Zapisal: Sony Globokar, Izlake
Vsaka podobnost z Betajnovo je zgolj naključna.
NAMESTO ZAHVALE
V	sedanjem načinu življenja prevladujejo stremuštvo, karierizem in pehanje za materialnimi dobrinami - odnos do sočloveka, humanizem -to so pozabljene in prezrte vrednote.
Če je človek še prileten in bolan, je skoraj "odpisan", v tem krutem boju za preživetje, skoraj ni mesta zanj.
Prav neverjetno je, da se v tej pridobitniški družbi še najde mesto, kjer človek začuti toplino in skrb za soljudi. To sem začutila v domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah, kjer so z veliko razumevanja s strani vodstva in strokovnih služb, sprejeli mojo teto, ki si je zaradi bolezni, tam morala poiskati svoj nadomestni dom.
To je kraj, kjer se čuti prijaznost že pri vhodu in bolj, ko človek spoznava notranjost doma in oskrbovance, bolj ceni delo, ki poteka v tej ustanovi. Humanizem še ni povsem pozabljen in to daje upanje. Če bo tako tudi vnaprej, se mi ni treba bati starosti in onemoglosti.
Sonja Lukančič, Trbovlje
TAXIV ZASAVJU
1 .oktobra je Avtotaxi Milan Golob s.p. Zagorje zaposlil dva voznika na taxi vozilih, ki vozita po Zagorju in Sloveniji po sprejemljivi ceni za vse občane Zagorja oziroma Zasavja. Cena taxi prevoza iz Zagorja do Izlak je 150 SIT za osebo.
Navkljub velikemu nasprotovanju monopolnemu podjetju Integral Zagorje, ki jim je poslal vse inšpektorje, da bi onemogočili prevoze taxijev po Zagorju, je samostojni podjetnik Milan Golob prestal vse inšpektorske preglede, saj ima urejeno vso dokumentacijo in licenco, ki se zahteva za taxi prevoze.
V	dveh mesecih taxi prevozov so občani Zagorja izredno zadovoljni, saj je po tej ceni taxi dostopen vsakomur. Še posebno so zadovoljni starejši ljudje, ki težko hodijo, saj jih pridejo iskat na dom in po želji odpeljejo nazaj na dom do vrat.
Taxiji so na voljo 24 ur na dan in jih lahko pokličite kadarkoli na številke 041/613-689, 0609/613-689 ali 62-155.
Zahvala gre tudi županu občine Zagorja, ki podpira delo, da se ga lahko opravlja, kot je treba, in da tudi Zagorje, oziroma Zasavje gre s
Slovenijo skupaj v Evropo z zdravo konkurenco.
Milan Golob
UKOR IN POHVALA
Vsakdan poslušamo o pokojninski reformi ter reformi zdravstva. To je vsekakor resen problem in vse kaže, da bodo pravega zdravja deležni samo še ljudje z debelimi denarnicami. Zakaj to pišem?
Kar čez noč me je napadel hud išijas, bolečine neznosne, noči brez spanja. Ker niso pomagali niti najmočnejši analgetiki, niti injekcije, je sledilo slikanje hrbtenice. Ugotovljena je bila obrabljenost vretenc, ostri robovi vretenc, itd. Dobil sem še deset injekcij in po dobrem mesecu hudih bolečin od kolka do konca prstov na nogi, se je začelo počasi umirjati. Na vrsti je bil ortoped, ki je ugotovil še več napak na hrbtenici in hudo vnetje živca, dal blokado in predpisal terapijo. Ko je zdravnica to pregledala, je rekla, da se ta predpisana terapija dela samo v zdravilišču. Takoj je napisala predlog komisiji, dve terapiji pa sem delal v domači fizioterapevtski ambulanti. Sedaj pa k glavnemu razlogu, zakaj to pišem. Ker vem, daje zdravstvo v denarni krizi, nisem niti pričakoval ugodne rešitve predloga komisiji. Mislil sem, da bo odgovor komisije, da pač pred koncem leta ni več denarja za te dejavnosti, ali pa da so ugotovili, da zdraviliško zdravljenje ni nujno potrebno. Pa sem se zmotil. Odgovor se je glasil, da zdraviliško zdravljenje ni nujno potrebno. Pa sem se zmotil. Odgovor se je glasil, da zdraviliško zdravljenje v naravnem zdravilišču ni utemeljeno po kriterijih obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pa je žalostno in boli. Iz tega sledi, da obvezno zdravstveno zavarovanje ne pomeni veliko in se bodo v zdraviliščih zdravili le samoplačniki in ljudje, ki plačujejo nadstandard. Prepričan sem, da komisija ni delala po svoji presoji, temveč po direktivi ZZZS. Zatorej njim ukor!
Da pa ne bom samo kritiziral, naj pohvalim ZD Hrastnik, kjer so se res vsi trudili, da bi mi pomagali. Posebna pohvala in zahvala dr.Veri Rupel, ki je res storila vse, kar je bilo v njeni moči. Nikoli ne bom pozabil, kako je bilo, ko sem prišel k njej popolnoma izčrpan od bolečin in neprespanih noči, s kakšnim sočutjem me je sprejela, me pregledala s premislekom, kako bi mi še sploh pomagala. Vsa čast njej, sestram, fizioterapevtki in tudi vsem, ki so mi omogočili hiter pregled pri ortopedu.
Še enkrat hvala. Vesel sem, da so v zdravstvu tudi še dobri ljudje.
Ivan Hočevar, Log 28d, Hrastnik
11. GRUDNA 97
PRETRESLJIVA ZGODBA 0 84-LETNI ZENSKI IZ TRBOVELJ
KDO BO POMAGAL ANI BELIN ?
Trbovlje - Mnogi od vas se boste ob prebiranju sledečega članka zgražali. Nad kom se boste, je povsem vaša odločitev. Mi smo tu zato, da vas opozarjamo na takšne in podobne probleme. In to, kar se že več let dogaja na Cesti Tončke Čeč 4 v Trbovljah, je zgodba, ki bi morala v javnost priti že prej, ne pa šele sedaj. Kot pa boste ugotovili, si je za razmere, v katerih živi. predvsem kriva ženska sama.
Prvi, ki je vpleten v to zgodbo in na nek način tudi "žrtev", je prav gotovo Jože Wallas, ki nas je pravzaprav tudi opozoril na problem.
"Na problem Ane Belin sem opozarjal že več let, sedaj pa je vse skupaj prišlo do te mere, da mi ni ostalo nič drugega, kot da javno povem svojo stran zgodbe. Ženska že več kot eno leto živi v neznosnih razmerah, kar je nenazadnje razvidno iz slik. Vsa stvar ne bi bila tako kočljiva, če ne bi jaz kupil hišo, v kateri prebiva. Tega je sedaj že štiri leta. In ker nisem tak človek, ki ne bi imel
Jože Wallas - lastnik hiše, kjer stanuje Ana Belin
vesti, sem kljub temu, da to ni moja dolžnost, kupil stanovanje nasproti hiše in takrat zanj dal 20.000 DEM. Poleg tega je bila možnost, da gre v dom, a je to odklonila. Ana se je strinjala, da se bo odselila v stanovanje, a so jo okoliški sosedje prepričali, da je neumna, če bo to storila. Ker je bilo stanovanje prazno, sem bil sedaj jaz primoran, da se preselim v stanovanje. Ta ženska se ni sposobna urejati, čistiti, poleg tega že
eno leto živi brez vode in sanitarij, bi bilo najbolj pametno, da se žensko premesti v dom.
Na ta problem opozarjate že nekaj časa. Ali ste se obračali na kakšne pristojne institucije?
Seveda. Moj prvi naslov, kamor sem se obrnil, je bil Center za socialno delo Trbovlje. Tam so mi dejali, da bodo poskušali zadevo urediti in Ano spraviti v dom. Sicer so jo tudi že obiskali. Po mojem mnenju bi morala "socialna" ukrepati, ne glede na to, kakšen zakon obstaja.
Ampak ženska je tako trmasta, da enostavno noče iti v dom. Posledica tega, da v stanovanju ni ne vode, ne sanitarij, je neznosen smrad, kije sedaj še bolj moteč, saj sem v hiši odprl gostinski lokal. Smrad pa ni največji problem. Lansko zimo je v stanovanju trikrat zagorelo in bojim se, da ne bi kar naenkrat zgorela cela hiša. In zaradi tega je treba nekaj ukreniti. Z njo sem se poskušal osebno pogovoriti, toda ženska ni pripravljena govoriti. Včasih dobim občutek, kot da je neprištevna. Če vidiš, da človek ne more živeti v takšnih razmerah, ga je treba pa prisilno nekam spraviti. Nihče mi ne bo rekel, da moram ženico pustiti pri miru, saj se bo navsezadnje potem še zadušila v lastnih smeteh."
Tako torej Jože Wallas, ki mu vsekakor ni vseeno, kaj se bo zgodilo z Ano Belin. Nekaj vprašanj smo hoteli zastaviti Centru za socialno delo v Trbovljah, a nas je od tega odvrnil odgovor na prvo vprašanje.
Socialna delavka Lidija Kajtna je bila kratka in jedrnata in nam je o primeru Belin dejala le: "Zakon je jasen. Če oseba (v tem primeru Ana Belin) ne želi iti v dom, je mi ne moremo prisiliti. To možnost smo ji dali na razpolago, a jo je zavrnila, češ, daje dovolj sposobna skrbeti zase. Sicer pa smo že ukrepali in na sodišču sprožili postopek za odvzem poslovne sposobnosti."
Zaradi takšne in podobne navlake je pri štedilniku na sliki že trikrat zagorelo.
Zanimivo bi bilo slišati, kaj o vsem tem pravi Ana Belin, a vam tega žal ne moremo posredovati. Namreč, zakaj? Ženico smo obiskali, a smo naleteli na molk, saj smo na njena vrata trkali vsaj pet minut. Sami smo se prepričali, daje doma, a očitno o vsej zadevi ni hotela govoriti, vsaj mi smo to tako razumeli. Zgodbo o Ani Belin bomo prav gotovo spremljali še naprej in upajmo, da se bo le-ta kmalu rešila.
Tekst: Pete "Maverick" Mitchell Foto: Jože VVallas
PREDSTAVLJAMO VAM ZASAVSKA SMUČIŠČA IN NJIHOVE CENE PONUDB
Da bi vam malce olajšali odločitev o tem, na katero zasavsko smučišče se boste podali, smo samo za vas pripravili pregled ponudbe in cenik storitev na skorajda vseh zasavskih smučiščih. Žal vam zaradi objektivnih razlogov ne moremo nuditi podatka za smučišče Kal.
SRC MARELA ponuja prevoz z žičnicami in smučanje po naslednjih cenah:
DNEVNA VOZOVNICA: ODRASLI	1200,00	SIT
OTROCI DO 14 LET	800,00	SIT
SENIORJI	800,00	SIT
DOPOLDANSKA ALI
POPOLDANSKA VOZOVNICA ODRASLI	800,00	SIT
OTROCI DO 14 LET	500,00	SIT
SENIORJI	500,00	SIT
VOZOVNICA NA SEDEŽNICI
V ENO SMER	ODRASLI	150,00 SIT
OTROCI	100,00	SIT
SKUPINSKA VOZOVNICA ZA
ORGANIZIRANE SKUPINE OTROCI	500,00	SIT
Seniorji se smatrajo: moški nad 60 let in ženske nad 55 let Za člane kluba in smučarske zveze Slovenije velja 10% popust, ki veljajo le ob dokazilu o vplačani članarini za sezono 1997/98.
DOPOLDANSKA VOZOVNICA VELJA DO 12.URE IN 30 MINUT. POPOLDANSKA VOZOVNICA VELJA OD 12.URE IN 30 MINUT. Obratovalni čas ob delavnikih je od 13.ure do 17.ure, ob vikendih, zimskih počitnicah ter po posebnem dogovoru, je od 8. do 17.ure.
Vozovnice bodo tudi v predprodaji, ki velja do 15.12.1997 in sicer: DNEVNA VOZOVNICA	ODRASLI	1000,00	SIT
OTROCI	650,00	SIT
SEZONSKA VOZOVNICA	ODRASLI	8000,00	SIT
OTROCI	6000,00	SIT
SD Kum - Dobovec sporoča, da na smučišču TROTOVNIK in na pobočjih Dobovca ter Kuma nudi obilo športno-rekreativnih užitkov. Na smučišču vam nudijo dve vlečnici s kapaciteto 850 smučarjev na uro, urejene tekaške proge, 35 metrsko smučarsko skakalnico in smučarsko kočo z 70 sedeži in dobro gostinsko ponudbo. Smučišče je travnato in redno vzdrževano, z možnostjo dodatnega zasneževanja.
Po predhodnem dogovoru organizirajo tudi različna tekmovanja za šole, sindikate in društva. Prav tako organizirajo tudi začetne in nadaljevalne tečaje šole smučanja in šole v naravi.
V dneh od 25.12. do 28.12. in od 14.12. do 17.12.1997 bodo pripravili štiri dnevne tečaje za otroke in odrasle. Cena tečaja znaša 6000,00 SIT po osebi in vključuje tečajnino, čaj, malico in zaključno tekmovanje v veleslalomu in priznanje.
Smučišča obratujejo po sledečem urniku:
SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI - OD 9.URE DO MRAKA CENA CELODNEVNIH VSTOPNIC:
ODRASLI	900,00	SIT
DO 15 LET	600,00	SIT
POLDNEVNA (OD 9.URE DO 13.URE ALI OD 13.URE DO MRAKA): ODRASLI	700,00	SIT
DO 15 LET	500,00	SIT
POPOLDANSKA (torek, sreda, četrtek, petek OD 14 URE DO MRAKA): ODRASLI:	600,00	SIT
DO 15 LET	400,00	SIT
Za upokojence (moški nad 60 let in ženske nad 55 let) je smučanje brezplačno, za ostale upokojence pa veljajo otroške vozovnice, kot tudi za dijake z dijaško izkaznico. Nudijo tudi letne vozovnice (prenosljive). Cena izvedbe tekmovanja znaša (do 30 tekmovalcev 100 DEM, do 60 tekmovalcev 150 DEM, nad 60 tekmovalcev 200 DEM.
Vse dodatne informacije dobite lahko na telefon 39-127 (Jože Volaj) ali 39-129 (Jože Knez ml.).
Smučišče na Vidrgi razpolaga z dvema snežnima topovoma in ratrakom, smučišče lahko sprejme do 300 ljudi, organizirali bodo tudi stalno šolo smučanja, cenik storitev pa je sledeči:
ŠOLE 700,00 SIT OTROCI: CELODNEVNA	800,00	SIT
POPOLDANSKA (OD 13.DALJE)	600,00	SIT
ODRASLI: CELODNEVNA	1000,00 SIT
POPOLDAN	900,00	SIT
V ceni je vračunana tudi malica!
Rekreacijski center Prvine obratuje od 10.ure do 16.ure in ima sledeči cenik storitev:
DNEVNA KARTA TEDENSKA OTROCI (do 4. razreda) SINDIKATI (letna) SKUPINE PO DOGOVORU
1200.00	SIT
6000.00	SIT 750,00 SIT
25000,00 SIT
Smučarsko društvo Trbovlje nam je za smučišči Lontovž in Medvednica sporočilo naslednje podatke:
DNEVNA VOZOVNICA	1200,00	SIT
POLDNEVNA VOZOVNICA	900,00	SIT
DNEVNA VOZOVNICA - DO 14 LET IN NAD 60 LET 700,00 SIT POLDNEVNA VOZOVNICA - DO 14 IN NAD 60 LET 600,00 SIT SEZONSKA VOZOVNICA	12000,00	SIT
SEZONSKA VOZOVNICA - ČLANI SZS	10000,00	SIT
SEZONSKA VOZOVNICA - DO 14. LETA	7000,00	SIT
SEZONSKA VOZOVNICA - DO 14. LETA, ČLANI SZS 5000,00 SIT TEDENSKA VOZOVNICA - ODRASLI	6000,00	SIT
TEDENSKA VOZOVNICA - DO 14 LET	4000,00	SIT
Sezonske vozovnice se lahko dobijo vsak torek ali petek od 18. do 19.ure v Trbovljah na Ulici 1.junija 4 na sedežu društva.
V ceno je vključen topli obrok!
Pete "Maverkk" Mitchell
NEZAŠČITENI DELAVCI NA JAVNIH DELIH - NA ZAGORSKI KOMUNALI
Zanimiv je (ne)red, ki vlada na področju zaposlovanja delavcev na javnih delih. Pri zaposlitvi, začasni, seveda, kar gladko steče. Pri odpustu pa očitno tudi, vsaj v Zagorju je tako. Za delodajalca je stvar zelo hitro končana, za delavca pa potemtakem tudi, saj izgubi pravico do podpore. Tako je bilo vsaj v primeru, kije nam prišel na ušesa.
Po spraševanju o dogodku, smo si ustvarili nekakšno sliko, ki pokaže precejšnjo samovoljo Mirana Sotenška, tehničnega direktorja na komunali. Sedemnajstega novembra letos je odpustil delavca na javnih delih, Miho Žvagna in se zarekel, da ga že ne bo vzel nazaj (četudi bi ga lahko), kljub posredovanju pristojnih na občini. Zanimivo je, kako je do tega prišlo. Komunalni redar je pri precej obsežnem delu čiščenja okolice stanovanjskih enot pod nekdanjim Frančkom in med "Vrbanovcem", potreboval dovolj delovne sile. Ugotovil pa je, da enega delavcev ni (Mihe Žvagna), kar je tudi javil Sotenšku.
Po spraševanju, kako to, se pokaže, da sije omenjeni delavec pri svojem neposredno nadrejenim, Miranom Birošem, dogovoril za odsotnost z dela po deveti uri, da bo lahko odpeljal avto na servis, ob 14. uri pa je bil tako ali tako dežurni na pokopališču. Naslednji dan je bil Žvagen brez dela, Sotenšek mu je namreč dejal, daje od torka dalje na zavodu.
Zanimivo je, da nam Sotenšek o dogodku ni hotel ničesar povedati, razen tega, da je Žvagen problematičen delavec, konkretno, kako problematičen, pa ni vedel povedati, razen , daje že bil opozorjen, ko so ga dali delati v Kisovec, kjer gaje kontroliral človek, ki sicer ni zaposlen na komunali.
Zanimiva je izjava delavcev komunale, da le čemu so se spravili ravno na Žvagna, nekateri pa "kar pred nosom Sotenšku pijančujejo”.
Najmanj, kar lahko zaključimo, je, da vertikalna komunikacija na komunali šepa, pa če smemo z enega primera malo špekulirati, je pri njih neposredni nadzornik lahko tudi tajnik KS.
MM
ANKE1A
Razčlembe hudobnega
Radi bi bili bogati, razumljeni, srečni in tako dalje, in ččie kdo temu protfvi pomeni, da je hudoben, kajne? Hudobni naklepi se priplazijo kot bi mignil - v presenetljivih objemih, naključnih besedičenjih, namernih preudarjanjih. Nesluteno se razpasejo v obliki dvomov, nadaljujejo z zamero in dobijo svoj
renome s sovraštvom. Morda slednje niti ni nujno, saj se mnogi; prav zabavajo, ko komu naredijo škodo. Saj ni boljšega, kot če ib prijatelj zaljubi pa mu spodneseš
upanje, ali če spoznaš nekogaršnje namene in ga pri doseganju teh onemogočaš.
Koliko porogljivosti povzroči pritihotapljena škodoželjnost, ki zmeraj najde nova ugibanja, vedno sklepa zavidna
poznanstva, in kaj je potemtakem hudobija, če pa vsakdo ravna, kot se mu edino zdi prav? Ko pa si vendar vsi želimo zadovoljive medčloveške odnose - obzirne ih odkritosrčne. Nemara bo držalo, da sc ljudje večinoma pogosteje obnašajo hudobno kot dobro, pa tudi nihče ni zmeraj in do vsakogar zgolj dober ali zgolj hudoben. Pa vendar se hudomušnost prikrade z nagajivo zvitostjo, da jo podkuri komur/chodi. / vzrokom pač, ki naj prinese koristi hudobnežu in jo zagode dobričini, saj gaje pač njegov "soigralec" s Svojimi nameni: postavil v vlogo izkoriščanega oziroma: "tistega dobrega".
Vsekakor pa se sodelovanja ne odšlikujejo le v odvisnosti na zla in dobra dejanja, čeprav nekateri vsemu navkljub celo pravijo, da ljudje, ki nenehno počenjajo slabe reči, zato še niso slabi.
Delanje hud(obn)ega, je nemalokrat kot že vnaprej izpolnjene prerokbe, ki dajejo prednost negativnim slutnjam in dovtipom ter ne čakajo na izpolnitev slučajnosti. Fatalisti bi sicer dejali, da nam je tudi hudobija tak6 namenjena kot odrejena, z odpuščanjem pa si menda prihranimo vsaj polovico skrbi. A ker hudobija navadno še bolj onesreči človeka, se splača dan polepšati z dobronamernostjo. Pri čemer okornost
sploh ni pomembna.
Tekst in foto: Petra Radovič
Ana Markelj, učenka iz Hrastnika:
"Hudobni so tatovi in kriminalci. Tudi hudobija v pravljicah me zabava, napri-mer mačeha v Pepelki ali
čarovnica v Sneguljčici, ki naj bi veljali za hudobni, čeprav se mi zdita povsem prisrčni."
Nataša Crnkovič, študentka iz Hrastnika: "Če
komu nalašč storiš krivico, si hudoben. In kadar si ne morem kaj, da nisem nesramna do koga, si
priznam, češ, kaj sem pa danes tako hudobna. Vendar se pri kakršnihkoli konfliktih raje pogovorim, saj mi je v večini žal prijateljstev na račun zlonamernosti."
Sabina Posavec, dijakinja iz Trbovelj:
"Hudoben je tisti, ki koga užali ali obrekuje ali skuša človeku kako drugače škodovati.
Mislim, da nisem hudobna. Toda če zvem, da je kdo hudobno naperjen do mene, ga skušam od tega odvrniti."
Janez Vozelj, strojni tehnik iz Zagorja: "Sc
mi zdi, daje kar dosti ljudi, ki so
hudobni, vendar zase tega ne bi mogel reči. Menim, daje hudobija slaba lastnost človeka, ki želi drugemu najslabše. Za razliko od škodoželjnosti, ki pomeni le trenutno jezo, so hudobneži vztrajnejši v slabih namenih. In takih ljudi ne podpiram - niso zaželjeni."
Slavi Zupan, bolničarka iz Zagorja: "O,
seveda je bilo že veliko
dogodivščin s kakšnimi hudobnimi ljudmi. In menim, daje do hudobnih treba biti hudoben, saj ponavadi ne poznajo mere in jih nič ne odvrne od hudobnih naklepov."
Edi Plaznik, strojni mazalec iz Zagorja: "Še
preveč hudobije je na svetu. Toda če nekomu ne moreš storiti dobrega, tudi slabega ni treba.
Ljudi, ki se mi zdijo hudobni, raje pustim pri miru, saj sicer ne veš, kakšno obnašanje lahko povzročiš."
Milena Trnjenič, dijakinja iz Litije: "Včasih res komu rečem, daje hudoben.
In če me sestra kdaj razjezi, tudi jaz postanem hudobna. Mislim, daje hudobija neke vrste škodoželjnost, da na slab način izkoristiš šibke točke kakšnega znanca. Sploh pa se nikdar ne bi odločila za hudobijo in tudi za prijatelje imam rajši takšne, ki niso hudobni."
Mia Južina
Dobro in zlo
Pravijo, da je zlo te dobro, ki ga mučita lastna lakota in žeja. Mi pa od trenutka, ko se rodimo, do trenutka smrti živimo v prepiru. Ne le v zunanjem prepiru z okoljem in medsebojnem prepiru; v prepiru smo tudi notranje. Sprejmemo to borbo o stalnem etičnem odločanju, moraliziranju, sojenju in obsojanju, navadimo se nanjo in jo prenašamo naprej svojim otrokom. Kako zlahka verjamemo sodbi drugega človeka in si potem oblikujemo podobo o sebi na temelju njegove sodbe. Tako bo tudi otrok, ki je stalno izpostavljen kritikam, negativnim sodbam odraslih, slej ali prej izpolnil njihovo negativno pričakovanje, saj bo te sodbe ponotranjil in sam verjel vanje kot v objektivno resničnost. Da bi bili res svobodni, bi morali poslušati t.i. dobre in slabe stvari, ki nam jih pripovedujejo in pripisujejo, toda te reakcije nas ne bi smele čustveno vznemirjati, nič bolj ne, kakor vznemirjajo računalnik, ko vanj vlagajo podatek. Kajti to, kar pravijo o nas, morda celo bolj razodeva tiste, ki nas sodijo, kakor nas same. Dejansko moramo biti pozorni tudi na sodbe, ki jih dajemo sami o sebi, kajti celo te v gavnem slonijo na vrednostnih sistemih, ki jih pridobimo od ljudi okoli sebe. Zakaj naj bi si sploh želeli biti komu posebej pri srcu in bi tako podlegli tej vrsti odobravanju in sodbe? Zakaj ne bi bili zadovoljni, da smo, kar smo?
Problem dobrega in zla bi, tako pri posamezniku kot v družbi, lahko primerjali s tehtnico. Kolikor bolj se tehtnica prevesi na eno stran, tem težje jo je uravnotežiti in še težje prevesiti na drugo stran. Zlo je dandanes postalo delujoča resničnost, tako zelo je delujoče, da se ga niti prav ne Zavedamo več, saj je povsem vskadanje. Na primer, mediji nas vsak dan vsevprek "bombardirajo" z raznoraznim nasiljem; od političnega, ekološkega do medosebnega. Vendar nas večina tega nasilja in nepravičnosti, ki se dogajajo po svetu, pušča ravnodušne. Toda ti konflikti, ti prepiri, ne potekajo te na zavestni ravni, temveč globoko v globini zavesti. Kdor torej hoče dobiti odgovor na danes zastavljen problem zla, potrebuje predvsem temeljito samoopazovanje svoje celosti. Brez. prizanašanja mora vedeti, kolikšne dobrote in kakšnih sramotnih dejanj je zmožen storiti, in se mora varovati, da ne bo nečesa imel z.a resničnost, drugo pa za iluzijo. Oboje je namreč resnično, kot možnost, popolnoma pa nam ne uide, ne eno, ne drugo, če hočemo, kot bi pravzaprav moral znati vsak, živeti brez samoiluzije in samoprevare. Naša družba, polna nasilja, zla, preverznosti pa tudi občasnih prebliskov sreče, sočutja, ljubezni... je zrcalo medsebojnih odnosov. In če je v naši zavesti borba, bolečina, potrtost in strah, bomo ustvarili tudi družbo, ki ponazarja nas same. Družba navsezadnje predstavlja odnos, ki ga imamo drug z. drugim.
Zlo je obostoječe dejstvo v naši družbi, vendar ker tega ne sprejemamo, bežimo od njega v njegovo nasprotje, v nekaj, čemur rečemo ideal, v nasprotje obstoječega. In rodi se razdvojenost med tem "kar je " - obstoječim in med tem "kar naj bi bilo" - iluzijo. Obstajata dve šoli mišljenja o zlu oziroma nasilju. Prva pravi: "Nasilje se dedno prenaša!" in druga pravi: 'Nasilje je rezultat socialne in kulturne dediščine!" Vendar kur je pomembno, je dejstvo, da smo nasilni in ne opravičilo, zakaj. Zdi se, da sebičnost, ki poraja zlo, izhaja iz. instinkta po samoohranitvi, kije naš prvi in najgloblji instinkt. Da hi se znebili nasilja, nekateri uporabljajo ideal, ki ga
imenujemo nenasilje in mislijo, da se lahko z idealom nenasilja rešijo svoje nasilnosti, vendar je to nemogoče. Imeli smo brezštevilo idealov, vse svete knjige so jih polne, pa smo še vedno nasilni. Ko rečete, da nekoga ne marate, je to dejstvo, čeprav grozljivo. Če dejstvo sovraštva pogledate neposredno in se resnično poglobite vanj, se razblini, če pa rečete: "Ne smem sovražiti, v srcu moram imeti ljubezen!", potem živite v zlaganem svetu z. dvojnimi merili.
Marta Hrušovar
mm\ in išim, TODA...
Spominjam se pogovora s prijatelji pred nekaj tedni, ko sem trdila, da je lepo in lahko živeti, ko najdeš sebe. Vprašali so me, kako to mislim in zdaj se trudim, da bi vse občutke v zvezi s tem izrazila, prelila v besede. Takrat, ko se najdeš, to preprosto veš in občutiš, zdaj pa, ko hočem te občutke izraziti z besedami, imam probleme. Pa vendar naj poskusim! Prepričana sem, da se vsaj enkrat v življenju iščemo prav vsi. Včasih smo si blizu, drugič spet oddaljeni od sebe milijon let. Mnogokrat se nam zgodi, da želimo in hočemo biti nekdo drug. Skrivaj občudujemo ljudi okrog sebe in strašno radi hi bili taki kot oni. Ne, da bi jih v resnici poznali, z. vrlinami in napakami, jih poskušamo posnemati. Zatajimo svoj lastni jaz, sebe in na vsak način hočemo hiti nekdo drug. Ste pomislili, kako malo se takrat cenimo, kako Z.elo se razvrednotimo?
Naj se še tako trudimo, ne moremo postati nekdo drug, kajti vsak človek je unikat, eden in edinstven in dveh enakih ni!
Zakaj bi torej sploh poskušali biti nekogaršnja kopija ? Unikati so vendar najbolj cenjeni. In zakaj bi delali in govorili nekaj, kar globoko v sebi ne čutimo in ne želimo? Samo da bi ugajali drugim?! To nam res ni potrebno in vendar velikokrat to počnemo.
Pojdimo za trenutek iz. sebe in se opazujmo. Kritično in nepristransko ocenimo svoje obnašanje. Neštetokrat se zalotimo ob vprašanju: "Joj, kaj bodo pa drugi rekli?" In potem naredimo tisto in tako, da bi bili drugi zadovoljni z nami. Kaj pa mi? Smo mi zadovoljni s seboj potem, ko sebe, svoje želje in nagnjenja utišamo in zatajimo?
Kolikokrat nas je življenje pokazalo, da "tisti drugi", zaradi katerih smo zatajili sebe, nikoli niso zadovoljni z. nami, karkoli storimo. Obstaja pa še druga možnost, ki nas bo še bolj potrla in sicer, da tisti, za katere smo se "trudili" živeti po njihovih merilih, tega sploh niso opazili.
In zdaj se vprašajmo, če je res vredno in smiselno tako živeti. V trenutku, ko si bomo iskreno odgovorili na to vprašanje, bomo našli sebe. Pričeli bomo živeti sebe, iz sebe in za sebe. Ko delam in živim tako, kot bi to počela Jaz, takrat sem zagotovo našla sebe.
Da pa ne bo pomote! To je daleč, zelo daleč od sebičnosti! Da živimo na tak način, moramo imeti radi sebe, se spoštovati in ceniti, in če se tako vidimo in sprejemamo, potem enako čutimo tudi do drugih in to energijo dajemo v prostor in čas. Sin mi je nekoč dejal: "Vsak lahko da samo tisto, kar ima!"
Ljubezen do sebe je pogoj za ljubezen do vseh ljudi.
Valvazorjev trg 19, Litija; Cesta zmage 4, Zagorje
Valvazorjev trg 19, Litija; Cesta zmage 4, Zagorje v tel.: 0^1/384-175	-	0601/64-668
nntSl \H8Rssr'
cs ekskluzivni
[zastopnik in prodajalec Moranskega slekla
MSSfflogrlice po ugodnih cenah
ponudbe ročnih, stenskih in namiznih ur Vas posebej opozarjamo na NOVE ročne ure evropsko priznanih proizvajalcev Qi^§(NE’*n P**™ Li^nnitT ,
katerih posebna odlika je kvaliteta, design, izdelava in dostopne cene
‘ V' K
Zd Pas in Paše najbližje
v X'* 'v	i'"	<. i-*- a v'"	s •.-•."rv x s *
Odprto pon. do pet. od 8 do 1 9 ure, sobota od 8 do 1 2 ure.
video	in fotokopiranje
	mmmm _	\ Zagorje 1 ilM A
*	izdelava koledarjev za leto 1998 z motivom po VAŠI želji (otroci, starši, živali,...)
*	vse velikosti -od žepnih do stenskih
*	možnost tiska vašega logotipa na koledarje
	Polje 30, Zagorje tel.: 0001/(51 457 <54 72 7
Podjetje za svetovanje, in eniring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
INTERNET V ZASAVJU
Povezava preko klicne linije - fizične osebe
*	samostojni uporabniki brez lastne poddomene Povezava preko klicne linije - pravne osebe
*	samostojni uporabniki z lastno poddomeno v tref.so ali si
World Wide Web
Izdelava in objava vaših strani
Izdelava On-line prodaje preko Interneta
Nudimo vam fax modeme: Z00M, SPORTSER, COURIER, MOTOROLA, CARDINAL, ZYXEL.
Za vse podrobne informacije smo vam na voljo od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure.
P @ 2 @ ®
ODPRLA SE JE NOVA OTROŠKA TRGOVINA PRAVLJICA V TRBOVLJAH (bivša Tima)
Pr^VjIC/)
C. 1. junija 7. 1420 Trbovce. Mtel.: 0609 638 664
aj)(S@(D)PE cipe
, do konca decembra vam nudimo
t0%
Velika izbira IGRAČ, OBLAČIL (kape, šali, rokavice, BUNDE spodnje perilo, nogavice,...) ČEVLJEV in COPAT. KOZMETIKA FISSAN, NIVEA, NUK, CHICCO, LUVN CAR
Prepričajte se o naši ponudbi in ugodnih cenah.... OB NAKUPU vam podarimo KOLEDAR!
MINUTA ZA JEZIK
S vet se ne bo podrl, če bomo praznike pisali z veliko začetnico. Vendar je to po pravilih Slovenskega pravopisa napačno. Vse praznike pišemo z malo začetnico: prvi maj, dan državnosti, dan reformacije, vsi sveti, velika noč, božič, novo leto, pust, advent,...
Mnogi pišejo z veliko tudi dedek Mraz. Pravijo, da čutijo dedek kot priimek, Mraz kot ime. Ker pa se pravopis ne ravna po tem, kaj posamezniki čutijo, je prav dedek Mraz in tako je treba za javno rabo pisati. Če smo ponosni na to tudi v privatnem pisanju, toliko bolje. Z veliko pišemo Miklavž, ker je to ime svetnika. Simbolični starček krščankega sveta, ki obdaruje otroke o božiču, pa ima tudi malo začetnico. Torej, pričakujemo božička.
Besedo otrok v teh dneh še pogosteje uporabljamo kot navadno. V različnih sklonih. Problematična sta peti in šesti sklon množine, kiju vsevprek zamenjujejo. In to ljudje, ki svoj poklic posvečajo otrokom, da o drugih ne govorimo. Prav je torej pri otrocih, z otroki. Najprej c in potem k. Zapomnitev ni težka. Lahko si rečemo, daje c prej v abecedi kot k in pravilo si bomo zapomnili za celo življenje.
Pa še to. V raztrgani obleki nihče ne hodi naokrog, v našem znanju pravopisa pa je polno lukenj. In nam je vseeno. Začnimo pri tem - ne sme nam biti vseeno.
Fanči Moljk
IMEL SEM DOMOVINO
Veste, jaz sem Šved. V šoli so nas učili, da se prebivalci Švedske imenujejo Švedi. Ko sem prišel v Slovenijo, sem spoznal drugačnost pomena te besede.
Tuje Šved tisti, katerega priimek se konča s končnico ič, ki ima nekako drugačno, težko izgovorljivo ime, ki ne je prašiča, ki ne hodi v cerkev, pa še veliko značilnosti tega naroda bi lahko našteval, pa saj se razumemo, kaj hočem povedati, zato ne bom nadaljeval.
In tako so po mene, Šveda, prišli v Bosno z avtobusom. Govorili so zelo lepo, obljubljali veliko. Govorilo seje celo, da v Sloveniji, če odpreš pravo pipo za vodo, iz nje priteče sok. Jaz je sicer nisem našel, toda govorilo se je tako. Obljubljali so tudi dobro službo, veliko plačo, takojšnje stanovanje, vse, kar si lahko zaželi revno pubertetnikovo srce.
In ker sem bil v osnovni šoli odličnjak, sem se odločil, da si bom zagotovil tako dobro življenje, kot so ga obljubljali ljudje, ki so nas vabili v njihove, takrat še tudi naše, šole. Rekli so, daje dovolj, da si priden v šoli, lepo vzgojen, pošten, po srcu dober in pripravljen na spremembe. Ker vse to jaz sem, sem se pustil prepričati.
Slovenija je lepa dežela. Navdušen sem bil, ko so me pripeljali vanjo. Vse lepo, čisto, primerni pogoji bivanja za učenje in življenje. Kljub vsej lepoti dežele se mi je srce trgalo ob misli na rojstni kraj, velikokrat bi najrajši kar pobegnil domov, toda vse v življenju ima svojo ceno. Vedel sem, da moram vzdržati, daje pot nazaj resnično daleč nazaj.
Ko sem prvič slišal, da me imenujejo Šved, Čefur, Bosanc, Jugovič, meje malo stisnilo pri srcu. Toda tudi ta del zemlje je bil del moje domovine, poskrbel sem za trdo kožo in pozabljivo srce, zato sem kmalu postal zunanje imun na te besede. Naj bo, kar je. Dejstva se ne da spreminjati. Tudi, ko sem že popolnoma obvladal slovenski jezik, ko je moja asimilacija v slovensko kulturo dosegla mejo pričakovanja povprečnega naroda, sem bil še vedno ČeFur in vse ostalo.
Šolo sem končal kot najuspešnejši dijak razreda. Bil sem srečen, ponosen nase. Sklenil sem, da se bom vpisal na fakulteto. Toda, zgodila seje Slovenija, čez noč sem postal tujec v deželi, ki je bila do sedaj moja domovina, nisem dobil štipendije, tako, daje moj študij postal kot tisti rek: sanja prašič o koruzi.
Zaposlil sem se. Dobro in vestno sem opravljal svoje delo, saj sem po naravi takšen, kot sem že povedal, priden, poleg tega pa sem vedel, daje moje življenje odvisno samo od mojega dela, da sem mlad, sam, zdaj, po novem, v tujem svetu, brez sorodnikov in zaščite države. Delal sem naddelavnike, sobote, nedelje, da bi me šef hvalil, da ne bi izgubil svojega vsakdanjega kruhka. Zelo hitro sem napredoval po plačilnih razredih, sodelavci, tudi Slovenci, so radi delali v skupini z menoj.
Toda spočel se je nov Zakon o tujcih. Tuji državljani, omenil sem že, da sem v prejšnji domovini postal tuj državljan, nismo mogli obdržati svojih delovnih mest. Dali so me na cesto. Bil sem pameten, mlad, delaven. Te vrednote so v novi državi pomenilepremalo. Poslan sem bil na zavod za zaposlovanje, med brezposelne. Dobil sem nekaj malega podpore,
da preživim. Jaz, brezposeln, socialni podpiranec, pa tako rad sem si sam služil denar! Takšen poklon države meje žalil, počutil sem se bednega, osramočenega.
Včasih mi je ušla kakšna solza obupa. Toda komu je bila mar bolečina tujca, mladeniča, kije ostal sam v sedaj njihovem svetu, ki ni imel statusa begunca, ni imel bivalne vize, ki je bil čista nulta vrednost novega sistema. Resnično mi je bilo hudo. Nisem niti ljubil niti nisem sovražil. Otopel sem. Morda zato, ker sem mlad in jemljem življenje takšno, kot je. Ker vidim v ljudeh dobro, ker gledam na življenje pozitivno. Kam naj grem, kaj naj storim? Preživljal sem težke trenutke mladosti, v vsej duši sem občutil bedo svojega življenja.
Obrnil sem se na urad za tujce. Tu so mi dodelili štipendijo za nadarjene in ponudili študij na fakulteti. Toda kaj, ko so mi bili pripravljeni plačati le šolanje, hrane in bivanja pa ne. Pogojev, da bi se kje zaposlil in s tem služil dodaten denar za študij, nisem imel. Tako sem moral štipendijo prepustiti drugemu srečnežu.
Preživel sem. Še sem tu. Nekje na dnu. Veliko delam za preživetje. Še imam cilje. Še vedno razmišljam pozitivno. Menjajo se vladajoči, menja se sistem. Morda bo kakšna usmeritev sistema pomislila tudi na tiste, ki smo prišli v Slovenijo v Jugoslaviji z dobrim namenom, ki nismo begunci, ki nismo hoteli postati tujci, ki smo bili povabljeni sem delati in živeti.
Nekje globoko v meni bodo vedno ostale obljubljene, neizpolnjene sanje mladega fanta, ki je šel v svet s trebuhom za kruhom, ker je verjel sladkim besedam.
Je to prijatelj,
i katerim si se včeraj veselil?
Je to človek,
ki ti je danes čistega vina nalil?
Praviš, da ga ne poznaš?
Olga Duša Dečman
URE PRAVUIC V KNJIŽNICI
Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah vse bolj postaja dejavna tudi na drugih področjih kulturnih zvrsti. Tako se v njeni mali galeriji vrste samostojne razstave raznih likovnih ustvarjalcev, predavanja in literarni večeri. Za otroke so predvsem zelo zanimive ure pravljic, ki potekajo običajno vsakih štirinajst dni, namenjene pa so otrokom od 4. do 1 Odeta starosti.
IL
ZADNJA NOVICA
Območna obrtna zbornica v Litiji te dni praznuje četrt stoletja delovanja. Devetega decembra so sklicali novinarsko konferenco, na kateri so predstavili zbornik o teh 25-tih letih in delovanje zbornice danes, predvsem o preprekah, kijih postavlja država pred sodobnega obrtnika. Obširneje bomo poročali v prihodnji številki.
MM
‘Fortuna
^ d.o.o. TRBOVLJE
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018
VAROVANJE PREMOŽENJA
izdelava projektov varovanja
dobava in montaža opreme za tehnično varovanje
priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah
izvajanje redarske službe na javnih prireditvah
varovanje oseb
čiščenje prostorov
HRUŠI
Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o.
RENT - A - CAR
* najem osebnih vozil * kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor lOOOkg) *avtovleka
INTEGRAL.
^INTEGRAL -JL. INTEGRAL ^.INTEGRAL
INTEGRAL Zagorje d.o.o.
Tel.:64 443, 64 032, 64 420
iAMfrniMmm
Kaj več o TAXI službi, ki je na razpolago 24 ur na dan lahko povemo, če nas pokličete: INTEGRAL Zagorje 060164 420.
Oglasite se v naši turistični agenciji, radi vam bomo pomagali z nasvetom.
Pokličite 0601 64 443
1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601/27-386
-IVHOa-UH^T"
-IVUD3J.NI-T'
-ivMoaANi-r-
ivuoai.Ni-V'
MIKLAVŽEV OBISK V ZAGORJU
Letos se |e moderniziral in |e prišel na obdaritev v na|nove|šem Renaultovem avtu kangoo imenovanem.
DRUŠTVO
ORGANIZATORJEV DELA NI POZABILO NA OTROKE
Zasavsko društvo organizatorjev delaje bilo ustanovljeno pred 7 leti s sedežem v Medijskih Toplicah na Izlakah. V društvo je vključenih okrog 50 članov iz Zasavja in okolice. Med člani so diplomanti Fakultete za organizacijske vede iz Kranja, štirje magistri in dva doktorja znanosti. 22.oktobra so člani na izrednem občnem zboru uskladili tudi društvena pravila, redni občni zbor so imeli v marcu pred dvema letoma. Takrat so se odločili, da v svoje vrste privabijo mlajše diplomante in nekaj se jih je včlanilo na novo. Društvo organizatorjev dela je strokovno društvo in v zadnjem času organizira tudi različne strokovne seminarje. V preteklosti je pripravilo strokovne posvete z vidnimi in priznanimi strokovnjaki, zdaj pa so seminarji na aktualne teme v njihovi organizaciji dobro obiskani. S to obliko dela bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Ker so na ta način v skupno blagajno dobili več denatja kot so pričakovali, so se na seji izvršilnega odbora 21.1istopada odločili, da 60.000 tolarjev namenijo šolarjem, ki obiskujejo vse tri osnovne šole s prilagojenim učnim programom. Po besedah predsednice društva organizatorjev dela Vojke Povše Krasnik so v društvu prepričani, da bodo pomagali otrokom, ki potrebujejo več pozornosti. Denar pa je namenjen za novoletno praz-
novanje. Resda ne gre za večjo vsoto denarja, gre za kanček pozornoti in spoznanje, da drugačni otroci niso sami v svojem svetu.
V
DOSTOJNA PREDSTAVITEV SLOVENIJE
Na letošnjem turističnem sejmu v Londonu seje dostojno predstavila svetu Slovenija kot turistična dežela izjemnih možnosti. Opazna in na njem promovirana publikacija Soča, za katero je fotografije prispeval trboveljski rojak Matevž Lenarčič, je odlično predstavila dolino Soče.
IL
RAZSTAVA DEL BOGDANA B ARO VIČ A
V Likovni galeriji Trbovlje so 21.novembra odprli samostojno razstavo del slikarja samouka Bogdana Baroviča, sicer novinarja na Radiu trbovlje. K otvoritvi seje zbralo veliko število vabljenih, predvsem pa ljudi iz poslovnega sveta. V otvoritvenem programu je govoril o slikarju Aleš Gulič, sodelavala pa sta še Lado Leskovar in Jan Plestenjak. Slikarje stavil na ogled 27 svojih del v oljnu, ki pa se motivično nanašajo na slovenski obmorski svet ter planinsko krajino. Razstava je bila prodajnega značaja, tudi retrospektivna, trajala pa je do 5.decembra.
U.
VODO BODO NAPELJALI
Krajani naselij Čebine in Partizanski vrh oz. Sv planina nad
Trbovljami se že več let prizadevajo za napeljavo vodovoda s pitno vodo. V se kaže, da bodo prihodnje leto v teh prizadevanjih le uspeli. Poleg vodovoda v svojih hišah bi radi imeli na svojem območju vgrajene tudi hidrante. Kot investitor izvedbe tega projekta bo nastopila Krajevna skupnost Klek, kamor spadajo omenjena naselja.
IL.
ČLANI RELIKA RAZSTAVLJAJO NA JESENICAH
Društvo revirskih likovnikov RELIK v Trbovljah ima že dolga leta zelo dobre stike z likovniki DOLIK-a na Jesenicah. V tem okviru vsako leto pripravijo izmenjalni razstavi. DOLIK s svojimi člani pripravi skupinsko razstavo v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu, člani RELIK-a pa pripravijo razstavo del svojih članov na Jesenicah. Jeseničani so letos že razstavljali, Trboveljčani pa se bodo predstavili na Jesenicah v drugi polovici decembra. Skupinsko razstavo del članov RELIK-a bodo odprli 19.decembra zvečer v likovnem salonu DOLIK na Jesenicah. Razstavljena dela bodo na ogled do konca leta.
IL
TRADICIONALNI NOČNI POHOD Z BAKLAMI NA MRZLICO
Planinsko društvo Trbovlje je letos že sedmič prvo. soboto v decembru organiziralo nočni pohod z baklami na Mrzlico. Odhodna točka je bila pri domu Svobode naTrgu Franca Fakina od 16. do 17.ure. Žal pa tisti, ki so prišli zadnjo minuto, niso dobili nobenih navodil o poti, o nakupu bakel, ker seje kasneje zvedelo, da so se dobile v trgovini. Tako je bilo v koloni pohodnikov videti le nekaj bakel in pa kakšno svetilko. Od Čeč naprej, kjer je tudi eno zbirno mesto, je bila pot zasnežena in je ponoči močno pomrznila, zato je bilo treba pri sestopu biti zelo pazljiv.
Nočni pohod je svojevrstno doživetje, ki je na koncu poplačan z osvojitvijo cilja, letos pa je najmlajše nagradil še Miklavž. Pohodnikov je bilo zelo veliko, toda v množici neznanih ljudi ni bilo opaziti planinskih vodnikov. Mar ne bi morali biti opazni?
TRBOVLJE
PRANGER
PREBIVALCE ŽABJEKA V TRBOVLJAH OČITNO ŠE NIHČE NI PODUČIL O NAMEMBNOSTI ZABOJNIKA ZA SMETI 1 (opazil in slikal P.R.)
11.GRUDNA 97
Gostilna
PUSTOV
MLIN11
POVŠE

