f Jaromil J. Volkov. Kakor stara znanca sva se pozdravila neko popoldne jeseni 1. 1885. v hotelu H. v Ajdovščini. On s,ivolas in sivobrad častitljiv mož — kakor sv. Metod — Jaromil J. Volkov učitelj v sosedn.iem Lokavcu. iaz novopečeni začetnik na šoli na Ustju. Po imenu sva se poznala že prei kot sotrudnika tržaške Edinosti. Zato sva bila drug drue:ega toliko bolj vesela. Poza-, bila sva na vso soseščino celo na bližnje tovariše, ki so se običajno sbajali v omenienem hotelu. kjer smo poslušali govorico laških sodnih uradnikov in neraščino nameščencev ajdovske predilnice in barvarnice. V hotelu je bil najhitreie postrežen. kdor je zahteval v nemščini. Nas mlajše ie to zelo iezilo. Jaromil ie bil takoi med nami. Ostavili smo tuicem negostoljubni hotel in se shajali po slovenskih gostilnah v Šturiju in Ajdovščini. »Ali čitaš cirilico?« ie bilo eno prvih Drašani med nama. — »Delal sem izpit za srbohrvaški učni jezik in pisal tudi naloge s temi črkami.« — Zelo je bil tega vesel: »Torej vendar, vendar.« Seveda J. Volkov ni slutil. da se bo še ne 30 let pozneje premenil ta vendar v p. v. in naše domo- in rodoliublje v izdajstvo velike domovine Avstro-Ogrske. Tudi meni se ni san.iato tedai kai sličnega. Takoi prvi dan sem izvedel. da umeva priletni mož — bilo mu ie tedai 45 let — blizu vse slovanske jezike. »Panslavist!« semga podražil. On mi ie pa začel razlagati o svoiih stikih s slovanskimi Iičnostimi po širnem slovanskem svetu. Občudoval sem ga zato in zavidal. Takoi mi ie ponudil na razpolago vso svotio bogato kniižnico. nai v nii izbiram in se učim slovanskih iezikov. Kolikor se spominiam. sem se bil res lotil češčine. a dognal ne daleč, dokler nisva nekaj Iet pozneje s Cehom kaplanam 1. Sonkupom z Zlato Praho v rokah dosegla večjih uspehov. J. Volkov ie menda najbolje zmagoval ruščino, dočim so mu bila jugoslovanska narečja že tedaj — en .iezik. In raož je bil kakor tovariš Božič iz idrijske šole.. Zato se danes ne morem načuditi niegovi privatni marljivosti. vstrainosti in požrtvovalnosti. Da. plače učiteljstva niso bile sijajne in navadno v zvezi z naporno organistovsko službo. Že tedaj je pa obsezal Volkovega panslavizeTn nele prosvetno edinstvo raed Slovani, marveč naravnost politično prvetistvo matuške Rusije. V tistih časih. ko smo še imeli med seboi Zweig- in Zwerg-vereine des deutschen Schulvereins, ie bilo predrzno kai takega celo misliti na glas. In mož je imel vizitke s posebnim slovanskim motom pa v latinici in cirilici. Zdel se nam je r.ato — posebnež. vendar smo ga radi poslušall. poslušali so ga radi tudi odrasli ljudje, ko jim ie razlagal z mirno. orepričevalno besedo veliko in obširno slovansko sorodstvo mnogobrojnost Slovanov, ki nas ie več kot li$tja in trave. Kadar sem pozneje slišal enako ali vsai podobno govoriti župrrika Domicelja, Brce-ta, sedanjega pokr. namestnika I. Hribarja, sem se spominjal J. Volkovega in svetega ognja. ki nara |e z njim razlasral vseslovanski evatigelij. Pozneie sva s tov. Zormanom pod Nanosom občutila avstrijski odsev te družbe ko naju ie vitez »Fekete« — neblaženega spomina z orožniki tiral pred se. pa le ni dosegel ničesar. Tedaj sem se čudil. da so oblasti Volkovega puščale na miru. V ospredje res ni silil, a niegovi nauki niso ostali brez sledu. zlasti med mladino. — Nekoč ie obiskal z večjo družbo grad Predjamo, pa tudi podzemeljsko vilenico. koder se izsrublja pod zemljo yoda Jamščica. ki teče zopet v Vipavi izpod Nanosa. Globoko pod zemlio ie zasledil Volkov na steni Slovence žalec nemški napis, junaštvo prejšnjih abiskovalcev: »Pereant Windische!« Takoj je zapisal pod žaljivko: »Zivi duh slovanski! Slovenski gadje proti nemškutarski zalegi.