'
: : : ::
za trenutek in mu je bilo nekako žal, da na tako mirnem in lepem kraju ni življenja. Pa sta se z ženo odločila in pred dvajsetimi leti kupila del Pustove posesti, preuredila v gostinski objekt, zraven postavila otroško igrišče, pripravila prostor za piknike, ki je lahko izhodiščna točka za izlete, še posebej pa za strastne gobarje v jesenskem času.
Sicer pa lahko pri njih naročite vso hrano po naročilu, postrvi iz lastnega ribnika, morske sadeže in ribe, jedi z žara, domače jedi in koline ter hišno specialiteto jabolčni zavitek s skuto in pehtranom. Odprto imajo vse dni razen ponedeljka in torka, za večje skupine in družinske pojedine je zaželjeno predhodno naročilo (tel. 061 872 097), gostijo rezne seminarje in predavanja ter poroke in poročna kosila.
V zraku je že čutiti pred novoletno razpoloženje, zato še recept za tiste, ki boste imeli v tem obdobju dolge noči, polne kozarce in težka jutra.
V dolini Reke blizu Šmartna pri Litiji, točneje v Cerovici je Pustov mlin. pa to ni mlin z velikimi kolesi ob vodi, ki noč in dan meljejo žito, ampak veliko poslopje prijetne gostilne Milana Povšeta. Gospodarja smo vprašali zakaj tako ime, pa nam je z veseljem opisal delček zgodovine. Samo ime sega v konec prejšnega stoletja, ko sta tam res stala Pustov mlin in žaga, ki pa je bil ob prelomu stoletja (1899) prodan veleposestniku in učitelju Radu Slancu, kateri je bil po drugi svetovni vojni izgnan, nakar je poslopje leta in leta samevalo. Gospod Povše je pogosto hodil mimo in je vedno rad postal
MARINADA IZ POSTRVI
Očiščene postrvi razrežemo na tri ali štiri dele, posolimo, zavremo kis za vlaganje. V vrelem kisu pustimo ribe vreti 1 - 2 minuti. S penovko jih vzamemo iz kisa, ohladimo in naložimo v kozarce, v katere smo predhodno naložili:šalotko, lovorov list in česen, prelijemo z ohlajenim kisom in zalijemo s toliko olja, da se naredi tanek film, kozarce zapremo in postavimo na temnoin hladno. Jed lahko serviramo že naslednji dah,’ vendar je okusnejša: čez tri. ali štiri tedene, ko kis zmehča tudi kosti.
Milan Povše je eden redkih gostilničarjev v litijski občini, ki ima koncesijo za izdelovanje živil živalskega izvora.
ZDRAVILNE RASTLINE
PLESEC
Plešec. ki mu ljudje rečejo tudi divja repica, je sorodnik zelja in repice. Je do 40 cm visok in povsod razširjen plevel. Ima drobne bele cvetke, ki so nanizani po steblu. Nekateri želiščarji so mnenja, da gaje potrebno nabirati poleti ali jeseni, ko napravi že precej plodov (na vrhu stebla je še vedno šopek neoplojenih cvetov), pater Ašič pa je bil mnenja, daje spomladi nabran, najboljši.
Že v srednjem veku so spoznali, da nobena druga rastlina tako učinkovito ne zaustavi krvavitve, kot plešec. Pater Ašič je zapisal, da čaj učinkovito ustavlja razne krvavitve, tako iz črevesja, kot iz želodca ter nosa. Zoper krvavitve iz nosa srkamo pleščev čaj skozi nos, ali navežemo šopek plešca okoli vratu in na tilnik. Čaj je zelo uspešen za spomladansko čiščenje krvi. Pomaga tudi zoper protin, revmo, kašelj. Precej dobro izravnava krvni tlak; podobno kot omela, niža previsokega in viša prenizkega. Vpliva tudi na prepočasen in prehiter srčni utrip. Na ožilje deluje zdravilno. Čaj spodbuja leno črevesje, pospešuje
krčenje črevesja in s tem iztrebljanje. Plešec, so prepričani mnogi,je zdravilo za ženske. Po mnenju francoskega želiščarja Mcsseguca je to najboljše sredstvo proti predolgemu ali premočnemu mesečnemu perilu.
Zdravi tudi beli tok (čaj, umivanje z njim).
Nasveti "naših mam".
Sedežne kopeli- priporočljive so za ženske s premočnim mesečnim perilom. Na liter vode za pest posušene rastline.
RANJAK
Ranjak je zelo priljubljeno ljudsko zdravilo. Že samo ime te zeli pove, da predvsem zdravi rane (pri ljudeh in pri živalih). Njegovi cveti so zlato rumeni, ali pomarančasti, v gorah. Nabrane cvetove hitro sušimo na senčnem a zračnem prostoru.
Rane zdravimo tako, da s toplim
čajem najprej izmijemo rano, nato jo obvežemo s krpo, navlaženo z ranjakovim čajem. Obkladek menjamo vsako uro. Tako se pocelijo tudi take rane, ki se nerade celijo. Če čaju ranjaka dodamo prav toliko trpotca, čisti tudi kri, uspešno zdravi kašelj. Pomaga tudi otrokom, ako kakšne jedi izbruhajo, ker se jim niso prilegle. Krepi tudi želodec.
Pripravil Igor Goste
, A-S DOMŽALE
SVEA
■VICI	Acvh*.
Bela fehnika proizvajalcev: Gorenje, Miele, Candy. Pomivalna korita: Blanco, Kovinoplastika Lož, Kolpa. Vodovodne pipe: Armal, Unitas.
Keramične ploščice.
Kuhinjske mize, stoli.
1
I
I;
VSE ZA KUHINJO NA ENEM MESTU -RAZSTAVNI SALON SVEA v ZAGORJU
Kratki dobavni roki, svetovanje,projektiranje. Prilagajanje željam kupca. Dobava in montaža. Dvanajst različnih kuhinjskih programov. Velik izbor dodatnih elementov.
Ugodne cene, možnost nakupa na obroke.
CERTIFIKAT št. 014
ISO 9001
SVEA Lesna industrija d.d. Zagorje, Tovarna kuhinj Zagorje, tel.: 0601/64-566,
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1998
ŠPORT	cena brez	M PC
CBR 1100 XX Super Blackbird	17.045	20.490
VTR 1000 F Fire Storm	14.825	17.790
CBR 900 RR Fireblade	15.658	18.790
VFR 800 F	16.442	S
CBR 600 F	13.325	
NSR 125 R	7.492	8.990
TOURING	11	um
ST 1100 A Pan European	24.742	29.690
ST 1100 Pan European	19.075	22.890
CHOOPER		
VF 750 C Magna	13.158	15.790
VF 750 C2 Snadovv	11.659	13.990
VF 750 C Shadovv	11.409	13.690
VF 600 C Shadovv	9.992	11.990
ENDURO		
XRV 750 Africa Twin	13.325	15.990
NX 650 RV Dominator	9.575	11.490
XL 600 V Translap	10.492	12.590
XR 600 R	8.492	10.190
CLASSIC		
CB 750 F2 Seven-fifty	12.075	14.490
SCOOTER		
SFX 50	2.992	3.590
CROSS		
CR 250 R	8.800	*9.240
CR 125 R	8.600	*9.030
CR 80 RB	5.800	*6.090
CR 80 R	5.700	'5.985
Cene so maloprodajne, z vračunanim 20% prometnim davkom (* v ceni je upoštevan 5% prometni davek). Tolarska protivrednost se obračuna po prodajnem tečaju Nove LB d.d. za devizne prilive in odlive podjetij na dan plačila.
Izdelava spomenikov in graviranje črk
ieahekemsSto® iraEtar—
Kandrše 32a, Vače telefon: 0601/75-290
vedno
(brdk
[pnflDag®d]D[jfty&
/OOO
narava za vaše domovame
@M[fe@w,finii{)(s
Sit®
MifoiflmtelM
Potrebujete prevoz, počitnice, potovanje?
(M)ožnost najema osebnih vozil v 15 poslovalnicah v Sloveniji,
24 ur dnevno, z voznikom ali brez - vzemi tu/pusti tam sistem kvalitetnih avtobusov in še luksuzni avtobus za do 17 potnikov, če želite nekaj posebnega (Rezervacije in predplačila v SIT za najeme na Hrvaškem, v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, ZR Jugoslaviji in Albaniji (R):dni mednarodni avtobusni prevozi: Budimpešta, Praga, Brno,
Rim, Firenze, Bologna, Benetke, Prizren, Djakovica, Skopje... (počitnice, potovanja, izleti in:
Pričakajte novo leto na Sejšelih, Kanarih...
Sprejemamo rezervacije za ZIMO 97/98, pohitite.
Organizacija individualnih, skupinskih, lahko tudi sindikalnih, maturantskih ali absolventskih izletov, potovanj, počitnic.
Potovanja v daljne dežele. Obiski sejmov, strokovna potovanja -kjerkoli, kamorkoli, kadarkoli.
Rezervacije turističnih in poslovnih hotelov za posameznike.
NOVOLETNI POPUST! 37% na redne cene za najem vozi! srednjega in višjega razreda od 10.12.1997 do 10.01.1998.
Rezervacije in informacije:
Kompas Hertz Rent a Car Hertz International Lisensee poslovalnica Litija Poslovni center. Jerebova 14 tel./fax: 061-883 822
ul&balgo 7
MARINKA BUČAR
"Otroci so vsepovsod ljubki, enkratni in domiselni," pravi Marinka Bučar, ravnateljica Vrtca Trbovlje, ki ga je svojčas sestavljalo deset enot, zdaj pa le pet. Nataliteta očitno upada, manjši pa je tudi vpis v vrtce, kar je odraz brezposelnosti in socialnih stisk. Čeravno vrtec svojevrstno prispeva k rasti slehernega otroka tako po
vzgojni kot sociološki plati.
Pomen, ki ga imajo za otroka družinske vezi, sorodstveni odnosi, prav gotovo obogati' tudi bivanje v vrtcu, kjer poleg vsega doživlja tudi priznanje s strani drugih, spoznava sovrstnike in pod okriljem vzgojiteljice odkriva prilagajanje in povezovanje v širšo življenjsko skupnost. Možnost vpliva in razumevanja sveta otroku sedaj nudijo tudi številni mediji, sploh televizija, zaradi česar se spreminjajo tudi vzgojne metode, ki čedalje bolj prispevajo k humanizaciji medčloveških odnosov.
Kot je še povedala Marinka Bučar, je vzgojiteljica tisti moderator odnosov, ki otroke spodbuja, da razvijajo svoje sposobnosti, pri čemer jim ne določi cilja, pri katerem bodo nekateri uspešni in drugi neuspešni, temveč se otroci lahko izkažejo glede na svoje zmožnosti in se vsakdo lahko potrdi na svojem področju. S tem, da raziskujejo različne dejavnosti, imajo tudi priložnost razvijati svoje interese. Slednje prispeva k vodilu: Vrtec - otrokom prijazen življenjski prostor, ko je otrok izhodišče njihove dejavnosti. "Otrok je primerjan le s samim seboj," je dejala, "niso mu vzor drugi, temveč ga zanima, kaj lahko doseže on sam. Je pa otrok tudi tisti, ki mu sledimo, da lahko doživlja različne vloge, od podrejenih do nadrejenih, in spoznava pravila igre, kjer sme in more izraziti svoje potrebe in občutke." Dokajšen poudarek je tudi na pogovarjanju, kije še zmeraj ena čudovitih človekovih lastnosti, čeprav zna vzgojiteljica prepoznavati otrokovo počutje tudi po neverbalni komunikaciji. Glede komuniciranja je rekla, daje pri njej odvisno od razpoloženja: včasih se rajši pogovori, drugič kaj napiše, sploh pa seji zdi pomembno, če se človek odziva in se izraža skozi komuniciranje, kakršnokoli že si izbere.
Letos pa je Vrtec Trbovlje pristopil k mednarodnemu projektu Zdravje za otroke do leta 2000, ko skušajo s prehrano in gibanjem vplivati, da bodo otroci hrano, ki je zdrava, radi jedli. Sicer pa sodelujejo tudi v projektu Ciciban - planinec, med raznimi prireditvami pa vzgojiteljice, zbrane v Lutkovni skupini Lučka, organizirajo lutkovne igrice, kjer je že dostikrat prispevala besedilo. Eno teh je bilo na 20. srečanju slovenskih lutkarjev v Celju nagrajeno. Zlasti prijetni pa seji zdijo trenutki s pevskim zborom, pa tudi v kolektivu se z veseljem nahaja. Za vzdušje v službi pa pravi, da pripomore h kvaliteti dela. Pa tudi prijateljstvo seji zdi važno, ker kot družabna bitja z izmenjavo mnenj, zaupanjem in posluhom bližnjemu lahko prispevamo k prijetnejšemu življenju v skupnosti.
Vsekakor pa je zelo družinski človek in pravi, daje srečna, ker je mati dveh otrok in sedaj tudi babica vnuku in vnučki, s katerima ima sploh veselje. Sicer pa verjame uspehom, ki so plod človekovega aktivnega udejstvovanja na poklicnem in zasebnem področju.
Petra Radovič
LUCIJA,
MUČENKA
(13. december)
Lucija je živela v Sirakuzah na Siciliji v času cesarja Dioklecijana (ob koncu 3. stoletja in v začetku 4. stoletja). Bila je iz premožne hiše in zaročena.
Na romanju na grob mučenke Agate, kjer je želela izprositi zdravje za svojo bolno mater, se ji je prikazala svetnica in ji napovedala skorajšnjo mučeniško smrt. Lucija je po vrnitvi v Sirakuze takoj razdrla zaroko in vso imetje razdala revežem. Užaljeni zaročenec jo je prijavil oblastem, da je kristjanka. V času cesarja Dioklecijana je to pomenilo preganjanje in smrt. Lucijo so zaprli in jo postavili pred sodišče. Kljub grožnjam ni hotela zatajiti svoje vere. Odpeljali so jo tudi v javno hišo, da bi jo oneastili, žgali sojo z ognjem in polivali z vrelim oljem, vendar pa njenega prepričanja niso uklonili. Nazadnje je bila obsojena na smrt z obglavljenjem. Pred smrtjo je še napovedala skorajšnjo smrt cesarja Dioklecijana in bližnji konec preganjanja kristjanov. To se je kmalu tudi zgodilo. Po Konstantinovi zmagi pri Milvijskem mostu leta 312 je krščanstvo postalo enakopravna vera.
Nad Lucijinim grobom so kmalu sezidali cerkev. Vendar pa Lucija ni dolgo počivala v svojem grobu. Njene relikvije so odnesli; kam, ni natančno znano, ker so viri o tem med seboj nasprotujoči.
Čaščenje sv. Lucije je bilo poznano že v 5. stoletju na Siciliji, v 6. stoletju v Rimu, širilo pa seje tudi v druge kraje Italije ter zahodne in severne Evrope.
Med ljudstvom je sirakuška svetnica bila zelo priljubljena. V izročilu ljudske in cerkvene pobožnosti je sv. Lucija zavetnica vida in jo največkrat upodabljajo s pladnjem in parom oči na njem. Njen praznik - 13. december - je po julijanskem koledarju sovpadal z najkrajšim dnevom v letu in ljudska vera je povezala ugaslo luč njenih oslepljenih oči z ustrezno dolgo nočjo zimskega sončnega obrata. Po legendi si je namreč Lucija iztaknila oči, da bi se ognila nadležnemu snubcu.
Upodabljajo jo tudi s palmovo vejo, svetilko, knjigo, kelihom, mečem, bodalom in ognjem.
Lucija je bila nekoč zelo priljubljena tudi med slovenskim ljudstvom. Posvečenih ji je več cerkva, predvsem na Koroškem in Gorenjskem. Nekatere med njimi so tudi romarske božje poti. Sicer pa se s podobo ali kipom sv. Lucije lahko srečamo v marsikateri cerkvi.
Branko Nimac
Kisovec, Naselje na {ahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina ^r<*SSii58&tf v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1 900, ob sobotah 7°° do 13°°
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev -topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese domačih in tujih proizvajalcev
-	šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
-	preproge, zavese, prti, brisače
-	posteljnina
Gostilna - Pizzeria
KOVAČ
Pestra ponudba jedače in pijače. Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi.
Velika izbira pizz!
MARKO KOVAČ
Graška cesta 64 Lilija Telefon 061/880 000,061/880 001
TRBOVLJE

Cesta zmage 54-a /agorje 0601/64-064
Pranje vozil, notranje čiščenje, kemično čiščenje, vulkanizerske usluge.. Na zalogi zimske gume
FULDA, SAVA, MICHELIN, PIRELLI, MATADOR...

10 % popust, ali plačilo na čeke, MONTAŽA BREZPLAČNA
Trudimo se vsak dan od 9. do 17. ure
Mi tekmujemo, vi vozite rezultate!
P* RENT A CAR ^ KOMBI PREVOZI P* VLEA NA SLIKsBA P* FOTOKOPIRANJE P* SPIRALNA VEZAVA
Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360
VW POLO, VW POLO LIMUZINA
mm
1410 ZAGORJE
tel.: 0601/63 206
mtmmm
telefaks: 0601/63 206
MOBITEL: 0609/61 0057
VW GOLF 3, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ E
II. GRUDNA 97
Od srca do srca s šopkom vrtnic
Ko sem v petek prišla domov, me je mama razveselila z novico, da gremo v soboto, 22. novembra na prireditev, ki jo je letos že drugič pripravilo Hortikulturno društvo Zagorje ob Savi.
Prijazneje bilo slišati vprašanje, ki je krožilo med znanci: "Greš tudi ti na Dunaj?" Ta izlet bodo organizirali v decembru. Kar ne moreš se otresti občutka, da so povezani v veliko družino, ki povezuje ljudi, poglablja stara prijateljstva in začenja z novimi. Ravno to mi je ta večer prvič privabilo na obraz širok smehljaj. In resnično so nas sprva ogreli mladi člani pihalnega orkestra Viva, ki so ubrano preigrali živahne napeve. Kasneje se jim je na odru pridružil še povezovalec programa Gorazd Mavretič, ki nam ob večerih v Kolesu sreče na TV zaslonih dela družbo. Tudi Tanja Zupan -Zajc je dokazovala, da je mojstrica na citrah. Odigrala je res nekaj lepih melodij, ki so vse poslušalce navdušile. Kaj je za ušesa, vajena vsakodnevnega hrupa, lahko prijetnejšega, kakor dobro izvedena skladba, s katero pravi umetnik podari še košček svojih občutij. Najbrž se boste strinjali z menoj, da se tako najbolje predstavi občinstvu.
Godbenike pihalnega orkestra Viva sem prvič slišala pred novim letom, vendar je očitno, da so od takrat zelo napredovali. Spomladi so se vrnili iz Italije z lovoriko evropskih prvakov med mladinskimi pihalnimi orkestri, za kar jim veljajo čestitke.
Generalni pokrovitelj prireditve je bila Občina Zagorje, pokroviteljstvo tega večera pa je prevzelo trgovsko podjetje Potrošnja Zagorje, ki ima razvejano mrežo trgovin po vsem Zasavju. Direktor Potrošnje, Emil Štern, je HD Zagorje podaril televizor Gorenje. Za darilo se mu je zahvalila predsednica HD Zgaorje, Vesna Cvetič, ki je poudarila, daje to prijazna zahvala vsem njihovim članom. Zdaj jih je že 450, verjamem pa, da se jim bodo pridružili tudi tisti, ki zdaj še oklevajo. Če je na čelu tako energična oseba, potem mora biti naše mesto urejeno in polno zelenja. Ker je pred vrati spet novo leto, se že pripravljajo, da bodo okrasili ulice. Župan Občine Zagojre, Matjaž Švagan, je izrekel stavek, ki mi je bil še posebno všeč: "Bodimo ponosni na naše mesto, ki z vsakim dnem bolj spreminja svojo podobo in se tudi gospodarsko približuje razvitejšim krajem in je vedno bolj zeleno."
S svojo pesmijo so prišle k nam tudi gostje iz daljne Japonske. Dekleta so članice slovenskega ženskega društva za mir v svetu. Ko sem poslušala njihove zasanjane napeve, sem nehote pomislila na bogate cvetlične aranžmaje, ob katerih še pesem lepše zazveni. Poslušalce v dvorani Delavskega doma so za konec nastopa navdušile z lepo slovensko narodno: Lipa zelenela je, zato smo jim bučno zaploskali.
Z direktorico Varstveno-delovnega centra Zagorje, Ano Režun, je predsednica HD Zagorje, Vesna Cvetič, podpisala listino o sodelovanju in ustanovitvi sekcije. Prav je, da se tudi mladi naučijo ohranjati čistejše okolje in ga po svojih željah urejati, hkrati pa s tem bogatiti še sebe. Larina pesem in La Paloma pa sta v izvedbi Tanje Zupan - Zajc kljub mračni sivini dneva prinesli v naša srca prijazen sončni žarek. Z njim se je prijetno razpoloženje med nami še stopnjevalo. Zanimivo je bilo slišati, da prebivalcem Zagorja le ni vseeno, v kakšnem okolju živijo in delajo. Komisija, ki je ocenjevala okolico hiš in vrtov gotovo ni imela lahkega dela. Priznanje za leto 1997 je podelila Marta Guček, dobila pa sta jih Hilda Možgon in Varstveno-delovni center Zagorje, kar bo njihovim gojencem še večja vzpodbuda za naprej. Priznanja je izdelal Drago Dragar. To je slika na steklu, upodablja pa šopek vrtnic, ki je njihov zaščitni znak.
Prireditev pa brez številnih pokroviteljev ne bi mogla tako uspeti. Okrasitev odra z rožami je pripravila Cvetličarna Vijolica z Izlak in kar nič ne dvomim, da so se vsi nastopajoči prav zato razigrali. Prijetno presenečenje je voditelju prireditve pripravila Vesna Cvetičeva s čestitko in s šopkom rož ob rojstvu drugega sina: "Naj zraste v vedrega in pogumnega fanta!"
Kakor vedno je spet prehitro zbežal čas. Ostali smo še na pogostitvi, ki jo je za vse obiskovalce pripravilo Hortikulturno društvo Zagorje; meni pa so dovolili, da sem si lahko ogledala ta šopek vrntic, ki je izrezljan z veščo roko, nalepljen na les. Dobitniki se bodo lahko s ponosom pohvalili z njim.
Z mamo sva v množici ljudi poiskali tudi Tanjo Zupan - Zajc. Prosila sem jo za kaseto in sem imela res pravo srečo. Dobila sem zadnjo, z njo pa njen avtogram in sliko. Zelo sem je bila vesela, saj dobro glasbo vedno rada poslušam. Hvala vsem, ki so se kakorkoli trudili, da je večer tako enkratno uspel. Upam, da bo še veliko takšnih, gotovo pa se naslednje leto spet srečamo in takrat nas bo še več. Bodimo ponosni na svoje mesto, saj to zasluži že zaradi hortikulturnega društva, ki mu želimo še veliko let uspešnega delovanja.
Sonja Bokal
Moja napoved se žal ni uresničila. Četrto nadaljevanje Osmega potnika (Alien Resurrec-tion) jc prehitela komedija oz. re-make komedije Robina VVilliamsa o raztresenem profesorju -Flubber. Alien, katerega sem imel priložnost videti in moram reči da je dostojno brani legendarno sago, je do danes prinesel 57 milijonov dolarjev, Flubber pa 48 milijonov. Na tretjem mestu je FOXova celovečerna risankaA/iavra.via s 40 milijončki. Očitno je Studiu FOX uspelo že v prvem poskusu in se zdaj lahko kosajo z Disneyem. Poleg tega napovedujeta svoje celovečerne risanke še Warner in DreamWorks. Končno bo na tem področju malce več raznolikosti!
Alien Resurrection - Dve stoletji po tretjem Osmem potniku, se vrača Sigourney Weaver v vlogi poročnice Ripley.
Ko smo jo nazadnje videli seje vrgla v razbeljene plamene s kraljico ogabnih pošasti v sebi. Tokrat jo s pomočjo sodobne medicine oživijo oziroma klonirajo, zato da bi obudili in preučevali tudi pošast. Vendar v njenih genih ostane nekaj sledi pošastne DNA, zato ima Ripley nadčloveške sposobnosti. Ko pošast zbeži iz
laboratorija, se lov spet lahko začne. Igrajo še: Winona Ryder, Brad Dourif, Ron Perlman in Michael NVincott. Režija: Jean-Pierre Jeunet. Slovenska premiera bo 29.1.98.
Flubber - Robin NVilliams igra v tej moderni različici Disneyeve klasike "The Absent Minded Pro-fessor." Profesor Williams ustvari zelo privlačen košček leteče gume, ki mu povzroča namelo težav. Poleg tega se mora posvečati predani zaročenki, računalniškemu prijatelju in nekaj zloveščim roparskim morilcem, ki se znašajo nad njegovo fakulteto.
Anastasia - Fox Animation predstavlja klasično pripoved o ruski princesi, izgubljeni med državno revolucijo leta 1917. Kot 18-Ietna sirota Anya, išče v Parizu svojo predrago babico s pomočjo prevarantskega umetnika po imenu Dimitri. Medtem pa jim hodita navzkriž hudobni čarovnik in njegov ljubljenček netopir. Meg Ryan in John Cusack sta posodila glasova glavnima junakoma. Slovenska premiera se nam obeta 12.2.98.
One Night Stand je zgodba o enonočni romanci med poročenim moškim in poročeno žensko. Vendar je po enem letu Wesley Snipes nezmožen pozabiti kratko afero z Nastassjo Kinski, zato se jo iz občutka krivde odloči še zadnjič poiskati. Režiser Mike Figgis seje odločil ostati v okvirih istega žanra s katerim je zaslovel po Oskarjevcu Zbogom Las Vegas. Igratjo še Robert Downey Jr., Kyle MacLachlan in Ming-Na Wen.
Uroš Šetina - Uri
Prva specializirana trgovina s CD ploščami \
in kasetami v Zasavju
C. Zmage 12a Zagorje
VELIK IZBOR GLASBE VSEH ZVRSTI