« Prav ob tisti priložnosti je bilo tudi, da fe Volkov stregel v prediamski cerkvici pri sv. maši. Z izletniki ie bil tudi hotelir J. H. iz Ajdovščine. Nemec in protestant. Menil ie na vabilo slučaino navzočesra duhovnika-izletnika, da pomeni »pri maši streči« nekai takega kot gostu Dostreči v restavraciji: donesti vino, kruh. potice itd. Toda duhovnik začne introitus — a Julius molči. Duhovnik moli dalje in odgovarja sam, do konfiteora. Tedai pa opozori strežnika glasno: »Konfiteor pa le molite!« — »Znati ga treba. gospod,« se odreže protestant mirno. Verniki so začeli kihati. Tedaj pristopi navzoči J. Volkov in odropoče konfiteor, potem pomaga sam do konca maše. Še dolgo potem je bila krilatica »Znati ga treba« povod smehu in namieavaniu ob obeh straneh Hublja. J. Volkov ie dopisoval v razne časopise. Morda bo vedel natančneje, kod so raztreseni niegovi spisi niegov sin tox. MiJan. Ko je navdušeuost prikipela do vrha. je mož sedel in ttapisat pesem, oajraie pesem prigodnico. Ne vem letnice* kdai ie v D. m S. ugledala beli dajB pd* vest »Med valovi življenja«, kjer ie Voikov zasledil menda tudi sauiega sebe &» poslal avtorlu Dobravcu dolgo pfisem W ga poveličeval do neba in še viš>ie. Pesffli*ca ie morala biti natisnjena s posvetilo**1 tudi v samem D. in S. Slutim pa. da stft bila z urednikom dr. Fr. Lampetom že i2 šole na črnetn Vrhu dobra znanca. Ob uvedbi kronske veljave se ie P°' tezal z drugimi Primorei za izraz sto/ teika = stotinka in vinar in se ie v » zadevi tudi obrnil name, naj posredujeii1 v časopisih. Državni zakonik ie bil %e : prinesel ugotovlieno nazivalo »vinar«' * Volkov ga je mrz.il, češ: všnar = "VVieo^ Geld; drugi smo pa imenili, da ie vfa^ kolikortoliko upravičen že v Ravnikarie' vem prevodu sv. pisma: Ali se ne vr°^&' iata dva vrabca za en vinar? — N*J?v, bilo prav in še dolgo smo čitali v tn»' ških listih namesto vinarie — stotin^' Stvar pa ni prodrla. Mene ie usoda vrgla kar hipoma y drugo ozračje. Iz vipavske doline sem bil oremeščen kar naglo na Pivko v popolnoma drugre razmere. meni kolikor toliko neprijazne. čutil sem se osamljenega in iskal utehe v Doeziji. Začel sem pisati. Volkovega sem zasledil le redkoma k!e v naši beletriii. Zdi se mi pa da ga nekje omenia dr. Glaser v svoji zgodovini. Ostala sva v pismeni zvezi še dolgo Iet. Iz Lokavca se ie mož preselil nekam na Kras za sinom učiteljem ter prosil za penzijo. Tedai je zastala najina korespondenca. Kriv sem bil seveda iaz. ker je Jaromil zvesto odpisoval, 5e sem se le oglasil pri njem s kako dopisnico ter zvesto spremljal vsak moi glas v literatun. Ob 501etnici mi ie zopet poslal pesem prigodnico — pravi panegirik. Meni se ie oko zasolziio. ko sem giedal tiste moške odločne poteze v pisavi moža. velezasluženega za slovansko stvar. Občudoval sem iasno izražene misli. logično njih razvrstitev in gladek iezik. zveneč kot prava iugoslovanščina. Danes počiva Jaromil Josip Volkov tam na Posavju pri Sv. Križu, ž njim po- čiva seveda tudi sto in tisoč neizvršenih nadei in načrtov. ki so bili osnovani vsi v prospeh Slovanstva. Zaslužnega moža so vrgli valovi svetovne vojne z njemu oriljubljenega Primorskega v Ljubljano. Z drugimi pregnanci ie dobil i on gostoliubni dom v kraljevi prestolici do smrti. Kakoi Prešeren o Copu. lahko rečemo tudi o njem. da se mu je izmed toliko in toliko neizpolnjenih želja izpolnila ena: Videl si. Josipe ujedinjeno Jugoslavijo! Poleg te si videl že v daljavi konture dvigajoče se zveze slovanskih držav, radi katerih se vije v bolestnih krčih naša soseda Italija, ker ima slabo vest. Zato pa. dragi Josipe. počivai v miru in sanjaj o velikem dnevu. ki šele pride, kakor pride gotovo, saj ie došel že dan, kj nam .ie prinesel r><wo domovino. Dan nam zasije in obsije vso svobodno, danes še zasedeno Julijsko pokrajino ter njeno zavedno prebivalstvo. ki ga danes še tlači tujčeva peta. Dotlei pa spavai sladko, mili prijatelj. Seme. ki si ga sejal v nilada srca, zori in dozoreva vjcrasen sad. Mir in pokoi tebi, zlata duša!