DARILA, UGODNOSTI, POPUSTI,IN ŠE IN ŠE...
Zo vse VWmodele do31.1.1998.
Vse dobre stvari so tri
POLO, polo LIMUZINA, polo VARIANT
^)Volkswagen
ko ves, kaj imaš.
ugoden nakup tudi na PORSHE LEASING ali kredit
Malaai	Trbovlje:0601-26-525
TR B O VI J E S?. I	Litija: 061-884-450
RAfTING V LITIJI -
Tudi v raftingu se je končala tekmovalna sezona in ugotavljamo, da je bila zanimiva in uspešna za slovenski šport. Reprezentance Slovenije, ekipa RK Bober, v sestavi Jani Plestenjak, Borut Holy, Lenart Skok, Matej Hočevar, Benjamin Jernejčič in Robert Malovrh je osvojila naslov svetovnih prvakov na reki Zambezi. To jim je na tej reki uspelo že tretjič, zato so dobili prehodni pokal v trajno last in jim sedaj krasi klubske prostore.
Tekma za DP v raftingu - spust razglasitev: 1. ARX IPS, 2.BOBER I, 3.ŠČUKA I, 6. VID RA	(foto FORMAT)
Tudi doma so Bobri postali državni prvaki, drugi so bili ekipa ARX IPS in tretji Hrastnik (RK Vidra je zasedel lO.mesto). Državno prvenstvo 1997 je zajemalo 9 tekem v spustu in 2 tekmi v slalomu. Prvenstvo seje odvijalo na zelo visoki kvaliteti tekmovanj in športnih bojev med ekipami.
Jesenski del je bil še posebej razburljiv. Vse ekipe so želele nabrati čim večje število točk in se pomakniti po lestvici navzgor. Prišlo je do nekaj zapletov z diskvalifikacijami, kar je še povečalo napetost med ekipami.
Velika uganka je bil prihod Bobrov iz svetovnega prvenstva in njihov poraz na tekmi v Litiji. Premagala jih je ekipa ARX IPS, ki jim je dihala za ovratnik že na prejšnji tekmi na reki Ljubljanici. Vendar seje že na naslednji tekmi v Hrastniku pokazalo realno stanje in Bobri so ostali do konca prvenstva nepremagani. Zelo prijetno presenečenje je pripravila ekipa Vidra iz Litije, ki seje po povprečnem spomladanskem delu, močno popravila v jesenskem delu. Nase so člani RK Vidra v sestavi Simon Golnar, Robert Jug, Goran Turudič. Jože Sukič, Marko Adamovič in Igor Majcen, opozorili na reki Ljubljanici. Tu so organizatorji tekmovanja pripravili skupinski štart pri Tromostovju, kjer se je najbolj znašla Vidra in dolgo vodila, na koncu pa končala na solidnem 8.mestu. Formo je potrdila tudi na svoji tekmi v Litiji z 6.mestom in z vsemi naslednjimi rezultati.
V Zasavju smo imeli dve odlični tekmi v raftingu, izredno zanimivi za gledalce in tekmovalce. Izredna organizacija obeh organizatorjev RK Vidra in RK Hrastnik si zaslužita večjo podporo gledalcev. Gledali smo atraktivne
DP spust HRASTNIK - Ekipa BOBROV, sprint, v Prusniku (foto MJug)
boje in preživeli dva lepa športna dneva ob reki Savi.
Vseeno čaka rafting klube še veliko dela, da bodo javnosti približali svoj šport, v katerem kraljujejo v svetovnem merilu.
Mnoge velike države si lahko samo želijo imeti tako dobre ekipe v raftingu, kot jih ima Slovenija. Kljub izredno slabi finančni podpori raftingu se nam ni potrebno bati za njegov jutri. Fantje so trmasti, kot morajo biti za veslanje in se prebijajo naprej.
Za sezono 1998 planirajo večjo medijsko pokritost tekmovanj in računajo na ugodnejši odziv sponzorjev in donatorjev. Celotno prvenstvo bo pokrivala televizijska postaja TV3 s 30-minutnimi oddajami v nedeljah ob 17.30. Vzporedno s televizijo, bodo tekmovanja pokrivale tudi radijske postaje in športni časopis Ekipa ter Zasavc.
RZS pripravlja posebno brošuro, v kateri bodo predstavili organizacijo in delovanje zveze ter posameznih klubov, koledar tekmovanj in koledar ostalih prireditev. V njej bo tudi veliko slikovnega gradiva.
Čeprav je zima, se vsi klubi vneto pripravljajo na novo sezono. Med pripravami si najdejo tudi čas za zabavo in si omislijo SNEŽNI RAFTING. Kaj je to? Vzamemo napihljiv čoln za rafting in ga zvlečemo na vrh zasneženega pobočja. Tu se dobro pripnemo v čoln in odrinemo v globino. Akcijaje zgoščena v nekaj sekund, kijih porabimo za spust. Tla nam izginejo pod nogami z veliko hitrostjo, vse se odvija hitro in bučno. Dih bomo zajemali potem, na dnu pobočja. Tudi občutke bomo prežvekovali kasneje. Vse se zgodi kot hiter film življenja. Spoznali bomo, da ne gre za golo akcijo, ampak spoznavanje sebe. Tudi razgledi po zasneženi pokrajini se nam bodo zdeli drugačni. Pogreli se bomo ob toplem čaju.
Če vas jo zamikalo, počakajte na sneg in pokličite RK Vidra iz Litije po tel.: 061/884-346 ali sporočite svojo željo po faxu: 061/887-535.
M.A.
Ekipa RK VIDRA iz Litije v akciji (foto J.Mlakar)
Snežni rafting, pred spustom (foto M.Adamovič)
TRGOVINA Z GRADBENIM MATKRIAI.OM
sporeK - S41/L_
M {{»Ti 7M82, toc ®0t)n 71-1«
Podjstie 70 trgovino in storitve do.o.
C potior. bolotiano H, H12 BS0WC
AKCIJSKA PRODAJA ZIDAKOV IN IZOLACIJSKIH PLOŠČ SIPOREX DO 25.12.1997
•	8% popust za SIPOREX izdelke
•	Omejena količina prodaje SIPOREX izdelkov slabse kvalitete po zelo ugodni ceni 4146 sit/m2
•	Laminat UNITHDF(A.T. 12500) 3190sit/m2 Laminat DOMO HDF (A.T.8000) 2650 sit/m2
•	Knauf plošče 260/125/12 1490 sit/kos
•	Bela tehnika 5% popust
in ostali gradbeni material po zelo ugodnih cenah.
\ Trgovina je odprta vsak dan j / od 7. do 16. in ob sobotah / v od 7. do 12. ure. )
Vse ostale informacije lahko dobite po telefonu 0601 71 182
EUfig^FRADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
TV SPREJEMNIKI (del ponudbe)
PHILIPS od 34.800,00 SIT dalje GORENJE od 35.000,00 SIT dalje SONY od 45.900,00 SIT dalje
VIDEOREKORDERJI (del ponudbe)
PHILIPS VR 171... 36.950,00 SIT PHILIPS VR 475 ... 47.850,00 (4 glave) SIT GRUNDING GV ... 38.800,00 SIT SONY SL VE720-stereo... 79.980,00 SIT
GLASBENI STOLPI (del ponudbe)
PHILIPS FW 335 ... 45.870,00 SIT LENCO CD ...39.980,00 SIT KENWOOD 3CD ... 59.950,00 SIT SONY MHC-RX ... 67.980,00 SIT
AVTOAKUSTIKA
PHILIPS RC 169-digit.tuner... 15.850,00 SIT KENWOOD KRC 258 ... 28.980,00 SIT PIONEER KEH 2500 RDS ... 29.980,00 SIT
'j " P GSM TELEFONI
PHILIPS od 36.890,00 SIT dalje
CD plošče, walkmani (SONY, AIWA...)
UGODNI KREDITNI POGOJI DO® MESECEV!
Trgovsko podjetje
'otrošnja
NOVOST V SALONU POHIŠTVA
NON-STOP odpiralni čas
* V mesecu DECEMBRU brezplačna dostava in montaža na območju Zasavja * AKCIJSKA PRODAJA kopalniškega programa KOLPA dodatni -7% popust * AKCIJSKA PRODAJA pohištva GARANT dodatni -5% popust
Zo nakup izkoristite
IZJeMNO UGODNČ POGOJ6 POTROŠNIŠK€GFt HRPDITR obrestna mera TOM + 5,9% z dobo vračanja od 1 do 3 let
Vljudno vabljeni od ponedeljka do petka od 8 - 19 ure in ob sobotah od 8 - 12 ure.
Vse dodatne informacije na tel: 61 068
otrošnja Zagorje -c Več bot/ samo f ujouitm ...
V BIFEJU SLAVI V KISOVCU, KJER JE LASTNICA SVOJIMA TOČAJKAMA PRIREDILA ZABAVO V ČAST VISOKE UVRSTITVE NA RAVNOKAR ZAKLJUČENI AKCIJI
STE SE SPOZNALI V KROGU? PRAV, SEDAJ PA PRIDITE Z IZVODOM ZASAVCA NA UREDNIŠTVO PO NAGRADO!
IZLOZBA, DA "DOL PADEŠ"
Hodili ste po Zasavju z odprtimi očmi, pridno ste pošiljali predloge za naj lepše izložbe, ki so: ABE-Shop, Kisovec, Borovo Trade, Trbovlje, Gvetličarna Vijolica, Izlake, KZ Izlake, poslovalnica Marga, Kiosk Kovač v Kisovcu, Mercator Trgoavto v Zagorju, Otroška konfekcija Magra Trbovlje, Piramida trgovina v Zagorju, Potrošnja Zagorje, poslovalnica Živa, Trgovina Viva, Zagorje in Zlatarna LEA v Litiji.
Največ glasov je dobila Zlatarna LEA iz Litije in si tako pridobila pravico do reklamnega oglašanja v višini 450 DEM v reviji Zasavc. Čestitke!
Vse predloge smo dali v posodo in izvlekli kuponček, ki ga je poslala MARINKA RAINER, C. 20julija 2 iz Zagorja. Na uredništvu Zasavca jo čaka praktična nagrada!
m
Joži Kamnikar in Peter Brodar:
Gostje najbolj cenijo prijaznost
Izzvenela je še ena akcija Zasavca za izbor naj točajke, točaja Zasavja, ki je tokrat naletela na res zelo velik odziv. Naslov naj točajke, ki si ga je s 757 glasovi prislužila Joži Kamnikar iz Mili bara v Trbovljah ter naslov naj točaja, ki je bil z 828 glasovi podeljen Petru Brodarju iz gostišča Vidrgar-Zibert iz Kandrš, pa še vedno odmeva. S svojo prijaznostjo, skromnostjo in dobro voljo bi bila verjetno zadnja, ki bi ta naslov obešala na veliki zvon. Pravita, da so ju poleg šefov in sodelovcev izbrali predvsem gostje, zakaj pa je treba vprašati njih. Morda ravno zaradi te prisrčne skormnosti, nevsiljive prijaznosti in veselja do tovrstnega dela z ljudmi? Saj tisti, ki dela z ljubeznijo, se prvi upre poveličevanju svojega imena. Preprosta človeškost pa je navsezadnje edina, ki tudi za točajskim pultom, zaniha dušo.
Kako, da sta se odločila za ta poklic?
Joži: To je bolj naključje. Prej sem delala v Iskri, ko sem odšla na čakanje sem izvedela, da v nekem lokalu potrebujejo natakarico. Oglasila sem se pri njih in začela delati. Sedaj sem se tudi vpisala v skrajšan izobraževalni program za to stroko. V Mili baru pa delam od maja letos.
Peter: Najprej sem se nameraval šolati za kuharja. Vendar pa je že takrat Vidrgar dejal, da ne potrebuje kuharja, ampak natakarja, tako sem se potem preusmeril. Sedaj že sedmo leto delam tu. Končal sem triletno gostinsko šolo. Po mojem mnenju je v teh poklicnih šolah premalo prakse. Naučiš se sicer osnovnih stvari, vendar je v tem poklicu praksa največ vredna.
Kaj menita, da je najpomembnejše pri opravljanju vašega dela?
Peter: Najpomembnejša je prijaznost in veselje moraš imeti do tega dela, drugače sigurno ne boš uspešen.
Joži: Resje, veselje moraš imeti do dela. Meni so všeč takšni lokali, kamor zahajajo preprosti ljudje, stalni gostje. Pomembna je prijaznost in tudi veliko heca mora biti.
Imata pri delu že tudi kaj neprijetnih izkušenj?
Peter: Ja, to pa sigurno. Pri nas je tudi že policija posredovala, saj imamo zunaj ribnik s postrvmi in že nekajkrat smo zalotili, kako so nam jih kradli. Zgodilo se je tudi že, daje nekdo kar s košem prišel po ribe. Drugače pa je tudi alkohol včasih krivec za kakšne
neprijetnosti.
Joži: Tudi kakšne neprijetnosti se kdaj zgodijo, čeprav do sedaj večjih nevšečnosti še nisem imela. Največji problem je vinjenost, vendar se tudi takšne ljudi da z lepo besedo pomiriti.
In kako se odzoveta v primeru, če je gost, kije recimo v vinjenem stanju, do vaju nesramen, predrzen?
Joži: Sprva ga poskušam pomiriti na lep način. Ne smeš se mu pustiti, kajti če vidi, da mu dovoliš, je še bolj nesramen. Če pa se mu takoj upreš in mu pokažeš, da ni on glavni v lokalu, se umiri. Dostikrat je tudi tako, da takšnega gosta že pred natakarico pomirijo njegovi prijatelji. Sicer mu pa zagroziš še s policijo in je potem mir. Vendar so takšni primeri redki.
Peter: Pri nas pa takšne strukture gostov, ki bi povzročali kakšne nevšečnosti, v glavnem ni.
Kaj pa mladostniki in alkohol? Se pogosto srečujeta z mladimi, ki svoje probleme utapljajo v alkoholu?
Joži: Opažam, da mladostniki večinoma v našem lokalu ne pijejo alkohola. Tako lahko rečem, da skoraj ni takšnih primerov, da bi se mladi napijali in povzročali še kakšne druge probleme.
Peter: Tudi če se že mislijo napiti, jim pri nas ne strežemo alkohola oziroma do neke meje, potem pa konec.
Kako bi vidva na splošno ocenila profesionalnost gostinskega osebja pri nas v Zasavju?
Joži: To je različno. Če prideš v lokal in ugotoviš, da osebje ni
prijazno, potem ne boš več prišel. Zdi pa se mi, da je zelo malo takšnih lokalov, kjer je prijaznost prisotna. Danes je marsikje tako, da ljudje komaj čakajo da poteče tistih osem, devet delovnih ur in da gredo domov, saj ima vsak svoje težave. Jaz moje probleme puščam doma. Vendar so tudi lokali, kamor se rada vračam, kjer so prijazni ljudje.
Peter: Gostiln je pri nas veliko in menim, da je na splošno profesionalnost in prijaznost dokaj na nivoju.
Mislita, da gostje bolj cenijo profesionalno obnašanje, profesionalno postrežbo ali imajo raje domačnost oziroma prijateljski odnos?
Peter: Zdi se mi, da bolj cenijo to drugo varianto.
Joži: Ja. bolj cenijo domačnost. Veliko je takšnih primerov, ko koga potrebujejo, da se z njim tudi kaj pogovori in ti si ga pač pripravljen poslušati. Svetovati mu že ne moreš. Mu pa dovoliš, da se ti nekako spove, ker mogoče se doma ali kje drugje ne more. Moje načelo pa je, da tisto, kar se v lokalu govori, tudi tu ostane.
Pravijo, vsaj na Zahodu zagovarjajo to tezo, da ima gost vedno prav. To je del tržne logike. Kaj vidva menita o tem?
Peter: Meni se zdi, daje to bolj stara fraza. Mislim, da je bilo včasih tako, daje gost imel vedno prav in da danes tega ni več. Če ima napak, mu lahko poveš, če veš prav.
Joži: Če me kdo pokritizira glede postrežbe, rečem prav, se bom drugič bolj potrudila. Kar se tiče drugih stvari, za katere menim da
11. GRUDNA 97
Šampiona v gostilni Kovač, kamor smo ju povabili na intervju (foto RR.j
imam prav jaz, se bom pa uprla.
Verjetno je kdaj tudi težko prenašati raznorazne "muhe" gostov, zlasti, če se zgodi, da tudi sama nista najbolj razpoložena. Ali vajino razpoloženje kaj vpliva na odnos do gostov?
Peter: Jaz mislim, da ne vpliva. Res je, da včasih pride kak dan, ko tudi sam nisi najbolje razpoložen, ko imaš že svojih problemov dovolj. Vendar se trudim, da to ne vpliva na gosta; vsaj ne bi smelo.
Joži: Tudi jaz menim tako.
Kakšen je čar in katere so slabe strani poklica, ki ga opravljata?
Peter: Čar je v tem, da nisi nikoli umazan, vedno si urejen tako, kot je treba. Slaba stran pa je to, da nikoli ne veš koliko časa boš še v službi, potem so tu nočne službe, nedelje, prazniki, ko moraš biti na delovnem mestu. Ni praznika za naš poklic.
Joži: Mislim, da kdor rad dela z ljudmi, rad opravlja ta poklic. Sama sem rada med ljudmi in zato imam tu prednost. Slaba stran je to, da moraš marsikdaj tudi kaj preslišati, prezreti, kar se ti morda ne zdi pošteno. Imaš tudi kakšen tak dan, ko bi najraje vse pustil in šel, a se tolažiš s tem, da bo jutri bolje.
Rada opravljata svoj poklic, ali sta že kdaj razmišljala, da bi morda počela kaj drugega?
Joži: Kar rada opravljam ta poklic. Sem pa imela veliko željo, da bi bila policajka. Zaenkrat pa bom ostala tu, kjer sem, saj me veseli delo z ljudmi.
Peter: Tudi jaz opravljam rad to delo. O drugačnem poklicu pa razmišljam samo včasih, če imam s kom kakšne probleme ali če sem dolgo v službi. Drugače pa mislim, da če bi šel še enkrat v šolo, bi izbral isto.
Kaj vama pomeni naslov naj točajka, naj točaj?
Peter: Osebno jemljem to kot priznanje, saj so poleg šefov zame glasovali tudi gostje. Zato je treba vprašati goste, zakaj so se odločili zame.
Joži: Se strinjam s Petrom. Drugače pa je to tak uspeh, ki ga verjetno doživiš samo enkrat in to je treba proslaviti.
Kako so reagirali na to priznanje pri vas v službi; vaši sodelavci, gostje?
Peter: Mislim, da so to dobro
sprejeli. Najbolj so se za ta naslov potegovali moji šefi in tudi sodelavci so glasovali zame.
Joži: Ta naslov smo v lokalu proslavili. Vendar če bi ta akcija še kdaj potekala, se ne bi več,odločila sodelovati v njej. Saj prvič je to uspeh, drugič pa že približno veš, kako bo vse skupaj šlo, zato bi raje dala prednost drugim.
So gostje že kaj pokomentirali ta vaš naslov? Zakaj so glasovali za vaju?
Joži: Pravijo, da cenijo mojo preprostost in moj smisel za humor. Predvsem pa, zame je gost - gost, zato se temu primerno obnašam. Ni mi pomembo ali je star ali mlad, ali je Slovenec ali ne. Bili so razni komentarji, zakaj so glasovali zame. Nekateri pravijo, da zato, ker sem zgovorna... Mislim, da mi slabih lastnosti niso pripisovali.
Peter: Kakšnih komentarjev s strani gostov ni bilo, saj so pri nas gostje bolj umirjeni in se s točaji ne pogovarjajo veliko. Za to akcijo me je prijavil šef. Predlagal sem, naj raje prijavi nekega mojega sodelavca, pa je dejal, da gremo pri nas po stažu. Sam sem tu zaposlen že dlje časa, tako seje odločil zame.
Mia Južina
KSEFTI
NOVI SERVISNO PRODAJNI CENTER
TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, RADIO KAS ET0F0NI,WALKM ANI, AVTORADI JI, TELEFONI, GSM...
VRNEMO RAZLIKO
ČE PO NAKUPU V 7 DNEH NAJDETE BOLJŠO PONUDBO!
VIDEO ZALOKAR, CESTA OKTOBERSKE REV. 15a, TRBOVLJE
TEL.:30 600, 30 601; odprto vsak delovnik: 9.00-12.00 in od 16.00-19,00 MA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ?
CIC d.0.0. Agencija za nepremičnine
1420 Trbovlje, Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242
Vesele Božične praznike in vse najboljše v novem letu!
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 670 554
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953
BOGO
ŠPORT
Trgovina na drobno
1420 Trbovlje, Cesta okloberske revolucije 4
(med Dimnikom in policijo)
telefon 0601/ 26 405
^ * bunde, kombinezoni, kompleti w * smuči vezi, palice
OfcOSTRELSr^
* loki, puščice
* dereze, cepini, sponke, vrvi Cj» y ' pohodne hlače, anoraki, Tp zložljive palice	5
VSE ZA DVORANSKE ŠPORTE,
* namizni tenis, žoge
Delovni čas: 7.30-11.30 in 16.00-19.00; sobota: 8.00-12.00
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660
E-pošta: clip@clip-domzale.si
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
-12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS 95, WORD
EXCEL (20 ur)
INTERNET (8 ur)
AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS...
85 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA TRBOVLJE
Dne 8.decembra je Planinsko društvo Trbovlje, kot ena najštevilčnejših in najstarejših telesnokulturnih organizacij, slavilo svoj 85 letni jubilej. Ustanovljeno je bilo namreč 8. decembra 1912 ob 16.uri na ustanovnem občnem zboru, ki je potekal v dvorani Ane Forte na Vodah, sedanjem Trgu revolucije. Te dvorane sedaj ni več, pred leti sojo namreč porušili. Pobudnika za ustanovitev trboveljske podružnice SPD (Slovenskega planinskega društva) sta bila Jure Naglav, takratni rudniški uslužbenec in France Oset, železniški uradnik. Okoli sebe sta zbrala prijatelje, ki so bili povezani s planinskim svetom, pa tudi srčno bitjo slovenskega naroda. V novoustanovljeno društvo seje včlanilo okoli 50 članov. Večinoma so bili iz name-ščenskih vrst, trgovci, obrtniki, gostilničarji, učitelji, zdravnik,... Rudarjev in drugih delavcev v društvu
takrat ni bilo. Ti so imeli v tistih časih druge probleme, bojevali so se namreč na različne načine za svoje pravice - za mezde, za socialno in zdravstveno zavarovanje, za deputatni premog, za šolanje otrok, za boljše stanovanjske razmere,... Cilji te podružnice SPD so bili znani. Predvsem je šlo za narodnostno prebujanje rudarskega življa, po drugi strani pa za organizirano obiskovanje planinskega sveta, predvsem seveda okoliških hribov, pa tudi alpskega sveta. Prirejali so številne izlete na Mrzlico, Kum, Sv.planino,... Priredili pa so tudi razne družabne prireditve npr. planinski semenj s plesom in uprizoritvijo izvirne slovenske operete "V Kocbekovi koči".
To je le nekaj znanih podatkov iz začetkov ustanavljanja planinskega društva pred 85 leti v Trbovljah. Člani tega društva so v vseh teh letih opravili ogromno delo na področju izgradnje planinskih domov, pri organiziranju tisočerih izletov, vzgoji in izobraževanju članstva, posebno še planinske mladine, pri nadelavi in
označevanju planinskih poti na bližnje vrhove, pri uvajanju smučanja in fotografije, pri organiziranju alpinističnega odseka in športnega plezanja, pri varstvu narave, pri širjenju planinske kulture in še na vrsti drugih področij. Število članov tega društva se je iz leta v leto povečevalo in vsi ti so na ta ali oni način prispevali v dobršni meri k uveljavitvi planinstva v Trbovljah, Revirjih, pa tudi v Sloveniji. Opravili so veliko delo, ki ga v nobenem primeru ni mogoče prezreti. Želimo le. da bi s to svojo pestro dejavnostjo PD Trbovlje nadaljevalo tudi v bodoče, v korist svojega kraja, vseh občanov pa tudi vse države.
T.L.
NOVEMBRSKI IZLET
No, pa smo zopetskupaj. A s kom? S planinci Srednje šole Zagorje vendar. Toda današnja štorija ne bo kar tako. Lahko bi ji dali tudi drugačen naslov. Na primer: ZGODBA O ŠTIRIDESETIH SENDVIČIH, ali pa PRIGODE
MENTORJA PLANINSKE SKUPINE.
No, pa kar pričnimo.
Kot vsak mesec, smo tudi novembra planirali izlet. Tokrat smo se odločili za Štajersko. Namenili smo se podati na 978m visok Boč. Do Poljčan lepo z vlakom, potem pa pot pod noge.
In res. Da imam "nos" za lepo vreme, seje zopet izkazalo, po celem tednu deževja, se je naredila prekrasna sobota. Pričelo se je klasično potjo do pekarne, izdelavo sendvičev, zavijanjem, pakiranjem... V glavnem, ob 6.00 sem bila že na železniški postaji z zalogo hrane in pijače za vse prijavljene. Glede na relativno toplo jutro, sem pogumno sedla na klop kar zunaj in pričakovala moje heroje.
Ura je 6.10. Le zakaj sem prišla tako hitro? Mar bi še spala 10 minut dlje... Ura kaže 6.15. No, počasi pa bi se že lahko kdo prikazal...No, pa saj imajo še čas....6.20. Če mislijo, da bom iz avta nosila sokove in sendviče in pobrala denar za vlak, se kar
mladim
Zasavcem
Lucijo moramo pohvaliti, ker se je potrudila in zapisala svoje vtise počitniškega potovanja.
Gotovo ima tudi veliko fotografij, ki bodo osvežile spomin na Pariz, kadar jih bo ogledovala. Mogoče se bodo odpravili še kam.
Mitja Predovnik, njen bratranec, je s svojih potovanj v Zasavcu napisal že veliko zanimivega...
Pa še o zbiranju odpadkov. Ekološka zavest se širi zelo počasi. Pred kratkim sem slišala mater, kije opozarjala hčer.
"Samo enkrat si imela majico, pa jo že mečeš v stroj. Ne veš, da s pralnim praškom zelo onesnažujemo okolje..?"
"Jaz ga z enim pranjem ne bom rešila," je rekla hčer.
To seveda ne drži. Vsak mora začeti pri sebi.

OKROGLE Z OS VITKA PAVLICA
Špela je potožila, da se slabo počuti, ker ima ženske težave. Tomaž pa je hitro "prevedel": "Aja, ima kanalizacijo."
Ko smo se vrnili z obiska v porodnišnici, je Blaž vprašal, kam dajo otroke, ki se prehitro rodijo. Naša dekleta so rekla, da vedo, da ni akvarij, ampak nekaj podobnega. Tomaž se je spomnil, da se reče KULTIVATOR, učenka osmega razreda pa ga je brž popravila, da se reče EKVATOR. Prepir je
končala učiteljica z besedo inkubator.
Tomaž je junija komaj čakal, da njegov sosed opravi inventuro (maturo), da bosta potem zopet lahko igrala Monopoli.
Špela si je v živo ogledala oddajo Kolo sreče. Na vprašanje, kako je bilo, je odvrnila: "Slabo. Samo PANKROK, PANKROK (bankrot)."
Na vprašanje, kako se imenujejo ptice, ki nas čez zimo zapustijo, je Miha odgovoril, da so to PTICE TURISTKE. (Reševanje Vesele šole)
Slavko pa je kljub zahtevanemu enemu odgovoru napisal dva. Na vprašanje, kaj rabimo za orientacijo v naravi, je odgovoril KOMPAS in dodal še en odgovor - PAMET.
Učiteljici, ki je bila že dlje časa odsotna, je bil predstavljen novi učitelj. "In kaj študira tovariš?", jo je zanimalo. "Za tovarišico," seje glasil odgovor.
Ob osmem marcu je Tanja obdarila učiteljice z jabolki. "Saj je tudi jabolko lepo darilo, ker je zdravo," je rekla. In učiteljice smo bile Tanjine pozornosti resnično vesele.
MOJE PRVO POTOVANJE V PARIZ
Sredi avgusta letos smo se moja dva bratranca Mitja in Anže, prijateljica Andreja in jaz odpravili na potepanje po Parizu. Vlak nas je odpeljal iz Gradca proti naši končni postaji. Noč smo prespali na vlaku in zjutraj so nas že pozdravljale prve francoske vasi. Okoli popoldneva seje vlak ustavil na pariški železniški postaji. Zagrabili smo naše nahrbtnike in kaj hitro smo okusili hitrost podzemne železnice, ki je brzela iz predora v predor. Našli smo naše pariško prebivališče in se udobno namestili. V tem tednu je bil naš cilj dodobra spoznati Pariz ter si ogledati največje pariške znamenitosti. Začeli smo kar pri obelisku in se najprej odpravili proti glavni sprehajalni ulici Champs Elyses. Kako moderen je lahko Pariz, smo se prepričali ob ogledu
modernega slavoloka zmage in moderne mestne četrti (La Defense). Na poti h katedrali Notre Dame. ki jo večina pozna po zgodbi o Notredamskem zvonarju, je mimo nas tekla reka Seina. To je res lepa katedrala, najbolj pa so mi bile všeč rozete, ki jo krasijo. Znamenitost, brez katere si Pariza sploh ne moremo predstavljati, je zagotovo Eifflov stolp.
Njegovo veličino smo si najprej ogledali iz Trocadera, nato pa se pogumno z dvigalom odpeljali na zadnjo in najvišjo razgledno točko stolpa. Ker je bila že tema, je bila velikost mesta zelo očitna, saj se je vse mesto svetlikalo v tisočerih lučkah. Dva dni smo se šli zgodovinarje in občudovali slike znanih slikarjev v Louvru, kjer je tudi najslavnejša slika na svetu - Mona Lisa, ki jo je naslikal Leonardo Da Vinci. Da je veliki osvajalec Napoleon Bonaparte še vedno nesmrten, smo se prepričali v Les Invalides, kjer si je veliko turistov ogledovalo njegovo grobnico, posmrtno masko, posteljo, na kateri je umrl ter obleke, njegove slike,... Poleg tega je ves Invalides tudi muzej prve in druge svetovne vojne. Lepota gradov Versailles, kjer je med drugim živel tudi Ludvik 14., imenovan Sončni kralj, me je čisto prevzela. Zaradi okolice in fontan, ki ga obdajajo in same notranjosti, kije čudovita.
Najbolj sem uživala, ko sem spoznavala pravljično plat tega mesta - Disneyland. Vozili smo se po "pisanem svetu" Disneyevih pravljic (Ostržek, Peter Pan, Sneguljčica), se odpravili gledat duhove v hišo strahov, drvela sem po cesti z avtomobilčki in kričala na vlaku smrti. Gusarji so nas popeljali v svoj svet, vsake toliko pa je naše oko uzrlo Miki Miško, Racmana Jako,...
Vsake stvari je enkrat konec in tudi pravljica ob 23.00 zaspi, za slovo pa nam pričara električno nočno parado. Ostalo nam je samo še nekaj dni in v tem času smo si ogledali še: cerkev na vrhu hribčka Sacre leour, Moulin Rouge, ki je znan po nočnih kabarejih in pa seveda še drugi slavolok zmage (Tri-umph), ki ga je dal postaviti Napoleon L Ne smem pozabiti še kulturnega centra George Pompidu,
motijo...Mrcine zaspane, spet bodo tukaj zadnjo minuto...Opla, zdaj je že 6.25. A so čisto znoreli? Vlak bo odpeljal že čez 5 minut. Časa nam bo zmanjkalo. Aha, zdaj pripelje avtobus. No, tukaj so... Kako je to mogoče??? Prazen avtobus! Kaj pa zdaj? A naj ostanem kar doma? O Bog, kaj pa, če kdo pride na vlak v Trbovljah? Kaj pa zdaj? Kaj pa zdaj?...
Mislim, da sem se kar pogovarjala sama s sabo. Zdrvela sem po povratno karto do Hrastnika in skočila na vlak. Prometnik mi je zaželel lep izlet...Oh, ko bi on vedel...
Trbovlje. Ni žive duše. Ne morem verjet. Da tudi enega ni! Ja. pa saj to ni res. Da te kap!
V Hrastniku izstopim. Pogledati grem, kdaj pelje vlak nazaj. Čez 15 minut. No. vsaj to klapa.
Zopet sedem na klop zunaj, kajti precej vroče mi je. Prižgem cigareto. Danes sem si jo že kar zaslužila...Vlak pripelje in kmalu sem zopet v Zagorju. Prometnik me gleda precej čudno, ampak kaj jaz morem. Jaz nisem nič kriva.
Sploh ne vem, kaj naj storim. V katri je karton soka in 40 sendvičev. Ja, prav ste prebrali. ŠTIRIDESET SENDVIČEV. Kaj naj naredim z
njimi? No, dva bi že šla, ampak štirideset? In moji prijazni sponzorji, ki so mi dali vse to? Saj še razglednice z Boča ne bodo dobili v zahvalo. Hm, hm... Kaj pa, če bi šla na tržnico in bi sendviče kar razdelila? Jih bo kdo vsaj pojedel. Ah, to ne. Si bodo mislili, da sem malo usekana. A bi jih nesla kam prodat? Ne, to tudi ne bi šlo. Oh, sranje. Štirideset sendvičev. Ženska, spomni se, če je kje kakšna tekma! Nič ne bo, možgani ne dajejo informacij. Naj gre vse nekam, bom šla kar domov.
MAMIIII, A SI KAJ POZABILAAA? meje pričakala hči. Kaj pa je to? Oh, super, jaz sem ravno postala takooo lačna.
Ja, kaj smo hoteli drugega, kot da smo se spravili na delo. Kozarec kumaric, majoneza in SENDVIČI. IN ŠE SENDVIČI IN ŠE SENDVIČI... Malo mi, malo prijatelji. V dveh dneh smo jih pospravili s pomočjo dobrih duš, ki so nam v teh težkih trenutkih stale ob strani. In Bog ne daj, da mi kdo v bližnji prihodnosti omeni sendviče...
Hvala Pizzeriji Tik-Tak, Pekarni Hamit Mučaj, Pekarni Klasje in Mesarstvu Jurmes. Tokrat sem sendviče zmazala jaz, sokovi čakajo
na naslednjič, sendviče pa si bodo moji vrli mladci in mladenke nabavili kar sami. Saj veste tisto o oslu in ledu. Mogoče pa se mi bodo do naslednjič že malo prikupili....ja, sendviči vendar.
In zakaj nobenega od mladine ni bilo? Ene mame ni pustila, ker so dobili obisk, ena je pozabila, ena je zaspala, enemu se ni dalo, ena jih je sinoči dobila v diskoteki po nosu in jo je bolela glava, v enem razredu pa so se skregali in so iz preventive, da ne bi šli na izlet s "sovražnikom" ostali kar doma. Bo pa drugič bolje...
Milena Horvat
VARSTVO PRED SNEŽNIMI PLAZOVI
Podkomisija za snežne plazove pri Gorski reševalni službi Slovenije bo tudi letos organizirala tradicionalni Dan varstva pred snežnimi plazovi. Prireditev je namenjena vsem tistim, ki zahajajo v gorski svet v zimskem času in jih zanima, kako se obvarovati pred nevarnostmi, ki na gornika prežijo pozimi. Precej ponesrečenih zaradi snežnih plazov predstavljajo turni smučarji in alpinisti ter drugi gorniki, ki pozimi zahajajo v gorski svet. Ta prireditev - Dan varstva pred
snežnimi plazovi - bo 17. in IB.januarja na Pokljuki, v vojašnici na Rudnem polju in v okoliških gorah. Zbor udeležencev bo 17.januarja ob 10.uri. Udeleženci se naj predhodno prijavijo v pisarni GRS oz. Planinske zveze Slovenije, na Dvoržakovi 9 v Ljubljani.
II.
NAMIZNI TENIS-LIGA REKREATIVCEV
V	mesecu oktobru je pričela z igranjem namiznega tenisa liga rekreativcev namiznega tenisa pod imenom - Namiznoteniška liga krajev ob Savi in Savinji.
V	ligi sodeluje šest ekip; Radeče, Vrhovo, Marija Gradec, Rimske Toplice, Termoelektrarna Trbovlje in Trbovlje. Ligo bi radi razširili, zato pozivamo rekreativce iz krajev, ki ležijo ob teh dveh rekah, da se prijavijo v Namiznoteniški klub Trbovlje, Rudarska cesta 4.
Zmagovalec jesenskega dela je ekipa rekreativcev Trbovlje.
Sponzor lige je firma Esot d.o.o. Celje.
Franci Bartol
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
opere Bastille in pariški živalski vrt. Tudi tega potovanja je bilo enkrat konec in na vlaku, ki je z vso hitrostjo brzel proti Gradcu, smo obujali spomine na nedavne dogodke ter se nekaterim od srca nasmejali. Spotoma smo se ustavili še v Mozartovem rojstnem mestu - Salzburgu.
In potem čisto zares proti domu, kjer so nas pričakali mame, očetje, bratec, tete, strici, dedki, babice,...
Lucija Štaut, 7.b., Do!
Lucija Štaut in bratranec Mitja - prekaljen potovalni maček
ZBIRANJE ODPADKOV
Smo učenci 7.c.razreda OŠ Tončke Čeč. Živimo v Trbovljah, ki so zelo onesnaženo mesto. Radi bi pripomogli k bolj čistemu okolju, kolikor je v naši moči.
Opazili smo, da imajo v drugih mestih (v tujini pa je to še sploh bolj opazno in urejeno) zabojnike za več vrst odpadkov (papir, steklo, aluminij, plastika,...). V našem mestu pa ljudje teh zabojnikov na žalost nimamo, zato se tudi ne moremo naučiti ločenega zbiranja odpadkov. S predelovanjem aluminija, stekla, papirja, plastike in drugih surovin iz narave lahko namreč prihranimo veliko energije.
Popijemo ogromno pijač iz aluminijastih pločevink. Prazne "piksne" seveda odromajo v navadne smetnjake, od tam pa na smetišče, kjer so za vedno izgubljene. Če pa bi jih zbirali za predelavo, bi s predelavo ene same pločevinke prihranili toliko energije, da bi lahko tri ure gledali televizijo. Pijače v plastenkah so dvakrat dražje kot ista količina iste pijače v steklenici. Plastika ostaja in onesnažuje okolje. Če odpadno plastiko na smetiščih zažgejo, nastajajo strupeni plini, ki onesnažujejo zrak. Priznamo, tudi sami mnogokrat raje kupimo plastenko kot steklenico. Vendar smo sklenili, da se bomo potrudili in spet začeli uporabljati okolju prijaznejše steklenice. Nekatera plastika je že primerna za predelavo, vendar v Trbovljah tudi ta, na žalost, konča na smetišču.
Poglavje zase so stare, neuporabne in za okolje hudo strupene baterije. Za zbiranje le-teh v celotnih Trbovljah ni niti enega samega kontejnerja.
Čeprav smo navajeni vse smeti odlagati v isti koš, bi se lahko z malo dobre volje in pripravljenosti navadili sortirati smeti v različne zabojnike za različne odpadke. To smo na naši šoli že začeli
izvajati. Pričakujemo seveda, da bodo v začetku velike težave, saj smo včasih precej nedisciplinirani, vendar vemo, da se bomo sčasoma navadili na ločeno zbiranje odpadkov. Vendar je začetek najtežji! Trudili se bomo vplivati tudi na naše starše in prijatelje. Upamo, da nam bo uspelo!!!
Vesna Vrečar, David Slapšak, Rok Stošicki, Sašo Žunk, AnjaŽibert,Azra Sačič, Vesna Babič, Marko Žagar - vsi smo eko frajerji iz eko krožka OŠ Tončke Čeč v Trbovljah.
DECEMBRSKI PRAZNIKI NEKOČ
Pred 60 leti so decembrske praznike praznovali po vsej vasi. Na Miklavžev večerje po vasi strašil parkelj. Verige so mu glasno rožljale. In otroci so se od strahu poskrili v svoje domove. Gorje, če je parkelj koga ujel. Zvezal gaje z verigami in strpal v koš. Zgodbo mu je povedal praded Tone, ki seje svoje dni preoblačil v takšnega parklja in strašil po Neži. Celo njegovi hčerki ga nista prepoznali.
Miklavž je bil zaščitnik dobrih del. Otrokom je v pehar natrosil suhe slive, nekaj posušenih jabolčnih krhljev, rožiče, rozine, fige in peciva v podobi parklja in Miklavža. Pecivo so gospodinje pekle v skupni krušni peči.
Božični večerje bil družinski praznik. V hiši so postavili jaslice in prižgali sveče. Družinski člani so se obdarili s skromnimi darili. Mnogi so na božični večer odšli v cerkev k polnočnicam in tam peli pesem Sveta noč. Na koncu so si zaželeli srečo in se objeli.
Prababica je pred novim letom okrasila majhno jelko in nanje obesila bonbone. To je bilo tudi vse, kar so lahko otroci pričakovali od novoletnih daril. Dedka Mraza niso poznali. Veselili so se bele snežne odeje.
Denis Forte, PE A.Hohkraut
L
ŽIVŽAV SrtIRKAVCI IN SfflRUJB
Gospa Zima še hi prišla in zasnežila cest, ulic....čeprav je Petra v prejšnji številki napisala, da mogoče pa le bo. Ne obupajte še, saj bo do Božiča gotovo zapadel. Bo pa takrat zato bolj veselo.
Šola je danes gostila gospo Konferenco, ki bo nekaterim dijakom zagrenila počitnice zaradi graj, ukorov in podobnih kazni. Profesorji so nam spet pridigali naj se v novem konferenčnem obdobju veliko bolj učimo, da bodo potrdila o učnem uspehu, ki jih dobimo ob konferenci, presenetljivo /Zavidljiva. Prav gotovo bodo teh, lepih potrdil, Veseli tudi naši starši, ki neutrudljivo spremljajo naše ocene. Kdo ve ? Mogoče nas bodo nagradili tudi s kakšnim cekinom. Se. splača potruditi, kaj ? Nekateri ste se že rešiii jcontrolk in spraševanja, ter že okusili kako približno bodo zgledale počitnice. Tisti reveži, ki se morate učiti že za no\o konferenco, pa še malo stisnite zobe, saj boste imeli med počitnicami manj dela.
Verjetno veste, da je bil 1.12. dan boja proti aidsu. Upam, da ste se udeležili kakšnega predavanja, če ne drugega, vsaj ustrezno zaščitili. Saj poznate tisto geslo: "Pomembno je tekmovati in zmagati v boju proti aidsu!"
Maturantje imamo že kar precej skrbi z organizacijo maturantskega plesa. Ta pomemben dan se nam z naglico približuje, zato že pripravljamo prošnje za sponzorje, iščemo ustrezno skupino, ki nas bo razveseljevala,... skratka, dela nam ne manjka.
Tokrat je Petra razmišljala o zakonu, ki so ga predlagali naši sosedje in dela pregavice njihovih mladostnikom. Pa čeprav je jesen takšen pust letni čas ni nič kaj pust za vse tiste glav'ce, ki zaljubljeno tičijo skupaj. Tako vands -u nikoli ne zmanjka dela. Pa še malo modnih nasvetkov sva vama pripravili.
'Mejte se!
Špela
JO!
A ste še kaj zaljubljeni oz. a ste že zaljubljeni? Vas fantje(punce) ubogajo in poslušajo vaše želje za novo leto? No, pa poglejmo kaj se novega plete in napleta ter kaj je že spleteno.
Najnovejši par sta gotovo Simona P.(gim.) in Aleš O.jkad.). Kot tradicionalen par lahko označimo Klaro K.(gim.) in Damirja G. (trg ), ter Polono P.(gim.) in Milana H. Aljošo S. smo lahko videli na posteiju v športnem tedniku Ekipa, vendar punce , baje je njegovo srce še vedno 100% predano Špeli B.(gim.). Nekatere še vedno obiskujejo "sank" v Mesečini zaradi Tomaža B„ vendar kaj, ko je tam tudi njegova Petra L.(gim.),ki budno nadzoruje sceno. Na hodnikih GESŠ je z roko v roki menda večkrat videti Tilna K.(gim.)in Tadejo G.(gim.). Špela V.(gim.) in Miloš K.(gim.) sta še vedno srečno zaljubljena, prav tako kot Mojca K.(gim.) in Boštjan D. Še vedno so si zvesti Matej F.(gim.) in Joži G.(eko), Lučka D.(gim.) in Peter Z.(gim.) ter Špela D.(eko.) in Matjaž Š.(gim.).
Ljubezen torej še ni izumrla. Baje je spet v modi tista tradicionalna. Pa saj je tako bolje, a ni?!
vands
KAkO POSTATI BaJ PRIVLAČI«?
Senčilo za oči v prahu lahko naredite bolj obstojno, če prah zmešate skupaj z vazelinom. Barva senčila bo bolj žive barve, pa še ves vazelin boste hitreje porabile.
Če bi rade imele večje oči potem si namesto temnih senčil nanesite senčilo barve vanilija. Maškaro nanesite samo na zgornje trepalnice.
Senčilo bo obstojno dalj časa, če se prej namažete s hidratantnim sredstvom.
Stara senčila pomešajte z rumenilom in dobile boste nove barve.
Upava, da vam bodo tile majhni nasveti kdaj prav prišli, če ne prej, pa za novo leto. Takrat si dajte malo duška in eksperimentirajte, katere barve vam najbolj pristajajo.
Špela & Petra
SAfflO DO U. URE?
Če ste eden, ali ena od tistih, ki si vsak mesec kupi Teen, zabavno revijo za mlade, ste gotovo opazili članek z naslovom "Tudi
na zabave s starši?". In kaj je motiviralo avtorja, da je napisal takšen članek? Prepričana sem, da zakon, ki je bil predlagan hrvaškemu "Saboru". Gre za zakon o družinskih odnosih, za mlade pa je zanimiv
predvsem tisti del. ki pravi, da mlajši od 16 let ne bi smeli brež spremstva*staršev, ali druge odgovorne odrasle osebe, biti Zunaj dlje, kot do 22. urer	{
In kaj bi dejali vi, mlajši od 16 let. če bi se tak zakori^riašel v našem parlamentu? Najbrž bi sprejetje takšnega zakona rešilo starše marikaterega si vega lasu in mogoče kdaj ne bi bilo ognja v strehi, ko prosite za "izlazak" ob vikendih ali celo med tednom. Vas pa ne bi glodal črv nepravičnosti, glede na to, da gre lahko vaša soseda v disko, pa je po možnosti še kakšno leto mlajša, vi pa ne!
Po svetu takšni in podobni zakoni, ki omejujo gibanje mladih po določeni uri ali v določenih prostorih (npr.disko), niso nič nenavadnega in se nihče več ne spotika ob njih.
Mogoče papredlagatejjj tega/.akona (v tem primeru hrvaški l menijo,!da bodo s tem rešili marsikakšen problem, kjjnapade mlade in vse mlajše, ter sc širi kot kuga. Cigareti, alkohol, droge, aids, mladoletno prestopništvo) ipd..In očitno nekateri rešujejo, oziroma mislijo problem rešiti tako, da napišejo zakon, parlament ga sprejme in rečejo: "Mi snio naredili vse!".
Zakoni pa so zato, da se kršijo! Sploh pa takšni, ki mladim prepovedujejo in otežkočajo dostop do zaželjene zabave. Psihologi bi vam znali povedati, da so osnovne vrednote, kijih želi zapolniti mladostnik, prav tiste, po zabavi ipd.. V končnem smislu pa bi morale biti takšne odločitve prepuščene staršem. Naj oni določijo uro, do katere naj se njihov otrok vrne domov, saj ga poznajo in vedo, ali mu gre zaupati ali ne. Mislim, da znajo presoditi, če je moralno in pravilno, da se 15 letnik vrne domov ob isti po/ni uri/kot IS letnik. Nekateri sicer presodijo napačno in njihov\sinček ali hčerka zaplava v napačne vode. X ljudje smo le ljudje, z. napakami vred. Ampak kdo lahko zagotovi,\da z obstojem takšnega zakona ni slabih otrok , ampak le idealni in neproblematični?	L- . 7
No ja. mi takšnega zakona še nimamo, če je tako prav ali ne. presodite sami. Kakšno bolj temeljito razmišljanje pa prepustimo našim kolegom iz Hrvaške, ki jim grozi "uradna ura".
Petra
11. GRUDNA 97
sponzor: FORUM d.o.o., Zagorje
10 LET DUET/I BLACk J/^Ck
Primorski ansambel duo Black Jack iz Pirana, ki ga sestavljata pevec in kitarist Dušan Šandrič ter klaviaturist Aleš Lavrič, bo 12.12.1997 praznoval deseto obletnico obstoja. V počastitev tega jubileja bo na ta dan potekala prireditev v piranskem klubu Maona. Istočasno pa bo izšel tudi njun peti studijski album (zgoščenka in kaseta), na kateri boste našli italijanski repertoar popularnih pop pevcev in skupin, največ iz legendarnega festivala Sanremo, skladbe iz programov Luciana Pavarottija, Claudia Vilic in nekaterih drugih pevcev vedno živečega stila Bell Canto.
1.	ŽEJA-THE DRINKERS
2.	PISMO - SLAPOVI
2. PUNCA S ŠOHTA - ORLEK
4.	KO VRBE JOKAJO - VILI RESNIK
5.	ZBUDI SE-TANJA RIBIČ
6.	LEDENE CESTE - HIŠA
7.	PIVSKI RAG - PIHALNI ORKESTER SVEA ZAGORJE
8.	ZADNJA VEČERJA - LAČNI FRANZ
9.	KER TE LJUBIM - JAN PLESTENJAK
10.	SAM -WERNER (predlog)
Poslušajte v nedeljo ob 14. uri!
Vrstni red na vrhu se ni bistveno spremenil. Rabimo pa nove predloge, saj bomo le tako lahko osnovali našo in vašo lestvico. Izžrebali smo glasovalko, ki bo prejela nagrado trgovine Eurotrade. To je: Rosanda Rataj, Trg F. Fakina 2B, 1420 Trbovlje.
K.S.
DORDE BALAŠEVIČ V LJUBLJANI NAVDUŠIL
Novosadski protestni pevec in pesnik, Dorde Balaševič je navdušil zbrane v nabito polni tivolski (hokejski) dvorani. Balaševičev koncert, ki je sovpadal z 20. obletnico ustvarjanja, je potrdil veliko priljubljenost tega kant-avtorja v Sloveniji. Potrebno je povedati, da so se na prvi decembrski glasbeni spektakel, ki se je končal 2. decembra okoli prve ure, pripeljali z avtobusi tudi mnogi njegovi oboževalci iz sosednje Hrvaške. Kljub zavzemanju za mir ( vseskozi, ko je bila jugo-vojna) tam še ni nastopil, a pravi, da bo kmalu. V štiriurnem nastopu, brez prekinitve, je predstavil vse svoje uspešnice, kot so: U Razdeljak te ljubim, Mirka, Život je more, Oprosti mi Katrin, Pesma o jednom petki, ki jo je na zahtevo občinstva zapel dvakrat, potem Neki novi klinci, Na slanici u Puli, Ja luzer?, Provincijalka, Krivi smo mi ter nekatere novejše, manj poznane. Zani-mivo je, kako so domala vsi v dvorani pomagali prepevati, tako tisti, ki znajo nje-gova bogata besedila na pamet, kot drugi, ki so bolj mrmrali. Vsekakor dogodek, vreden ogleda.
Igor Goste
MGIMDE, NAGRADE J.
Tudi tokrat smo prejeli veliko odgovorov -seveda pravilnih. Saj ni težko ugotoviti iz kje prihajajo Kingstoni. Odgovor je povedal že njihov naslov, ki vam ga je zaupala Saša.
Kingstoni, ki po novem plešejo twist so iz Idrije oz. Sp. Idrije. Srečni izžrebanci pa so:
Adrijana Kramžar, Borovak 23, 1414 Podkum
Sanja Osmanovič, Rudarska c. 2, 1412 Kisovec
Katja Sovre, Sallaumines 5a, 1420 Trbovlje
Romana Tabor, Log 28c, 1430 Hrastnik
Špela Rome, Orehovica 14, 1411 Izlake
Davor Drečnik, Cesta 9. avgusta, 1410 Zagorje
Naslednje vprašanje pa se glasi: katero obletnico praznuje duo Black Jack?
Odgovore napišite na kupon in jih pošljite najkasneje do 17.12.1997.
K.S.
■; : ' : '	-	- N
oaigrat^oo vjsratšatfvje
O
Z5
V " " ■■ V"'"	' ■'	11 ■	-V:V
KUPON
Glasujem za:
Glasoval sem:
mmm
Z.AG03JČ 73 rgovina-storilve-proizvodnja
1410 Zagorje o/S Kopališka 7
Telefon.:0601/64 241, 62 041 __________Kav: 0601/62 041
K.S.
DUO BLACK JACK
11. GRUDNA 97
OB ZAKLJUČKU 'TEDNA UPOKOJENCEV"
Teden upokojencev DU Zagorje je za nami. Zvrstila so se prenekatera srečanja z DU zasavsko-posavske regije, predvsem pa srečanje športnikov imenovanih društev. V tem tednu smo izvedli humanitarno akcijo z obiskom ostarelih in bolnih članov -upokojencev po domovih, pri tem nismo pozabili naših članov v domovih za ostarele Polde Eberl Jamski na Izlakah in Franc Salamon v Trbovljah. Poleg obiska in razgovora smo jih tudi skromno finančno obdarili.
Tu bi rad poudaril, kako nekatera podjetja in ustanove v naši občini pozabljajo na svoje nekdanje delavce - sedaj upokojence, predvsem na tiste, ki so zdravstveno in tudi socialno ogroženi, od katerih marsikdo živi tudi na robu preživetja. O tem smo se člani Upravnega odbora DU sami prepričali ob obiskih po domovih. Redka so podjetja, ki se vsaj enkrat letno spomnijo svojih nekdanjih sodelavcev in jih povabijo na srečanje in jih primerno pogostijo.
In kaj seje zgodilo ob "Tednu upokojencev" Društva upokojencev Zagorje?
Društvo je zastavilo obširno akcijo, zaprosili smo vse večje delovne organizacije in ustanove v občini, da nas podprejo pri naši zamisli, nam pomagajo in priskočijo na pomoč s kakršnimkoli denarnim prispevkom. Ob tem smo se zavedali težke finančne situacije marsikaterega podjetja v naši občini, hvaležni pa smo podjetjem, ki so vsaj moralno podprle našo akcijo (npr. Trgovskemu podjetju Potrošnja, predvsem njegovemu direktorju, Emilu Šternu in pa SKB Banki Zagorje).
Bližajo se praznični dnevi. Zagorje-mesto je že svečano okrašeno in razsvetljeno. Marsikomu, ne samo upokojencem pa je pri srcu hladno in težko, ker imajo neprijeten občutek, da so zapostavljeni, in daje pozabljeno njihovo nekdanje delo in zasluge pri razvoju našega mesta.
Naj zaključim ta kritični zapis z mislijo; Biti upokojenec ni grdo, dobro in lepo pa tudi ni, da družba pozablja na nas in na naše zasluge, da ima, in da bo imela boljši jutri.
Vsem prizadetim, katerim je namenjen ta zapis, se oproščamo z željo, da bodo tudi oni enkrat upokojenci, ker upokojenske vrste ne bodo nikoli izumrle.
Predsednik DU Zagorje Ivan Kolenc
PO NOVEM LETU VEČJA POSMRTNINA
Pred dnevi seje sestal na svoji delovni
seji izvršni odbor Sklada solidarnostne
posmrtninske samopomoči Trbovlje.
Obravnaval je predvsem finančno stanje Sklada. Ob tej priliki je sklenil, da bo veljala za leto 1998 članarina za vse leto 1800,00 SIT. Zaposleni člani bodo ta znesek plačali od svojih plač, ki bodo izplačane sredi januarja prihodnje leto. Upokojeni člani tega Sklada pa bodo članarino poravnali od S.januarja dalje hkrati s plačilom članarine za Društvo upokojencev Trbovlje, v dvorani doma tega društva na Ulici 1 .junija 16. Ti bodo imeli tudi tokrat možnost plačila članarine v dveh obrokih, vendar najkasneje do 31.marca 1998 vceloti. Sklenil pa je tudi, da bo znašal od l.januarja 1998 dalje posmrtnina v višini 95.000,00 SIT za umrlega člana Sklada. Članarina se bo za prihodnje leto zvišala za blizu 6%, za približno toliko pa se bo zvišalo tudi izplačilo posmrtnine. Članarino, kakor tudi posmrtnino so sklenili zvišati zavoljo prilagoditve zvišanih pogrebnih stroškov. Članarina se bo tako zvišala za 100,00 SIT, izplačilo posmrtnine pa za 5.000,00 SIT, napram članarini in posmrtnini v letu 1997.
T.L.
ČLANARINA DELAVSKE SAMOPOMOČI
Upravni odbor sklada delavske samopomoči pri Društvu upokojencev Zagorje ob Savi je na svoji redni seji razpravljal o realizaciji letega plana za leto 1997 ter sprejel finančni plan za leti 1998.
Za zagotovitev sredstev za izplačilo posmrtnin in eventuelno povečanje istih od planranih letnih se članarina oz.vplačilo poveča in sicer za aktivne delavce in delavce, ki so na čakanju, na letni znesek 1500,00 SIT.
Sredstva se morajo nakazati na tekoči račun sklada Delavske samopomoči pri Društvu upokojencev Zagorje ob Savi pri SKB AG Zagorje št.: 50100-620-128-111116-17205.
I.K.
LITERARNI VEČER OB ZIHERCI
Odbor za literarno dejavnost pri Društvu upokojencev Trbovlje je znova pripravil zelo zanimiv literarni večer. Pripravili so ga na dan sv.Barbare, zavetnice rudarjev, poimenovali pa so ga "Ob ziherci" tj. ob rudarski varnostni svetilki. Večer je torej potekal v četrtek, Tdecembra ob 17 uri v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje. Večerje pripravil in ga vodil član odbora upokojeni rudar Miha Gosak. Na tem večeru so nastopili s svojimi deli Miha Gosak, Karel Gorjup, Vinko Hrovatič, Jože Škofca, Janez Zavolovšek, dela Jožeta Skrinarja, Janeza Mohorja, Ada Naglava in Zvoneta Aliča pa so brali Slavko Gulič, Mija Filač in Marja Kužnik. V programu je sodeloval tudi
harmonikar Lojze Vrtačnik. Na koncu se je razvil prijeten razgovor izvajalcev in poslušalcev. Na tem večeru so prevladovali sestavki in pesmi z rudarsko tematiko, resno in humorno.
MOJI SPOMINI NA PREŽIVELIH 50 LET V KISOVCU
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
V	naši bližini je bilo barakarsko naselje. Tu so stanovale mlade družine, katerih možje so bili zaposleni pri rudniku. To so bila začasna stanovanja. Pozimi je bilo zelo hladno in je bilo težko ogrevati do prijetnega počutja. Potrebno pa je bilo precej let, da so sc lahko preselili vzidane bloke. Ko je bil zgrajen blok za Borovnikom, se jih je precej vselilo iz barak v 32 stanovanj. Enak temu se je zgradil ob poti v Ribnik in še ena pritlična hiša nasproti naši, s šestimi stanovanji, kamor so se vselili zadnji iz barak, nato so ta naselja odstranili.
V	naslednjih letih in desetletjih se je veliko gradilo. Rudarji so si s pridnimi rokami in posojili počasi gradili prijetne domove zase in za svoje potomce. Gradilo se je iz Kisovca proti Šahtu, v dolini Borovniško naselje, Jevšnikova kolonija in naselje proti Ribniku.
V	našem bloku smo doživeli prvo razočaranje po vselitvi. Ko je postalo mrzlo, smo v sobi, kjer je bila iz keramičnih plošč zidana peč, zakurili. Toda iz peči je uhajal tako gost dim, da bi se kmalu zadušili. Ker je bilo vse slabo zidano, smo jih vsi podrli. Sreča naša, da so bile sobe obrnjene proti soncu, kuhinje na nasprotni strani pa zelo mrzle.
Vodovodni center je bil v bližini. Vendar so vodo prečrpavali in občasno zapirali. Imeli smo smolo, da so nam stanovalci zgoraj večkrat spustili vodo na naš strop. Pustili so odprte pipe in odšli od doma. Stropi so povezani s tramovi in voda je pronicala navzdol. Na stropu so nastajale številne razpoke in je bila nevarnost, da se strop zruši. Pokojni inženir stanovanjskega podjetja je ugotovil, koliko cm seje strop ponižal in odredil takojšnje rušenje stropa. Predstavljajte si to doživeti, toliko prahu, kje kuhati in to je trajalo več kot dva tedna, da je bil strop ometan in vse počiščeno. Ti stanovalci so se čez leta odselili v svoje hiše. Ko so nam priključili vodovod iz Ribnika, smo si lahko oddahnili, (nadaljevanje prihodnjič)
Minka Ferme
11. GRUDNA 97
28.3.1968 - 29.11.1997
Sašu Fabjanu v spomin !
V cveta mladosti si odšel,
pa še toliko življenja si pred sabo imel,
bil najboljši si zasavsko - slovenski komentator,
pošten velik športni gladiator.
Po etru tvoj glas ne bo se več slišal, na ekranu ostala bo praznina, v časopisu belina,
saj Saša Fabjana poslušat in gledat je bila milina.
Vsi prijatelji športa nate smo ponosni, saj bil si športnih dogodkov sinonim, nate, Sašo Fabjan, ostal bo trajen spomin
Cene Brodar - Venecej
Si

sodelavci Zasavca
11. GRUDNA 97
KEGLJAŠKI KOTIČEK
Pred nadaljevanjem drugega dela prvenstva v l.SKL, so nam na vprašanje, Kako ste zadovoljni z uvrstitvijo ekipe in s svojim kegljanjem?, odgovorili: igralec trboveljskega Rudarja Bogdan Hribar:"Z malo sreče bi lahko bili uvrščeni višje od trenutno četrtega mesta. Žal smo dve tekmi izgubili z majhno razliko (5:3), eno, dobljeno, pa smo igrali neodločeno. S svojim kegljanjem, predvsem v zadnjih krogih prvega dela prvenstva sem zadovoljen. Sem tudi med kandidati za državno reprezentanco, skupaj s klubskim kolegom Stoklasom.", igralka trboveljskega Rudarja Saša Burja: "V začetku smo kegljale slabše, tako jaz kot soigralke. Proti koncu prvega dela smo bile
uspešnejše in se rešile zadnjega mesta. V klubu smo pričakovali uvrstitev nekje v sredini lestvice. Tudi moja igraje bila v zadnjih krogih boljša. Vzrok ne vedno najboljših iger je verjetno tudi v tem, da imam kot kandidatka za državno reprezentanco veliko tekem (prvenstvenih ter izbirnih), tako da težko obdržim visoko formo skozi celo prvenstvo."
V NADALJEVANJU PRVENSTVA l.SKL ZASAVCI-KE NEUSPEŠNI-E
MOŠKI 10 KROG: Sinet Hrastnik : Konstruktor 2 : 6 (5264:5359). Pri domačih je največ kegljev podrl V. Šeško (938), vsi ostali niso presegli 900 kegljev. CP Celje : Rudar Trbovlje 6 : 2 (5358 :5293). Pri Rudarju je očitno v "top" formi le U. Stoklas, ki je tudi tokrat podrl 957 kegljev, ostali pod 900.
11. KROG: Rudar:Norik Prosol 3:5
(5500:5578). Tokrat so "rudarji" kegljali boljše, a so žal kljub temu izgubili. Po tem kolu so na 5. mestu zli. točkami. Hidro:Sinet Hrastnik 5:3 (5349:5302). Tudi Hrastničani so podrli več kegljev kot v 10. krogu, vendar je bilo podrtih za zmago premalo. Hrastnik je osmi s 6. točkami.
ŽENSKE 10. IN 11. KROG: Miroteks:
Rudar 8:0 (2587:2352). Proti vodilni ekipi so bile Trboveljčanke tokrat nemočne. Več kot 400 kegljev pri Rudarju so podrle: Hočevar (401), Mlakar(407) in Burja(416). Rudar: Norik Prosol 2:6 (2537:2600). Tudi drugouvrščena ekipa Norik Prosol je bila premočna za tokrat bolj razpoloženo žensko ekipo Rudarja. Dekleta so trenutno na 9. mestu s 6. točkami.
Pripravlja Igor Goste
BORILNE VEŠČINE ■ KARATE
SVETOVNO PRVENSTVO V KICKBOKINGU
Od 26.-30. novembra je na Poljskem potekalo svetovno prvenstvo v Kickboxingu (šemi in full contact). Tekmovanja se je udeležilo 563 tekmovalcev iz 52. držav. Slovenijaje pod vodstvom pomočnika selektorja A. Miklavčiča, tekmovala s 7. kickboxarji. V reprezentanci, ki sicer ni osvojila odličja, je pa častno zastopala barve domovine, je tekmoval tudi član PON-DO-KWAN Zagorje Igor Kalšek.
Priznani strokovnjak tega športa A. Miklavčič je mnenja, da so glede na trenutne razmere, ki vladajo v tem športu v Sloveniji, dosegli lepe rezultate (kar trije so omagali le korak pred bronastim odličjem). Za ponazoritev razmer v tem športu, je potrebno povedati, da so si
tekmovalci^ sami krili stroške potovanja in bivanja na Poljskem.
Igor Goste
HERMANU SREBRO NA "BAVARIA OPEN 97"
Trboveljski karateisti so se konec novembra udeležili 3. mednarodnega turnirja "Bavaria open" v Nurnbergu v Nemčiji. Na tem turnirju, ki postaja tako po številu nastopajočih, kot po odlični organizaciji in kvaliteti, eden izmed vodilnih v Evropi, je nastopilo 950 tekmovalcev. Reprezentanca Slovenije je nastopila s 35-imi tekmovalci. Za trboveljsko ekipo so nastopili: P. Herman, F. Ceferin, J. Simerl in M. Kovačič ter trener B. Simerl.
V katah se je uspelo Kovačiču uvrstiti med najboljših 16 katašev. V športnih borbah sta se Simerl in Kovačič poslovila od nadaljnega tekmovanja že v prvem oziroma drugem krogu (Kovačič). Čeprav v odlični formi, tokrat nista
imela športne sreče. Več sta jo imela prav tako dobro pripravljena Ceferin in najmlajši Herman. Ceferin je vse do četrtfinala prepričljivo zmagoval, v borbi za medaljo pa je naletel na ostrega in brezkompromisnega nemškega tekmovalca. Žal je bil Franci zaradi nekaterih nekontroliranih udarcev diskvalificiran.
Poldi Herman je v kategoriji trinajstletnikov premagal vse nasprotnike do finala, v finalu pa je v izenačenem dvoboju, klonil proti tekmovalcu iz Bosne (4:2) in tako osvojil srebrno kolajno.
Osvojena srebrna medalja na tako močnem tekmovanju (10 držav), kjer so se zbrali skoraj vsi najboljši, je velik uspeh za trboveljski klub. Kar nekako so nas že navadili na odličja. Poleg Poldijeve kolajne so jih slovenski karateisti osvojili še šest (skupaj tri zlate, dve srebrni in dve bronasti).
Igor Goste
ŠPORTNIK MESECA NOVEMBRA JE BOŠTJAN TURK
Matjaž Vrbnjak (Rokometni klub Rudar) -uspešne igre v dresu Rudarja
Spet ste bili zelo dejavni, saj je na naš naslov prispelo 55 glasovnic. Od tega jih je največ prispelo za zagorskega avtomobilističnega dirkača Boštjana Turka iz KBM Racing teama Zagorje. Sicer pa je vrstni red sledeči:
1.	BOŠTJAN TURK AVTOMOBILIZEM
36 glasov
2.	IGOR KALŠEK PON DO KWAN
7 glasov
3 HEDA KOTAR TEK 5 glasov 4. RADOVAN SKUBIC GORSKI TEK
3 glasove
ALOJZ PAVLOVIČ LOKOSTRELSTVO
3 glasove
6. UROŠ STOKLAS	KEGLJANJE
2 glasova
LOJZI SMRKOLJ	NOGOMET
2 glasova
Prvič seje v naši akciji zgodilo, daje prišlo do nepravilnosti pri pošiljanju glasovnic. Ugotovili smo, daje 10 glasovnic neveljavnih.
Namreč, Marina nam je poslala glasovnice iz meseca maja, junija, julija septembra in oktobra, ki jih seveda ne moremo upoštevati, saj so pravila akcije dovolj jasna.
Sicer pa smo tudi tokrat izžrebali novega dobitnika bona v vrednosti 5.000,00 SIT, ki je vnovčljiv v trgovini Šport plus v Zagorju ali Trbovljah. Nagrado oz.bon prejme Staša Podlesnik, Polje 10, Zagorje, ki si bo lahko (seveda skupaj z Boštjanom Turkom) izbrala nekaj iz bogate ponudbe trgovine Šport plus.
NOVI PREDLOGI ZA MESEC DECEMBER
Brigita Plemenitaš (Pon do kwan Izlake) -državna prvakinja
Poldi Herman (Karate klub TIKA Trbovlje) - srebrna medalja na "Bavaria open 1997"
Uroš Stoklas (Kegljaški klub Rudar Trbovlje) - odlični rezultati na državnem merilu
Franc Kranjc (Nogometni klub Zagorje) -konstantno dobre igre v dresu Zagorja
GLASOVNICA ZA NAJ ŠPORTNIKA JE NA STRANI 36
ROKOMET - DVA PORAZA ŠMARČANOV
Rokometaši Šmartna so v zadnjih dveh kolih zabeležili dva poraza. Najprej jih je v domači dvorani premagala ekipa Škofje Loke z 30:19, potem, ko je po prvem polčasu kazalo na pravo katastrofo domačih. V tem vikendu pa so doživeli še en poraz in sicer jih je premagala Velika Nedelja z 37:19. V soboto jih čaka še en težak obračun, tokrat na domačem igrišču proti ekipi Radeč.
Stane Kokalj
‘Fortuna
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018
VAROVANJE PREMOŽENJA
izdelava projektov varovanja
dobava in montaža opreme za tehnično varovanje
priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah
NOVOST! ZA ČAS DOPUSTA VAM V STANOVANJSKIH ALI POSLOVNIH PROSTORIH LAHKO VGRADIMO ZAČASNI ALARMNI SISTEM,
PRIKLOPLJEN NA NADZORNI CENTER V TRBOVLJAH!
TRGOVINA, ZASTOPANJE, EKONOMSKO SVETOVANJE
Rudarska 2,1420Trbovlje, tel: 0601-26-102 del. čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00 sobota 8.00-12.00

podružnica v Zagorju
Cesta zmage 11 (za mladinsko knjigo) del.čas: 9.00-13.00 in 16.00-19,00 sobota: 8.00-12.00
&

IGMUMJEr/il
kupon
5%
P
o
P
u
s
t
pri nakupu artikla
TRBOVLJE
Člani AK Rudarja so za letos že končali tekmovalno sezono. Zaradi odhoda nekaterih najboljših atletov v druge klube so bili rezultati na tekmovalnem področju slabši. Kljub temu ne gre nikomur nič očitati glede rezultatov, predvsem osnovnošolskim članom ne, saj so se posamezniki uvrščali v sam vrh na tekmovanjih za njihovo starost. Zečija Misimi je bila druga na krosu Dnevnika, ki šteje za državno prvenstvo osnovnošolcev. Ob tem velja omeniti še Vulneta Misimi, Adelo Lučič, Aleksandro Kovačič, Šeherezado Karamujič, Aliso Šehič in povratnico Andrejo Tomovič.
Tudi Aleksandra Tomovič bo trenirala v Trbovljah, poleg tega pa je še nekaj novih članov, ki bodo s prizadevnim delom dosegali raven rezultatov predhodnih generacij. Nihanja v pripravljenosti so se odražala na tekmovalnih dosežkih, to velja predvsem za Zečijo Misimi in Vulneta, ki sta imela obdobja pomanjkanja volje za delo in zato tudi nekaj slabših rezultatov.
Organizacija tekmovanj je potekala po predvidevanjih. Najbolj množična akcija je bil vsekakor Olimpijski tek, na katerem seje na startu prijavilo skoraj 500 tekačev v vseh kategorijah. Nekaj tekačev pa je po prejemu olimpijske majice s tekom že končala, saj je po prihodu v cilj oddalo tekmovalne kartončke nekaj preko 280 tekačev. Dobro je bila obiskana tudi atletska šola med počitnicami. Letos Prvojunijskega teka za občinski praznik ni bilo zaradi popolne nezainteresiranosti osnovnih šol za to prireditev. AK Rudar je zato organiziral Cooperjeve teste na 2400 m. Nekaj tekov je bilo tudi v mesecu športnih aktivnosti, na kros progi na Kipah pa se je odvijala dejavnost v času, ko je bilo delo na štadionu nemogoče. Na Kipah je OŠ Tončke Čeč organizirala tudi šolski kros, AK Rudar pa je na isti trasi pripravil družinske teke. Za pripravljalno obdobje je tako že urejena 1 km dolga kros proga, ki bo namenjena vsem občanom in tudi posameznim šolam za šolske krose ali druge aktivnosti na športnih dnevih. V primeru snežnih padavin pa je trasa primerna za smučarski tek.
Celoletne aktivnosti članstva si ne bi mogli zamisliti brez pomoči pokroviteljev. Tako je Kolinska s programom Hellman's majoneze in Chupa Chupsom bila glavni pokrovitelj atletske šole med počitnicami, poleg stalnih pokroviteljev kot so Fructal, Kompas Holidays, Pivovarna Union, Novice, Henkel Zlatorog, Zavarovalnica Triglav, Rudis, Cementarna, 1BT, Avtoservis Špajzer, STIK Avtotehna, LB Banka Zasavje, Amatil Coca Cola, Avtomaterial Slapy, Trgovina Tonca, Eurotrade, Oberč plast, Knjižni Hram, Euro prima, Prototip C C, Intrade ter Zasavc.
MALI NOGOMET - RUTINIRANA ZMAGA ASSAL0NI C0SM0SA
Assaloni Cosmos - Puntar 4:1 (3:0)
Športna dvorana Litija, 200 gledalcev, sodnika Kodrič in Grabar (oba Ptuj).
Strelci: l:0Tanko(16),2:0Tanko(20),3:0Kos(20),3:l Drole (42), 4:1 Tanko (42).
Assaloni Cosmos: Majcen, Marjetič, Tanko, Kos, Fele, Indof, Čarman, Kristan, Županec, Medvešek, Širca, Razboršek, trener: Čarman.
Stane Kokalj
Klubsko vodstvo sestavljajo v glavnem starši članov, ki so tako seznanjeni s problemi v delu kluba. Poleg prevozov na tekmovanja in nakupu opreme (glavni stroški) sodelujejo aktivno tudi pri organizaciji vseh prireditev. V programu dela za prihodnjo sezono podpirajo vse aktivnosti - organizacijo spomladanskih in jesenskih krosov, tek za občinski praznik, Olimpijski tek, atletsko šolo skozi celo sezono s povdarkom na počitniški aktivnosti in Cooperjevimi testi.
Sodelovanje s šolami pa je skoraj popolnoma zamrlo. Atletskih krožkov po šolah že nekaj let ni več in prav zaradi tega nekatere šole nimajo prav nobenega interesa, da bi se udeleževali vseh prireditev, ki so namenjene njihovim učencem. Prav tako za vsa šolska prvenstva nimajo interesa, da bi prijavili učence za Kros Dnevnika - državno prvenstvo osnovnih šol, Olimpijski tek,...
Dodatne probleme povzroča tudi sekretar Zveze športnih društev Trbovlje mag. Roman Vodeb, ki že drugo leto ni hotel omogočiti nastopa občinske reprezentance na Krosu Dela, ker preprosto za atletiko nima nobenega interesa. V letu 1996 AK Rudar ni dobil terminov za telovadnice, ker je sekretar ugotovil, da klub še ni bil registriran po novem zakonu o društvih in tako niso člani AK Rudarja imeli pravico za termine. Sedaj pa se je ugotovilo, da je AK Rudar poleg Kegljaškega kluba edini klub v Zvezi športnih društev Rudar, ki se je pravočasno registriral in tako bi moral sekretar priznati svojo napako. Šele po velikih kritikah njegovega odnosa do atletike seje položaj malo popravil, ker je AK Rudar dobil na OŠ Tončke Čeč 2x tedensko po uro telovadnice. V tem terminu (sreda 18-19 in petek 17-18) pa naj bi se vadbe udeleževalo poleg vseh članov AK Rudar še nekaj učencev, ki prihajajo na vadbo občasno in ne zmorejo slediti tempu ostalih. Prav zaradi tega so nekateri atleti prisiljeni nadaljevati z rednimi treningi na štadionu in kros progi na Kipah. Vsa ostala društva imajo termine za telovadnice po starostnih skupinah ločeno.
Tudi pri rednih dotacijah je AK Rudar na repu lestvice vseh koristnikov, prav tako pa od občine ni dobil niti tolarja sredstev za organizacijo Olimpijskega teka, čeprav seje na javni razpis javil prav za to prireditev. Letos je moral organizator sam kupiti majice za vse udeležence. Zaradi odlično organiziranih predhodnih prireditev je klubu uspelo zagotoviti dovolj pokroviteljev, ki so tako omogočili izvedbo teka. OKS pa je za vse organizatorje tekov omogočil, da se na hrbtno stran majice pojavijo napisi pokroviteljev.
Prav aroganten odnos mag. Vodeba do nekaterih društev, ki si z velikimi napori nekaterih funkcionarjev zagotavljajo vsaj minimalno izvedbo programov dela, je mnoge prepričal, da takšnega sekretarja v Trbovljah ne potrebujemo. Sam uspešno trži v športnem raju, vendar pa je treba omeniti, da vsak posameznik ob vstopu v ta raj plača in tako okoli 500 članov po trditvah mag. Vodeba prispeva dovolj sredstev za delo. Treba pa je vedeti, da tam razen stroškov za trenerski kader ni nobenih obveznosti - nihče ne tekmuje, stroškov za nabavo opreme ni in ni nobenih prevozov na tekmovanja in nobenih startnin.
Atletski delavci pa kljub težavam ne bodo obupali in bodo v letu 1998 skušali izvesti program dela, kot so si ga začrtali.
Pavle Kreže
za naj športnika decembra
GLASUJEM ZA.
OBRAZLOŽITEV
__
IME IN PRIIMEK. NASLOV
OBČINA_______
fotokopij ne upoštevamo

-
strani: PETROL
11. GRUDNA 97
n.:!ra nlva

L L
Sp
Piše: Primož Kostajnšek
Ob prvem snegu mnogi vozniki pustijo avto v garaži ter se po opravkih, ali v službo odpravijo s sredstvi javnega prevoza, ali pa kar peš. Po svoje imajo prav, saj je za tiste, ki čutijo, da avtomobila v snegu ne obvladajo dovolj, bolje, da le-ta ostane na varnem. Vendar pa so včasih potovanja z avtomobilom tudi pozimi nujna in zato je bolje, da se na sneg prej pripravimo.
Slovenski zakon sicer dopušča za vožnjo pozimi celo letne pnevmatike (ob predpostavki, da imate v prtljažniku verige), vendar, lepo vas prosim, to je ravno tako, kot če bi pozimi hodili v salonarjih, v žepu pa bi nosili gumijaste podplate. Torej, avto naj bo obut v vse štiri zimske pnevmatike. Če nataknete zimske pnevmatike le na prednji par koles, vas bo že ob prvem nekoliko sun-kovitejšem gibu z volanom ali pritisku na zavorni pedal zadnji del dobesedno prehitel. Z zimskimi pnevmatikami na zadnjih kolesih pa se lahko zgodi, da avto enostavno ne bo hotel zaviti, ko boste vi to hoteli.
Sicer pa zimske gume ne predstavljajo prednosti le v snegu in ledu, temveč tudi na suhi cesti. Zmes, iz katere so narejene letne gume, je namreč zaradi visokih temperatur, ki jih morajo zdržati poleti, precej trša, zato postanejo pri nizkih temperaturah enostavno pretrde, da bi
AVTOKLEPARSTVO
JEREB
zagotavljale zadovoljiv oprijem. Še boljši oprijem v snegu zagotavljajo zimskim gumam tudi lamele, drobne prečne zareze, ki se s svojimi robovi zažrejo v sneg.
Najboljšo rešitev predstavljajo seveda ježevke, a so pri nas na žalost prepovedane. Če se boste vozili po tujih cestah, na primer avstrijskih, boste na nekaterih avtomobilih opazili na zadku nalepko, nekakšen krogec z žebljički. Tak avto je obut v ježevke, zato ne vozite tik za njim. Njegova zavorna pot je namreč občutno krajša kot vaša.
Snežne verige so namenjene le vožnji v res zahtevnih razmerah z veliko snega. Z verigami nikoli ne vozite hitreje kot 60 kilometrov na uro. V nasprotnem primeru lahko poškodujete gume, predstavljate pa si lahko tudi, kako bo izgledal blatnik vašega avtomobila, če se vam veriga strga.
Kaj pa vseletne pnevmatike? Tudi te imajo oznako M+S, vendar pa oblika profila ni tako agresivna kot pri pravih zimskih pnevmatikah. Nekateri sicer prisegajo nanje, saj pravijo, da so dobre tako poleti kot pozimi, vendar pa je resnica bližje temu, da niso preveč dobre niti poleti niti pozimi. Zato osebno priporočam nakup letnih in zimskih pnevmatik posebej. Po dveh letih se bodo stroški tako ali tako izenačili, pa še vožnja bo varnejša.
Povzetek: vse štiri zimske gume na kolesa in pamet v glavo, pa bodo zimske radosti res radostne.
* avtoravnanje na ravnalni mizi
*	avtokleparstvo
*	avtoličarstvo
*	avtovleka
f M A _ 74-^	
AVtO Cn	roDot NhnJ
informacije na telefon 0601 61 756 ali mobitel 0609 614 867
PIlOfON
MOTOItm 0UA NOVIH DIMENZIJ.
M >|VTODELI
*iCop
Podvine 30, 1410 Zagorje te!.: 0601-61-601, mobitel: 0609 64 20 10
ZIMA 97/98
zimske gume ROTAL verige antifriz vitrex
avto deli novi in rabljeni
Plačilo na več obrokov! Popusti za gotovino!
ZASAVSKI "FRKER"
KRADEJO KOT SRAKE
VOZIL PO LEVI STRANI CESTIŠČA, POVZROČIL TRČENJE IN POBEGNIL
Hrastnik, dne 4.12. ob 18.00 je K.I. iz Hrastnika vozila osebni avtomobil znamke yugo po magistralni cesti iz smeri Trbovelj proti Hrastniku. V bližini Opresnikaji je nasproti po levi strani ceste pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila, verjetno modre barve, kateri je z levim delom oplazil vozilo K.I., po trčenju pa z vožnjo nadaljeval proti Trbovljam. Na vozilu K.I. je nastalo za najmanj 100.000 SIT škode. Policisti neznanega povzročitelja še iščejo, prosijo pa vse, ki bi karkoli vedeli o tej nezgodi, da obvestijo PO Hrastnik ali na številko 113.
TRČILA ZARADI IZSIUEVANJA PREDNOSTI
Hrastnik, dne 5.12. ob 15.45 je B.M. iz Hrastnika vozila osebni avtomobil renault 5 po mestni ulici iz smeri Novega doma proti Trgu Franca Kozarja. V križišču na Cesti 1 .maja je zavijala levo proti Rudniku, v trenutku, ko je iz smeri Rudnika z osebnim avtomobilom znamke alfa romeo pripeljal K.R. iz Zagorja. K.R. je sicer zaviral, vendar je kljub temu s prednjim delom vozila trčil v vozilo B.M. Na vozilih je nastalo za okoli 220.000,00 SIT škode, zoper B.M. pa so policisti podali predlog SP.
VEČKRAT KRŠIL CPP, VOZIL BREZ DOVOLJENJA,...
Trbovlje, 28.11. so policisti PP Trbovlje od 1.20 pa do uradnih ur Sodnika za prekrške, pridržali B.M., zaradi večkratnih kršitev CPP, vožnje brez vozniškega dovoljenja, vožnje pod vplivom alkohola in zavrnitve preizkusa.
TRAKTORIST HUDO POŠKODOVAN
Trbovlje, 1.12. so policisti obravnavali prometno nesrečo v Čečah, kjer je traktorist D.V. zavijal na glavno cesto. Traktor se je prevrnil in se prevračal 50m pod cesto. Pri tem je voznik dobil raztrganino na glavi.
V preteklih dneh seje na področju Zasavja zgodilo kar 19 tatvin oz. poskusov vloma. Zato policisti opozarjajo predvsem voznike avtomobilov, da naj zaklenejo vozila tudi na parkirišču, saj se v zadnjem času pojavlja vse več tatvin avtoradijev in podobnega.
Pa poglejmo, kaj so nepridipravi v teh štirinajstih dnevih odnesli: Litija
25.11.	- vlom v avto pred železniško postajo, ukradli so avtoradio
25.11.	- vlom v Trgovino CHIC. Odnesli so nekaj kosov oblačil in razbili izložbeno okno
30.11.	- vlom v avto pred diskoteko v Ribčah. Pobrali so avtoradio, zvočnike, ojačevalec in bundo
5.12.	- vlom v trgovini Šum in Škorenjček. Storilci so odnesli denar, cigarete, večjo količino čevljev, vsega skupaj za milijon tolarjev
Hrastnik
5.12.	- vlom tekom noči v osebni avto renault 9 na Trgu F.Kozarja. Vlomilec iz avtomobila ni odnesel ničesar
6.12.	- vlom v (nezaklenjen) osebni avto last Č.J. pred lokalom Bumerang
Trbovlje
25.11.	- vlom v Društvo upokojencev. Neznani storilec je nasilno vdrl vrata kuhinje in priročnega skladišča. Razmetal je predale in odnesel
3.000	SIT
25.11.	- vlom v trgovino Kupola. Odnesli so dnevni izkupiček cca
200.000	SIT in nekaj vžigalnikov
25.11.	- vlom v skupne prostore na Vodenski cesti. Izginilo je 7.000 SIT in nekaj avdio kaset
25.11.	- vlom v stanovanje na Nasipih. Neznani storilec je odnesel manjši TV
26.11.	- vlom v prostore Trgotransa na Trgu revolucije. Storilci so razmetali notranjost, odnesli pa niso ničesar
29.11.	- vlom v trgovino na Bevškem. Neznanec je odnesel za 20.000
KUUB OPOZORILOM POLICISTOV NI USTAVIL
Trbovlje, dne, 6.12., so policisti opravljali kontrolo hitrosti na Vodenski cesti. Voznik zastave 101 ni upošteval znakov policista in je nadaljeval vožnjo v smeri Nasipov in proti Ostenku. Med vožnjo so se tudi zaleteli v odbojno ograjo. Na Ostenku so ga policisti ujeli in ugotovili, da gre za 3 mladoletnike. Sledi predlog SZP
PREVIDNOST NI ODVEČ NITI NA PARKIRIŠČIH
To sta prav gotovo spoznala tudi Z.P. in Š.V., katera sta zaradi nepravilnega premika trčila v osebne avtomobile last M.T. oz. P.J. Zoper oba sledi predlog SZP.
AVTO POPOLNOMA UNIČEN, VOZNICA IN SOPOTNIK LAŽJE RANJENA
Litija, 25.11., ob 1.45 je Z.H. vozila iz Zagorja v smeri Litije z neprimerno hitrostjo. Na klancu pred Renkami joje zato zaneslo v zaščitno ograjo. Avto je bil popolnoma uničen, voznica in sopotnik pa sta dobila lažje poškodbe.
ZARADI NEPRAVILNEGA PREHITEVANJA V JAREK
Litija, 26.11. je pri naselju Breg D.R. nepravilno prehiteval, saj je po prehitevanju ostro zavil na svoj vozni pas, izgubil oblast nad vozilom in pristal na strehi v jarku. Sopotnica je bila lažje poškodovana.
IZ CESTE V DREVO
Litija, 28.11 .je Z.N. vozila po lokalni cesti Litija - Kresnice. Pri odcepu za Veliki vrh je zapeljala s ceste v drevo. Voznica in sopotnik sta dobila lažje poškodbe.
ZARADI NEPRILAGOJENE HITROSTI V SMRT
Dne 29.11. seje na območju Litije zgodilo kar devet prometnih nesreč, od tega ena s smrtnim izidom. F.S. je vozil iz Litije proti Zagorju. Pred tuneli je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v skalo ob vozišču in zaradi poškodb umrl.
Aufbiks
^ Kdo ve, kaj je pičilo G.D.-ja iz Laškega, daje 1.12. razbijal po železniški postaji? Policisti so prišli na postajo in ugotovili, daje G.D. zaradi pijanosti zamudil vlak, nato pa "kar tako, za zabavo" začel groziti prometniku in ga zmerjati, ko pa mu je postalo "dolgčas", je to nadaljeval še proti policistom. Vendar ti niso bili ob takšnem obnašanju nič popustljivi in so ga pridržali do iztreznitve.
^ Da se je zima že pričela, je 4.12. nazorno pokazal S .S. iz Dola. Slednji je namreč vinjen prišel pred vhodna vrata S.I. (sicer njegove matere) in razbijal po vratih. Ker mu le-ta ni hotela odpreti, je S.S. začel v vrata metati snežne kepe. Čeprav je S.S. še pred prihodom policistov odšel, se bo s sodnikom vseeno srečal.
£ Tudi naše pridne "čebelice" so se uvrstile v Aufbiks. V Čebelica baru se je namreč 6.12. ob 19.55 nahajal O.B. iz Hrastnika in se brez razloga prepiral z lastnikom lokala, nakar je z roko še udaril po njegovem vozilu. Zoper njega bodo podali predlog SP-
ju-
Tudi v Litiji smo zabeležili "eno cvetko". Namreč, pred lokalom v Zavrstniku seje steplo pol ducata znancev litijske policije, tako, da so trije iskali zdravniško pomoč, pomoč pri sodniku za prekrške pa bo iskalo vseh šest.
SIT hrane, pijače in cigaret.
1.12.	- vlom v Cool bar. Odnesli so glasbeno komponento ter več cigaret različnih znamk.
1.12.	- poskus vloma v stanovanje. Dva moška sta na Gimnazijski 12F poskušala vlomiti v stanovanje, a jih je prepodil lastnik stanovanja. Gre za moška, stara 35-40 let, eden črnih las, delno plešast, ima močne, košate brke, oblečen je bil v rumeno bundo, drugi je bil kostanjevih las, oblečen v črno jakno in črne hlače. Vkolikor bi kdorkoli kaj vedel o tem, naj takoj obvesti PP Trbovlje.
1.12.	- vlom v osebni avto na Trgu revolucije. Storilec je odnesel avtoradio.
4.12.	- vlom v Pizzerijo Stoklas. Izginila je glasbena komponenta Marantz z zvočniki, CD plošče in 5.000 SIT iz blagajne.
Zagorje
26.11.- vlom v osebni avto yugo na Cesti 20.julija. Odnesli so zvočnike, skupaj s polico.
7.12.	- vlom v osebni avto. Spet so odnesli zvočnike, toda tokrat skupaj z avtoradijem.
8.12.	- vlom v osebni avto na železniški postaji. Neznani storilec je preko dne odnesel avtoradio.
SAMO V ZADNJEM TEDNU SO POLICISTI V ZAGORJU ZASEGLI PREKO 800 PETARD. S TEM BODO NADALJEVALI IN PROTI KRŠITELJEM STRIKTNO UKREPALI!
KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI
PEGAN trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska cesta 3, tel.: 0601/71-303 odpiralni čas: od pon. do petka 16-18, sobota 9-12, nedelja 10-12
Rudarsko cesto 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 0601 71 675
Obvestilo!

O*
ZLATO. URE. TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
Prihaja Božiček, Dedek Mraz in novo 1998 leto.
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
Trgovina
NIANSA
Narof 4
tel./fax: 0601-73-529 mobitel:0609-647-854
Specializirana trgovina za prodajo barv za zaščito lesa, kovinskih ograj,ter kiti, brusnimi materiali. Pestra ponudba vseh Heliosovih artiklov za široko potrošnjo.
Vinoteka
KLOPOTEC
Tržnica po uro tel.: 64-195
odprto: 8-12h in 16-19h soboto: 8-12h
Smo specializirana trgovina za prodajo vin in drugih alkoholnih pijač. Pripravili smo vam kvalitetna vina, za vsak okus in za vsako priložnosti. Pridite in se prepričajte!
RORCd.o.o. Tel./fax:061-883-265 doma: 061-783-156 mobitel: 0609-613-186	strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja branikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala
ATS avdio tv servis	Prodaja PANASONIC, TEHNICS,
in trgovina	avtoakustika PHILIPS, KENVVOOD
Dejan Povše s.p.	
Cesta VDV brigade 3 1431 Dol pri Hrastniku	odpiralni čas: pon./pet.
tel.: 0601/42 549	9.00-12.00 in 16.00-19.00
NAJVEČJA TRGOVINA,
Želite toj piodoli? PA KAR PRI VAS
Vaszonimatoj pomijejo?
Bi drngimnozmrnlitoj ponujate?
Uporabite voš in noš tosopis, no strani 41 se vse izve? lokoj, tu sjidnj, popišite in pošljite!
za brezplačni mali oglas
s? Tekst: .........................................
Vi
O .................................................
z,
U .................................................
>
< Moj naslov:	.......
c
N
11. GRUDNA 97
Badmintonsko društvo SPIN Zagorje
VABI
na 2.turnir v badmintonu, ki bo potekal v soboto, 13.12. v telovadnici OŠ Tone Okrogar v Zagorju s pričetkom ob 10.00 uri. Turnir bo potekal tako v moški, kot v ženski konkurenci in sicer posamezno ali v dvojicah. Prijave so 15 minut pred pričetkom turnirja ali na telefon 0609/ 626-781 (Igor). Po tumitju bo razglasitev rezultatov in družabno srečanje v BISTRO SLAVI v Kisovcu.
Vabljeni!
Ljudska knjižnica Hrastnik
VABI
na "Četrtkova srečanja", ki bodo v mesecu decembru v Ljudski knjižnici Hrastnik. Program:
-	11.12. ob 17.30; "ZIMA", igralna ura s knjigo za otroke od
4.1eta dalje.
-	18.12. ob 17.30; "URA PRAVLJIC" PRVI SNEG, pravljična ura za
otroke od 4.1eta dalje
Vabljeni!
Vrtec Hrastnik
VABI
na PRAVLJIČNI DECEMBER, v okviru katerega bodo vzgojiteljice odigrale lutkovno igro "ZVEZDICA ZASPANKA" v Delavskem domu v ponedeljek,
22.12.1997, ob 9.30 za vse predšolske otroke.
Vabljeni!
EU Elektroelemeni Izlake
OBVEŠČA,
da so zaradi prilagajanja zahtevam po boljši komunikaciji posodobili telekomunikacijsko opremo, ki jim omogoča uporabo sodobnih tehnologij pri poslovanju in vključitvi v svetovne informacijske tokove.
Zaradi nastalih sprememb vas prosimo, da uporabljate nove telefonske številke:
-	hišna centrala (+386) (0601) 57-570
-	generalni direktor	57-200
-	tajništvo gen.direktorja	57-201
-	direktor marketinga	57-220
-	direktor prodajnega trga 1	57-240
-	direktor prodajnega trga 2	57-270
-trgovina ETI	57-261
Hvala za razumevanje!
Zdravstveni dom Zagorje OBVEŠČA,
da ima od 3.12. dalje novo tel. številko in sicer 55-000.
Knjižnica Zagorje
PRIREJA
včetrtek, 16.12.ob 17.00 uro pravljic-Snežno drevo - v knjižnici v Zagorju.
Knjižnica Zagorje
PRIREJA
v okviru Veselega decembra USTVARJALNO DELAVNICO, na katero vabi otroke od 5. -10. leta starosti.
Delavnica bo v ČETRTEK, 11.decembra 1997 ob 17.uri na mladinskem oddelku zagorske knjižnice. In kaj bodo ustvarjali:
-	voščilnice
-	božične škorenjce
-	sestavljali snežake in še in še...
Pridite, veselo bo!
Moški pevski zbor Zarja KD Svoboda Center Trbovlje
PRIREJA
božično-novoletni koncert, ki bo v petek, 19.decembra v večernih urah v Delavskem domu Trbovlje. Za to priložnost so pod vodstvom zborovodje Blaža Rojka pripravili zanimiv program, prilagojen božičnim in novoletnim praznikom. Na koncertu bo nastopil tudi mladinski pevski zbor Vesna iz Zagorja pod vodstvom zborovodje Riharda Majcna.
Krajevna skupnost Franc Farčnik
VABI
na rekreacijo za moške in ženske. Program bo potekal sledeče: MOŠKI
-	telovadnica OŠ Ivana Skvarče
*	vsak petek od 19.30 do 21.00 ure
*	razgibavanje, košarka, nogomet in še kaj
ŽENSKE
-	telovadnica OŠ Ivana Skvarče
*	vsak četrtek od 18.00 do 19.30 ure
*	razgibavanje, košarka, odbojka,... Bodite bolj zdravi in se nam pridružite! Vabi vas Svet KS Franc Farčnik!
Zdravstveni dom Zagorje Cesta zmage 1
OBVEŠČA,
da v domu deluje samoplačniška ortopedska ambulanta, v kateri ordinira S.Kosovinc, dr.med., specialist ortoped.
Ambulanta deluje vsako drugo in četrto soboto v mesecu od 9.ure dalje v prostorih splošne ambulante II, v prvem nadstropju.
pacienti se lahko prijavijo na informacijah pri g.Mariji Borštnar, tel.. 55-000.
Glasbena šola Zagorje
VAB I
na glasbeno-baletno pravljico z naslovom Trnuljčica (P.I.Čajkovski), ki bo v petek, 12.12.1997 ob 19.uri v KC Delavski dom Zagorje. Plesale bodo baletke Glasbene šole Zagorje pod vodstvom pedagoginje Vojke Podlogar. Vstopnice lahko dobite v Glasbeni šoli Zagorje (tel.: 66-196) ali uro pred predstavo v Delavskem domu.
Republika Slovenija Občina Zagorje ob Savi Oddelek za okolje in prostor
OBVEŠČA,
da bo v času od 1. do 31 .decembra 1997 v občini Zagorje ob Savi potekala javna razgrnitev osnutka Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega planaobčine Zagorje ob Savi v letu 1997.
Osnutek bo javno razgrnjen v avli upravne zgradbe občine Zagorje ob Savi in na sedežu KS Izlake. V času javne razgrnitve se organizira javna obravnava, ki bo v sredo, 17.12.1997 ob 16.uri v sejni sobi upravne zgradbe občine.
Vse zainteresirane občane vljudno vabimo, da si razgrnjen osnutek Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Zagorje ob Savi v letu 1997 ogledajo in se udeležijo tudi javne obravnave ter eventuelne pripombe in predloge vpišejo v knjige pripomb in predlogov.
Glasbena šola Trbovlje
PRIREJA
23.decembra v Delavskem domu Trbovlje koncertni nastop posameznikov in skupin te šole. Dva dni kasneje bo koncert pripravila delavska godba Trbovlje.
Vabljeni!
Karate klub Tika Trbovlje OBVEŠČA,
da v dneh 13. in 14.decembra v telovadnici OŠ Trbovlje organizira jubilejni, 25. Mednarodni karate turnir "Trbovlje 97", kije hkrati eden najstarejših tovrstnih turnirjev v Evropi. Orgnizator bo ob tem jubilejnem turnirju pripravil tudi razstavo o vseh dosedanjih turnirjih. Otvoritev razstave bo v petek, 12.12.1997 ob 17.uri v večnamenskem prostoru OŠ Trbovlje. Sicer pa se bodo prvi tekmovalni dan v katah in športnih borbah pomerili kadeti, mladinci in člani, drugi tekmovalni dan pa bodo svoje znanje karateja in moči merili mlajši karateisti. Turnir se bo tako v soboto, kot v nedeljo, začel ob 9.uri.
Vabljeni 1
Alpinistični odsek Planinsko društvo Trbovlje OBVEŠČA,
da v nedeljo, 14.decembra organizira finale državnega prvenstva v športnem plezanju za člane na novi plezalni steni v Športni dvorani v zagorju. Ob deseti uri bodo kvalifikacije za finalni del tekmovanja, v katerega se uvrsti najboljših 6 tekmovalk in 10 tekmovalcev. Finale bo ob 18.uri. Vabljeni!
PROGRAM NOVOLETNIH PRIREDITEV V OBČINI ZAGORJE OB SAVI
11.12.	17.00 Knjižnica	ZIMSKA
DELAVNICA
12.12.19.00	Delavski dom TRNULJČICA
13.12.	19.00 Športna dvorana KONCERT OLIVERJA DRAGOJEVIČA
15.12.	8.30 Delavski dom TRNULJČICA
10.30	Delavski dom TRNULJČICA
16.12.	8.30 Delavski dom TRNULJČICA
17.12.	8.30 Delavski dom GRAD GRADIČ, OTROŠKI MUZIKAL
10.30	Delavski dom GRAD GRADIČ, OTROŠKI MUZIKAL
18.12.	8.00 Delavski dom GEORGE IZ
DŽUNGLE, FILM
10.00	Delavski dom GEORGE IZ DŽUNGLE, FILM
8.30	Dvorana Izlake GRAD GRADIČ, OTROŠKI MUZIKAL
10.00	Dvorana Izlake GRAD GRADIČ, OTROŠKI MUZIKAL
17.00	Knjižnica URA PRAVLJIC
19.12.	8.30 Delavski dom ZVEZDICA ZASPANKA
10.30	Delavski dom ZVEZDICA ZASPANKA
12.00	Delavski dom ZVEZDICA ZASPANKA
16.30	Delavski dom DEDEK MRAZ IN ŠKRAT
20.12.	19.00 Delavski dom BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT MLADINSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA GLASBENE ŠOLE VIVA
21.12.	17.00 Gostilna Kum OBISK BOŽIČKA
22.12.	8.30 Delavski dom PLETEMO IN PLEŠEMO V ŽIVO
10.00	Delavski dom PLETEMO IN PLEŠEMO V ŽIVO
18.00	Delavski dom PLES ZA OSMOŠOLCE Z ANSAMBLOM HIŠA^
16.00	Pred Živo BOŽIČKOV ŽIV ŽAV Z
ALEKSANDROM JEŽEM
23.12.	16.00 Pred Živo BOŽIČKOV ŽIV ŽAV Z ALEKSANDROM JEŽEM
19.00	Delavski dom	BOŽIČNO
NOVOLETNI KONCERT
24.12.	19.00 Pod uro BOŽIČNI VEČER Z RADIOM SNOOPV
26.12.	17.00 Športna dvorana KONCERT PRIREDB POP ROCK USPEŠNIC
V IZVEDBI PIHALNEGA ORKESTRA SVEA ZAGORJE
27.12.	19.00 Delavski dom BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA SVEA ZAGORJE
20.00	Pod šotorom ZAPLEŠIMO Z ZASAVCI
28.12.18.00	Pod šotorom POJOČI KUHAR, KI POJE IN PEČE PALAČINKE ZA OTROKE
20.00	Pod šotorom VEČER V DRUŽBI FARAONOV
29.12.	20.00 Pod šotorom JASMIN STAVROS & NARANČA
30.12.	20.00 Pod šotorom KER STE VI TAKO ŽELELI:
VILI RESNIK Z ANSAMBLOM
31.12.	21.00 Pod šotorom SLOVO OD STAREGA LETA S SLOVENSKIMI MUZIKANTI
1.00	OGNJEMET
■	i i	|	. * k
| r r l« t I I r j ^ j « * j 1	|
r---------------------------------------------------------— — — — I
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■
* poslati na naslov UredništvaZasavca,Cesta20.iulija2c,1410ZagorjeobSavi.Objavilibomo
| le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- |
■	Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko |
" je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.	j
PRODAM ali oddam kiosk za
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM manjšo hišo v Trbovljah-Bevško, potrebna popravila, primerna tudi za vikend, cena po dog., tel.: 0609/610-994 ali 061/764-458
PRODAM 3 sobno stanovanje 74m2, tel.: 28-125 (popoldan)
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM Ford fiesto 1.1 CLX, nov.92, prevoženih 63.000 km, garažiran, registriran do 30.11.1998. tel.: 71-689
PRODAM Lado samaro 1300, rdeča, letnik 1996, 5 vrat, cena po dogovoru, tel.: 24-683
PRODAM TAM-T 170. kiper, let. 1982, reg. do 4/98, tel.: 21-841
RAZNO
PRODAM otroški avtosedež Roener king 9-20 kg, tel.: 21-259
PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615
PRODAM pikado, ves potrošni material; peresa, konice, puščice, tarče, vse harows, tel.: 63-315
prodajo časopisov in galanterije z lokacijo, tel.: 21-354
PRODAM snežne verige 16+650 poceni,tel: 75-335 PRODAM ALI DAM V NAJEM pikade, ročni nogomet, fliperje, video igre, biljarde, avtosimulator, tel.: 63-315
KUPIM brezova drva 2 metra, tel.: 73-694
PRODAM novo omaro-vitrino bukov furnir, el.infra peč 3x800 W, petrolejsko in termoakumulacijsko peč 2,5 KW, tel.: 041/692-596 ali 22-760
PRODAM 180 cm dolge smuči Rossignol Dynafit z vezmi Tirollya 560 za 12.000 SIT, tel.: 66-099 (po 16.uri)
PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena po dogovoru, tel: 64-411,64-166 ali 64-250
Na najudarnejši točki v centru Litije vam odstopimo del prostora! Pokličite nas na tel.: 061/883-822
PRODAM belo in rdeče vino, bizeljčan, tel.: 061/881-364
PRODAM 1 leto starega plemenskega zajca, pasme beli kalifor-nijec ali zamenjam za samca pasme beli novozelandec.tel.: 21-613
PRODAM hrastove deske debeline 5, 3 in 2,5 cm, sušene na zraku 10 let, tel.: 21-613 (Jan)
INŠTRUKCIJE
ŽELITE BOLJŠO OCENO -
Poiščite pomoč - inštruiram MA in FL po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390
INŠTRUIRAM kemijo, fiziko in matematiko za srednje šole, tel.: 42-366
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171
DIPLOMIRANI anglist/ nemcist-inštrukcije in prevajanje, tel.: 61-095
ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI!
Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel:
73-719
INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za OŠ in SŠ, fiziko, angleščino samo za OŠ, tel.: 42-366
EVROPSKO PRIZNANA
BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 24-373 ali 041/669-297
' VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/ 41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto______________
HONORARNO DELO,tel.: ^ 64-250_______________^
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735
SMREKOV OPAŽ 1 kvalitete - cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po
1390,00	SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986
V____________________________
ODKUPUJEMO delnice investicijskih skladov od 100-200 SIT, ter Telekoma, Žito Ljubljana, Gorenja in Atomske toplice. Tel.: 063/483-970, 063/730-033
Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani St 3/96 z dne 3.12.1997, Gradbena obrt Hrastnik d.o.o. v stečaju, Dol pri Hrastniku, Partizanska cesta 59, objavlja
PRODAJO
S PISNIM ZBIRANJEM PONUDB
deleža na nepremičnini Cesta 3.julija 7, Hrastnik, ki zajema:
-	dvorišče, parc.št.228 v izmeri 106 m2, vpisano pri z.k. vložku št. 578 k.o. Hrastnik-mesto
-	solastniški delež do 2/5 nepremičnine na pare. št. 230, stavbišče v izmeri 1874 m2, 231, stavbišče v izmeri 92 m2 in dvorišče v izmeri I 175 m2, pripisani pri z.k. vložku št 470 k.o. Hrastnik-mesto.
1.Izklicna cena je 33,600.000,00 SIT
2.	Rok plačila kupnine je 3 mesece od dneva sklenitve pogodbe naenkrat in v celoti pred prenosom deleža nepremičnine v last.
3.	Znesek varščine je 10% izklicne cene, ki jo ponudnik plača na žiro račun Gradbena obrt Hrastnik d.o.o. v stečaju št. 52710-690-10285 zadnji dan pred dnevom odpiranja pisnih ponudb in je pogoj za konkuriranje pri prodaji. Neuspelemu ponudniku se vrne varščina v roku 15 dni po dnevu odpiranja pisnih ponudb, uspelemu ponudniku pa se vplačana varščina všteje v kupnino.
4.	Uspeli ponudnik je tisti, ki ponudi naj višjo ceno.
5.	Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po dnevu odpiranja ponudb.
6.	Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 14 dni po dnevu odpiranja ponudb.
7.	Prometni davek in vse ostale stroške nakupa nosi kupec.
8.	Ponudniki, pravne osebe, predložijo izpisek iz sodnega registra, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu.
9.	De!ež na nepremičnini se kupuje po načelu videno-kupljeno in bremen prosto.
Pisne ponudbe pošljite v zaprtih kuvertah priporočeno v roku 8 dni od objave na naslov:
Okrožno sodišče v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Tavčarjeva 9 z oznako "St 3/96 - zbiranje ponudb - ne odpiraj."
Odpiranje ponudb bo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 24.12.1997 ob 9.00 uri v sobi 307/III.
Dodatne informacije dobite po telefonu 061/132-20-76.
GRADBENA OBRT HRASTNIK d.o.o. v stečaju
MERCATOR, d.d.
PC GOLOVEC
Dunajska c. 107
p.p. 3234, 1001 LJUBLJANA
POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d. PC GOLOVEC LJUBLJANA
daje v NAJEM PISARNIŠKE PROSTORE na naslovu BLAGOVNICA,
Trg Franca Kozarja 1,1430 HRASTNIK
Vse iNfoRMAcijt dobirE na teL štev.: 0601/41'084
MERCATOR, d.d. PC GOLOVEC LJUBLJANA
LOVSKA DRUŽINA Trbovlje
Lovska družina Trbovlje odda v najem gostišče v lovskem domu na Podmejskem sedlu nad Trbovljami. Gostišče ima tujske sobe in je opremljeno s telefonom in centralnim ogrevanjem.
Na razpis se lahko prijavijo kandidati z gostinsko izobrazbo in ustrezno prakso. Prijave oddajte v pisni obliki najkasneje do 20.12.1997 na naslov:
Lovska družina Trbovlje 1420 Trbovlje
Smučarski klub Zagorje
išče upravnika za smučarsko kočo na AAARELI.
Dodatne informacije dobite po telefonu 0601 71 143.
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
m
22.5.-21.6.
Sprijazniti se boste morali s spoznanjem. da prijatelja ne morete spremeniti, mogoče pa vam je na njem ravno to najbolj všeč. Misli bodo hitrejše od dejanj. Št.: 28.
Vzemite si toliko časa, da boste lahko dobro premislili, kaj pravzaprav hočete. Pri vsem, kar počnete, dajate vtis, da se igrate, samo vi pa veste, da ni tako. Št.: 15.
Samozavesti vam ne manjka, ni pa časa, da bi svojo voljo uveljavili tudi tam, kjer imate nekaj nasprotnikov. Zagrabite priložnost, saj ste našli, kar ste iskali. Št.: 5.
Drugi potrebujejo dokaze ljubezni in nežnosti prav tako kot vi, zato se ne obnašajte, kot da vam je vsega skupaj figo mar. Najprej dajajte, da boste prejemali. Št.: 20.
Preveč stvari hočete imeti hkrati, pazite, da ne boste ostali brez vsega Zaman boste čakali na namig, vi ste tisti, ki drži vse niti v rokah. Št.: 4.
Čakanje vas bo tako prekalilo da boste na marsikaj začel gledati drugače Stvari, zarad katerih včasih ne spite, se vam enkrat zazdele
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
bodo na
nepomembne. Št.: 23.
NAŠA BODOČNOST
Življenje je potovanje.
Življenje je proces.
Življenje je pot.
Od 23.11.1997 do 6.12.1997 seje na pot podalo petindvajset novih zemljanov in sicer devet deklic in šestnajst fantkov:
23.11.	Karmen Ferme. Čemšenik 5, Zagorje; hči Klara
25.11.	Nendi Skalički, Partizanska 26a, Trbovlje; hči Maša Tramte
26.11.	Nataša Knol, C. 15.avgusta 4, Kisovec; sin Rene Marija Zidar, Potoška vas 26, Zagorje; sin Miha
27.11.	Dragana Nrecaj, Zavrstnik 1, Šmartno; hči Ines Nermina Florjane, Gimnazijska 15b, Trbovlje; sin Žan Jadranka Kačič, C.zmage 1, zagorje; sin Mark Glavač Slavica Kincl, Grobelno 21, Šmarje pri Jelšah; hči Helena Knez, Briše 20, Zagorje; sin Andrej
29.11.	Mateja Kmet, Trg F.Fakina 3a, Trbovlje; sin Lovro Zemra Duratovič, Kol. 1.maja 22, Trbovlje; hčiAjša Natalija Hudoklin, Nivška c. 14, Radeče; sin Rok
30.11.	Saljka Kovač, Gore 27, Hrastnik; hči Jasmina
1.12.	Mateja Klančišar, Čolnišče 1, Zagorje; hči Blažka Ermina Pačavar, Novi log 19c, Hrastnik; sin Elvis
2.12.	Mateja Nemec, Brdce 44, Hrastnik; sin Dominik
3.12.	Darja Brleč. Belovo 25, Laško; sin Žan Urška Završnik, Jagnjenica 43, Radeče; sin Patrik Renata Eržen - Potisek, Kešetovo 12. Trbovlje; hči Katja
4.12.	Helena Pucel, Novi Log 19e, Hrastnik; hči Maja Klenovšek
5.12.	Vladimira Rožanc, Kostrevnica 10, Zagorje; sin Blaž Martina Bobnar, Opekarna 19a, Trbovlje; sin Janez Andreja Železnik, Savinjska 9a, Trbovlje;sin Gregor Kračan
6.12.	Mateja Štrovs, Gabrsko 32b, Trbovlje; sin Krištof-Janez Ksenija Kosem, Pot na brod 4, Radeče; sin Domen
LITIJA	ZAGORJE
TRBOVUE HRASTNIK
m a
Hi
m h

RADEČE
HOM
24.9.-23.10.
24.10.-22.11
23.11.-22.12.
Vaše srce je postalo samoten popotnik in kar naenkrat hoče hoditi po svojih poteh. Izprašajte si vest, kdaj je prišlo do prvih zapletov. Št.: 9.
Nikar se ne slepite, saj zadeve, ki ste jih hoteli preložiti na poznejši čas, postajajo vse bolj zamo-ane. Vseeno ne obupajte in aje storite, kar je prav. Št.: 10.
Odločiti se boste morali med slogo, ki vas stane precej živcev in med prepiri, ki vam lajšajo srce. Če boste trmasto gnali svoje, ne boste našli skupnega jezika. Št.: 27.
Privoščite si toliko užitka, kot mislite, da vam bo koristilo. Ne bo dovolj, da boste le pokazali svoja čustva, morali jih boste tudi izpovedati z besedami. Št.: 2.
Iskali boste sorodno dušo, toda pazite, da vas to iskanje ne zapelje v slepo ulico. Ko boste priznali napako, vam bo takoj odleglo. Št.: 19.
Še vedno upate in ker ste vztrajni, se vam bo ob-restovalo. Zdaj, ko ne gre več za rivljenjsko pomembno stvar, ahko tudi malo tvegate. Nič vam ne bo škodovalo. Št.: 25.
V *£
23.12.-20.1.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA 4- NAGRADNA KRIŽANKA
AVTOR:
JANEZ
NADU
ZENSKO
POKRIVALO
GORENJSKE
NARODNE
NOSE
. ZIMSKI ŠPORTNIK
NAVPIČ-
NOST
SHAKE-
SPEAROV
KRALJ
ZGORNJI
DEL
TRUPA
SEVERNO-
AMERIŠKI
PLES
USNJE IZ KOZ MLADIH KOZLICEV
KOREO-
GRAF
OTRIN
NEMŠKI
DIRIGENT
(WOLF-
GANG)
MARIJAN
LIPOVŠEK
MEJNA REKA MED HRVAŠKO IN BOSNO
MANJŠE
VODNO
PLOVILO
NAVIDEZNA
SMRT
(ODSOT-
NOST
PULZA)
POGORJE
VVZHODr
SREDNJI
SRBIJI
NEM.FILANTROP IN PEDAGOG JOHANNES 3ERNHARD)
1. GRŠKA GRKA
IZVAJALEC,
USTVARJA-
LEC
KENIJSKI
POLITIK
DANIEL
MOl
, ZVEZNA DRŽAVA Z K3L.MESTOM L BFI FM
100 m2
KRAJ PRI ZADRU
VPAD,
AGRESIJA

ROPARSKA
MORSKA
RIBA
AMERIŠKI
POPEVKAR
SAYER
KLEMEN
JUG
STARO-
RIMSKI
PESNIK
NAJVECJE
MESTO
NIGERIJE
MONGOLSKI VLADARSKI NASLOV
JADRANSKI OTOK JUŽNO OD LOŠINJA
BLIZNJE-
VZHODNA
DRŽAVA
(DAMASK)
CIRIL
ZLOBEC
NEMŠKA VOHUNKA IZ PRVE SVET. VOJNE MATA
NEMŠKO PRISTANIŠČE OB ISTOIMEN. ZALIVU
ZMEDA,
NERED
REKA
SKOZI
IDRIJO
PEVKA
TURNER
BOSANSKI
GENERAL
DELIČ
PREBIVALKA .TAJSKE TŠAS. PRED BOŽIČEM
OSEBNI
JMEK
KANTAV-TOR . KOVAČIČ
MAJHNA
KOCKA
NEKDANJI
RUSKI
POLITIK
MIKOJAN
ČEBELJA
PLODITEV

SL. SKLADA-TEU
STRMČNIK
TRM C N
Vrsta
HRASTA
AVTOMOB. PRIPRAVA ZA BLAŽITEV
SUNKOV

KOS
SUKANCA
ŽELJKO
GRUM
GL.MESTO KIT. POKR. SHANDONG TUDI INAN)
NEKDANJI
KOVANEC
ZAPET
PAR
a IN 4. ČRKA ABECEDE
JAKOB
ALJAŽ
TRŽIŠČE
NAJVISJA
IGRALNA
KARTA
SLOVARČEK: SAVVALLISCH: nemški dirigent RASIM: general Delič	ASFIKSIJA: navidezna smrt
BREZSPREMEMB
Mladenič, ki živi na podeželju in si žepnino služi kot dopisnik nekega časopisa, telefonira v uredništvo, da bi sporočil rezultat neke nepomembne vaške nogometne tekme:
"Končni rezultat je nič proti nič."
Ko je dobil službo, so mu povedali, da mora poročati karseda izčrpno, zato doda:
"Rezultat po prvem polčasu je bil nič proti nič."
ZALOŽILA
Sin se doma uči geografijo, ker bodo v šoli pisali kontrolno nalogo, in vpraša očeta:
"Očka, kje so Karpati?"
"Vprašaj mamo," odgovori oče, "gotovo jih je ona kam založila."
PLAČILO VNAPREJ
Škotski kirurg reče pacientu:
"Prosim vas, da mi honorar za operacijo plačate vnaprej."
"Zakaj pa?" prestrašeno vpraša pacient.
"To je v vašem interesu: kako naj imam pri operaciji mirno roko, če se bojim za svoj denar?"
REVA
"Pepe, praviš, da te je žena napadla s kuhalnico?"
"Ja, in potem sem jo jadrno ucvrl." "Ali ni to nekoliko strahopetno?"
"Ni. Stara je ravno tisti trenutek na steni opazila mojo gasilsko sekirico."
Ste že vedeli...
...da francoski inženir Ari-stide Kaidonis trdi, da je iznašel pravo orožje proti spontanim požarom, ki poleti pustošijo po gozdovih. Prepričan je, da take požare povzroča plin, ki ga v vročini oddajajo drevesa. Zato je izdelal turbinski vodni razpršilec, ki ga montiramo na tovornjak in z njim v gozdu ustvarimo širok pas megle. Tako zmanjšamo temperaturo okolja in s tem nevarnost
požarov.
...da se Sydney, najpomembnejši trgovinski, industrijski in kulturni center celotne Avstralije, razteza na obeh bregovih zaliva Fort Jackson, med seboj povezanih z visečim mostom Har-bour Bridge, ki je dolg kar 4 km in pol.
...da je bil Citroenov model "7CV", ki so ga začeli izdelovati leta 1934, prvi avtomobil, katerega karoserija je bila v celoti iz jekla.
KINO HRASTNIK
11.12.	- 14.12. HITROST (akcija), Set. ob 19.00, pet.in ned. ob 17.00:
13.12.	- 14.12. IZGUBLJENA GESTA (drama), sob.ob 17.00 in
19.00	in ned. ob 19.00; 15.12. -16.12. .: NI KINO PREDSTAVE, 17. 12. -21. 12.: HERZOG (slov.rpm.drama)
src., čel. ob 19.00. pet. in ned. in 17.00; 19. 12. - 21. 12.: KRIK (srhljivka), pet.ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00, ned. ob 19i00; 22.12.:NI KINO PREDSTAVE
KINO DOL PRI HRASTNIKU
13.12.	HITROST 2 ( akcija) ob 18.00; 20.12. HERZOG (slov.rom. drama) ob 18.00.
KINO TRBOVLJE
11.12.	: L.A. ZAUPNO (thriller), čet. ob 17.00 in 19.30; 12. 12. - 15.:
12.: MODER V OBRAZ (kom) pet' DŽUNGLE (kom), čet., sob. in ned:
ob 17.00, pon. ob 19.00, tor. ob 18.00; 11. 12. - 14. 12.: STEREOTIP (črna komedija), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 19.00; 16.12. FILMSKO GLEDALIŠČE: DO NAGEGA (kom) tor.ob 21.000; 17.12. - 22.12. KRIK (grozljivka), sre., čet., ob 19.00, ned. ob 17.00 in 19.00 in pon. ob 19.00; KINO IZLAKE
14.12. GOERGE IZ DŽUNGLE (kom) ob 19.15; 21.12. LETALO PREKLETIH (akcijski) ob 19.15;
ob 17.00, sob. ob 17.00 in 19.00, pon. ob 17.00; 12. 12. - 15. 12.: KRVAVO OBZORJE (thriller), pet. ob 19.00, ned. ob 17.00 in 19.00, pon. ob 19.00;
17.12.	- 18.12.: NOČ NA MANHATTNU (drama), sre. in čet. ob
17.00	in 19.00; 19.12. - 22.12. UGRABITEV (thriller);; pet. in pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00 in 19.00,
KINO ZAGORJE
11.12.	- 16.12.: GEORGE IZ
RADIO Trbovlje
Četrtek, 11.12. in 18.12.1997
6.00 -10.00 Jutranji program 10.00 -14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP. 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program
Petek, 12.12. in 19.12.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila. 14.45 Obvestila. EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP. 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila,
19.00	Nočni program
Sobota, 13.12. in 20.12.1997
8.00	Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna,
10.00	Gost na radiu, 10.45 EPP, 11.00 Teden bil je živ, 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.15 Obvestila. EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Sobotno dopoldne,
19.00	Nočni program
Nedelja, 14.12. in 21.12.1997
8.00	- 9.00 Dobro jutro. 9.00 Cicivrtiljak, 10.45 EPP, 11.00 Teden je za nami, ll.ISViža tedna, 12.00 Večno zelene melodije. 12.30 EPP, 12.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev. Nedeljsko popoldne. 19.00 Nočni program
Ponedeljek, 15.12. in 21.12.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45
Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Torek, 16.12.
6.00	- 10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
Sreda, 17.12.
6.00	- 10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
irogramska shema TV CENTER
PONEDELJEK
10.00	VIDEOSTRANI,18.00 NADA-
LJEVANKA (p) ,18.55 VIŽA TEDNA. 19.00 ZASAVJE DANES, informativna oddaja o dogodkih v Zasavju, 19.10 EPP, 19.15 V CENTRU dogodek dneva, govori, odzivi, ankete... 19.30 NE ZAMUDITE, SPOTI,
20.00	ZADETEK V POLNO, mozaična oddaja o zasavskem športu z gosti, reportažami, komentarji, napovedmi športnih dogodkov v naslednjem tednu (v živo),
20.40	AKTUALNO, pogovori o aktualnih dogajanjih v občinah, okrogle mize, dokumentarne oddaje... 21.25 SPOT TEDNA, 21.30 ZASAVJE DANES (p),
21.40	EPP, 21.45 V CENTRU (p), 22.00 POSNETKI ŠPORTNIH ALI DRUGIH DOGODKOV posnetki zanimivih športnih dogodkov ali daljši posnetki zanimivih prireditev, 23.30 NE ZAMUDITE
TOREK
10.00	VIDEOSTRANI. 15.30 POSNE-
TEK PRIREDITVE (p), 17.00 ZADETEK V POLNO (p), 17.40 AKTUALNO (p), 18.25 PESEM DOMAČA, oddaja s spoti narodnozabavne glasbe, 18.55 VIŽA TEDNA, 19.00 ZASAVJE DANES, 19.10 EPP, 19.15 V CENTRU, 19.30 NE ZAMUDITE, SPOTI, 20.00 SLOVENSKE ZVEZDE, oddaja z glasbenimi gosti, zanimivostmi, nagradnimi igrami, show oddaja... 21.25 SPOT TEDNA , 21.30 ZASAVJE DANES (p), 21.40 EPP, 21.45 V CENTRU (p), 22.00 REZERVIRANO. 23.00 NE ZAMUDITE
SREDA
10.00	VIDEOSTRANI, 16.30 REZERVIRANO (p), 17.30 SLOVENSKE ZVEZDE (p), 18.55 VIŽA TEDNA, 19.00 ZASAVJE DANES, 19.10 EPP, 19.15 V CENTRU, 19.30 NE ZAMUDITE, SPOTI,
20.00	ZLATI ZVOKI, oddaja o narodnozabavni glasbi, izbor viže tedna, gostje, čestitke (v živo), 21.25 SPOT TEDNA, 21.30 ZASAVJE DANES (p),
21.40	EPP, 21.45 V CENTRU (p), 22.00 EPP REPORTAŽE, EPP PREDSTAVITVE,
22.30	VIDEOBOOM 40, 23.25 NE ZAMUDITE
ČETRTEK
10.00	VIDEOSTRANI, 16.10 VIDEOBOOM 40 (p), 17.00 ZLATI ZVOKI (p), 1 Ž8.25 ČUKEC IN ROZI otroška oddaja s tekmovanjem in lepimi nagradami, 18.55 VIŽA TEDNA, 19.00 ZASAVJE DANES informativna oddaja o dogodkih v Zasavju,
19.10	EPP, 19.15 V CENTRU dogodek dneva, pogovori, odzivi, ankete.... 19.30 NE ZAMUDITE, SPOTI. 20.00 KRAMLJANJA,
20.40	HOT SPOT izbor spota tedna, malo odštekano (v živo), 21.25 SPOT TEDNA,
21.30	ZASAVJE DANES (p), 21.40 EPP, 21.45 V CENTRU (p), 22.00 ODDAJA ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE, 22.30 NE ZAMUDITE,
PETEK
10.00	VIDEOSTRANI, 16.30 ODDAJA
LTV SLOVENIJE (p), 17.00 KRAMLJANJA (p), 17.40 HOT SPOT (p), 18.25 BINGO BONGO kviz za najmlajše (v živo), 18.55 VIŽA TEDNA, 19.00 ZASAVJE DANES informativna oddaja o dogodkih v Zasavju,
19.10	EPP, 19.15 V CENTRU, 19.30 NE ZAMUDITE, SPOTI, 20.00 SVET FILMA oddaja o filmu, 20.30 NADALJEVANKA, 21.25 SPOT TEDNA, 21.30 ZASAVJE DANES (p), 21.40 EPP, 21.45 V CENTRU (p), 22.00 FILM TEDNA, 23.30 NE ZAMUDITE
SOBOTA
08.00	VIDEOSTRANI, 10.00 SOBOTNA DOPOLDANKA vodena kontaktna oddaja, nagradna vprašanja, mladi glasbeni gostje, risanke, mali brezdomci. Mini pet, kuharski nasveti (v živo), 12.00 ČUKEC IN ROZI (p), 12.30 PESEM DOMAČA (p), 13.00 VIDEOSTRANI, 13.55 VIŽA TEDNA,
14.00	ZASAVJE TA TEDEN (p) ponovitev oddaj Zasavje danes od ponedeljka do petka. 14.50 NE ZAMUDITE, 14.55 EPP, 15.00 ODDAJA ZDRUŽENJA LTV (p), 15.30 ZADETEK V POLNO (p), 16.10 AKTUALNO (p), 16.55 NE ZAMUDITE,
17.00	SLOVENSKE ZVEZDE (p), 18.2 SPOT TEDNA, 18.30 POSNETEK ŠPORTNE ALI DRUGE PRIREDITVE,
19.30	NE ZAMUDITE (termin prilagojen), 19.35 VIDEOSTRANI,
NEDEUA
07.00	VIDEOSTRANI, 08.30 BINGO BONGO (p), 09.00 SOBOTNA DOPOLDANKA (p), 11.00 TA TEDEN V CENTRU (p) - ponovitev oddaj V CENTRU od ponedeljka do petka, 12.15 EPP, 12.20 ZLATI ZVOKI (p), 13.50 NE ZAMUDITE,
14.00	VIDEOSTRANI, 14.30 KRAMLJANJA (p), 15.10 VIŽA TEDNA (p), 15.15 VIDEOBOOM 40 (p), 16.05 EPP,
16.10	SVET FILMA (p), 16.40 SPOT TEDNA, 16.45 FILM TEDNA (p), 19.15 REZERVIRANO (p), 20.15 VIDEOSTRANI
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 18. 12. 1997 na naslov:	UREDNIŠTVO
ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Fotokopij ne upoštevamo.
Nnarade ki vas čakajo:
1.	: BON V VREDNOSTI
5.000.	00 SIT ŠIVILJSTVA IN TRGOVINE TA-JA TRBOVLJE
2.	: BON V VREDNOSTI
3.000.	00 SIT ŠIVILJSTVA IN TRGOVINE TA-JA TRBOVLJE
3.: BON V VREDNOSTI 2.000,00 SIT ŠIVILJSTVA IN TRGOVINE TA-JA TRBOVLJE
Izžrebanci nagradne križanke 23/’97 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.:
L: Praktična nagrada: Karolina Hudi. Ulica talcev 1/b, Zagorje
2.	: Praktična nagrada:
Polda Lazar, Polje 8, Zagorje
3.	: Praktična nagrada:
Franc Lekše, Prešernova 47,
Zagorje
Vsem izžrehancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete	Sponzor nagradne križanke
na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c,
Zagorje do 18. 12. 1997 od 9.00 do 13.00 ure.
Rešitev nanradne križanke 23/’97 (VODORAVNO): POPLAVA, ADRESAR, RIEMAN. TANJA, EO, RUD, ANN, OSTITIS, ESK, GRABEŽLJIVKA, LENIN, ODRAZ, AČ, ČH, TRIOLA, SKI, ABUD, PIL, NOVA MAŠA, ATE, IBERUS, NOREC. KRŠ, NA, PAV, OUD, ČŽ, PL, ODBOR, ATEIST, RAINER BARZEL, KRC. PRESTAVA.
TA-JA
M.KANIŽAR
šiviljstvo in trgovina na drobno
Trg Franca Fakina 3a, Trbovlje,tel.:27-197
* delo po naročilu
* velika izbira bund in smučarskih pajacov * prodaja metrskega blaga
odprto od 9. do 12. in od 16. do 19., ob sobotah od 8. do 12. ure.
V________________________________J
11. GRUDNA 97
ZAC0KJL 02 12 997 OPOLDtiiL
iVOD ZA ZAPOSUDVANJE
enota Ljubljana za delo Zagorje
Republiški zavod za zaposlovanje
RADNE URE:
OD 8.00 od 8.0'
OD 8: OD 8.1
Pride Zasavcev totograt in bumf! škljocne
(vidijo go in ga zatožijo, horuk)
TAbTi iJe.aj iN iZAV^Tbjz^A vit. Nič Vzč jočtio 0P0LV\t:
I ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE
enota Ljubljana
RAD ZA DELO ZAGORJE
Republiški zavod za zaposlovanje
Uradne ure:
PONEDF! .FE
•Odo 12.00 >0 12.00
12.00 in od 14.00 DO 16.00 o 12.00
Pnde nevidni umetnik in namaia
(spet Zasavcev - bumf! iklocne - horuk)
ZASAVSKE POKRAJINE NISO LE TRI DOLINE ...
Z A S A V C PA JE !
(HORUK)
Državni svetniki so se v zadnjih štirinajstih dnevih zelo intenzivno pripravljali na kastracijo, eee mislim, lustracijo.
(HORUK)
POGLEJTE NA NASLOVNICO - TUDI BEBLERCO SO LUSTRIRALI ...
(horuk)
9.12.1997 sta se Janša in Peteric švarala, da ju televizija nič več noče prenašati !
(SE RADA GLEDATA - HORUK, SAJ PLAČAJO TAKO NAROČNIKI...)
KULTURNIČKE
V Zagorju bi na predvečer dneva JLA koncertiral svetovno znani violinist Stefan Milinkovič...
( ni 3000 mark in penziona - beri volje HORUK )
MORDA NAM BODO DALI VSAJ SLIKE O NJEM...
( horuk na razstavo, če bo )
ZAGORJANI, POGLEJTE SI DECEMBRSKI PROGRAM ! OBIŠČITE PRIREDITVE !!!
JANUARFEBRUARMARCAPRIL....NE BO NIČ ?
(veliki brat te gleda - hoooruk)
LITIJSKA SVETNIKA SO ŽE ZLUSTRIRALI - SE NISTA NIČ PRIGLASILA K RAZPRAVAM IN REPLIKAM....
(sta še nova, horuk)
\5C\l\CL Ha ZADNJI 5T1ZANI
NajizapNa IČJZA
Če želite prejeti eno izmed dveh nagrad (dvomesečno naročnino na Zasavca ali kaseto ansambla ZASAVCI), na dopisnici, ali v pismu na naš naslov, s pripisom "Jaz si upam", pošljite napisano mnenje o naši drugi najuspešnejši stranki na zadnjih državnozborskih volitvah. Torej o SLS. Najbolj izvirni mnenji bosta objavljeni in nagrajeni.
LlbJRAČIJA
Lustracijski zakoni so bili sprejeti v Nemčiji, Češki, Madžarski, Romuniji, Bolgariji in Poljski. Kaj menijo o predlaganih lustracijskih zakonih nekateri zanani Slovenci (ne politiki):
Predsednik Ustavnega sodišča dr. Lovro Šturm:"Na simbolni ravni je prekinitev z bivšim režimom treba opraviti in bolj ko zamujamo, slabše je. O predlaganem lustracijskem zakonu se nočem opredeljevati, osnutka ne poznam, na splošno lahko rečem le, da če že lustracija, potem pod pogoji, kijih vsebuje ta resolucija Parlamentarne skupščine Sveta Evrope."
Novinar Večera, Peter Jančič;" Da bi kar odstavili (lustrirali) vse, ki so bili nekoč v obveščevalni službi ali so od nje dobivali podatke, ni rešitev. A reči, daje bilo in je vse lepo in sijajno in naj zremo le naprej, še manj." Se nadaljuje....
AteAb - ATRIJA
Smučarski skakalec iz Avstrije Andrejas Goldberger je (bo) izgubil avstrijsko državljanstvo v trenutku, ko je (bo) dobil jugoslovanskega (ZRJ). Ne vemo še, ali bo sedaj Andreas Goldberger, ali Andrija Zlatobregič.
LD5 P£L6LftčA
Presenetili so na predsedniških volitvah (ne prvič Demšar, Sire), ko so namesto svojega kandidata dr. Kovača podprli drugega (Kučana?).
PtfDALJiiAhJč? LELJč?
Zaradi zapolnitve proračunske luknje (ne povsem), seje vlada odločila in sprejela, da bo leto 97 daljše za en mesec (januar, ki se po novem imenuje POTUHEC). Kljub podaljšanemu letu, bo še vedno primanjklaj (1,2%). Vse je enkrat prvič, a kot izgleda tudi ne zadnjič.
e-LbC &?£bJLN ALI \t ?
Prav zanimivo pa tudi nerealno je, koliko denarja vodstva naših občin namenjajo za okrasitev (iz leta v leto bolj bleščeče) naših mest. V imenu nezaposlenih, tistih, ki živijo na robu revščine, vas prosim, da denar, ki ga še nameravate nameniti za blišč (je sicer lep a malo koristen), darujete tistim, ki ga resnično potrebujejo. Hvala!
L0J0
Nezaposlenih novembra je bila 126.548 oseb, kar je za odstotek več od oktobra in 4,8% več kot lani oktobra.
V
J
iskrice zbral in dodal Igor Goste
ŽIVLJENJSKI KROG
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja
Pravočasno štipendijsko zavarovanje je naložba v prihodnost naših otrok, vnukov, nečakinj in nečakov, krščenk in krščencev...
Zagotavlja jim svobodnejšo izbiro poklica in dokončanje šolanja brez gmotnih stisk.
Ne sprašujmo se, kaj bo iz njih, ko zrastejo. Zagotovimo jim štipendijo že danes.
Naj sami uresničijo svoje sanje.
^ zavarovalnica triglav, d.d.
/O ljubljanska b
Celje - skladišče
D-Per
6/1997
c
Banka Zasavje d.d., Trbovlj 5000004414,25
COBISS o
»	(cc (volcc.
iix? “in ti ibj Icu poti.
KRATKOROČNI - GOTOVINSKI • KREDITI zo fizične osebe tudi za NEKOMITENTE
obrestovani po:
NESPREMENLJIVI skupni obrestni meri NESPREMENLJIVE ANUITETE v celotni dobi odplačila kredita
o
nformacije: Trbovlje 21 156
Zagorje 64 233
Hrastnik 44 233
I
I
I
I
I
I
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64	166;	fax: 0601/64 494	’
Naročam časopis	ZASAVC	|
Ime in priimek.................. '
Datum rojstva .................. )
kraj .......................... poštna št.
ulica.......................... telefon . . .
datum......................... podpis . .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
za brezplačni mali oglas
Tekst:
Moj naslov: