OSREDNJA K JIŽNBCA [UE ~ ·,-•':'·•- - TURIZEM Informativno glasilo Slovenske nacionalne turistične organizacije NAPOVEDNIK: št. 42, letnik V, april 2000 • Analiza turističnega prometa v Sloveniji leta 1999 - GZS analizirala slovensko turistično leto 1999 ............... ................ 2. in 3. stran • Slovenska kopališča, igralnice in smučarski centri v letu 1999 - Obisk slovenskih kopali šč in igralnic v letu 1999, Pogled na zimsko sezono 1999/ 2000 iz sta li šča stat i st i č nih podtkov in Združenja ž i č ničarjev Slovenije .................................................................. 4. stran • Kako poslovati z Vzhodno Evropo? - Ko je "slovanska duša" marketinško orodje .............................. .. .... .. .... .............. .. ............. 5. stran • Novičke Iz tujih trgov ....................................... ............ ................................... ............................................................................ 6. stran • Novice iz SNTO in od drugod .. .. ........... .. .................................................. .......... ........................................... ......... ................... .. .. 7. stran • Zadnja stran - Blejski otoček med za jtrkom na mizi dveh milijonov britanskih domov, Albatros izobraževal o kongresnih standardih, Tur i sti č no združe nje Portorož odprlo turist i č no pisarno v Portorožu in Piranu, Juhu, poč i t ni ce so tu!, Kje je kdo, Slovenija na kratko ..... .. .. ............................................... ............................ ..... ..... ............ ....... .. .................... ...... ....... .. ........ ..... ... . 8. stran Javni razpisi MMGT za sofinanciranje projektov na področju turizma Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je tudi v letu 2000 pripravilo javne razpise za sofinanciranje različnih projektov na področju turizma. Prva dva javna razpisa Gavni razpis za sofinanciranje turističnih prireditev in javni razpis za sofinan- ciranje turističnih programov) je MMGT objavil v Uradnem listu Republike Slovenije v petek, 21. aprila 2000, tretji razpis Gavni razpis za sofinanciranje investicij v obnovo in razvoj turističnih objektov) pa je še v proceduri in bo objavljen v eni izmed prihodnjih številk Uradnega lista Republike Slovenije. 1. Za javni razpis za sofinanciranje turističnih prireditev so namenjena nepovratna sredstva v višini 80 milijonov SIT. V okviru javnega razpisa bodo sofinancirali turistične prireditve, ki so se oziroma se bodo odvijale v času od 16. novembra 1999 do 15. novembra 2000. MMGT bo sofinanciralo do največ 50 % vseh stroškov izvedbe prireditve, vendar največ 5 milijonov SIT. Izje- moma lahko kandidat v okviru določenih najvišjih odstotkov pridobi tudi višji znesek, vendar ne več kot 8 milijonov SIT, kadar strokovna komisija proračunskega uporabnika ugotovi, da je prireditev posebnega nacionalnega pomena. 2. Javni razpis za sofinanciranje turističnih programov je razpisan v višini 147 milijonov SIT nepovratnih sredstev, financirali pa bodo turistične programe, ki so se oziroma se bodo odvijali v času od 16. novembra 1999 do 15. novembra 2000. Prednost pri sofinanciranju bodo imeli projekti: ki jih bodo prijavile loka lne turistične organizacije in bodo usmerjeni regionalno pove- zovalno, ki bodo vključevali v programe slovensko naravno in kulturno dediščino, ki bodo naravnani dolgoročno ter bodo prispevali k ugledu in prepoznavnosti turistične regije in države Slovenije. Na osnovi javnega razpisa bo MMGT sofinanciralo projektne naloge za področje turizma, ki se nanašajo na strokovne podlage za potrebe razvoja turizma in vodenja turistične politike na nacionalni in regionalni ravni, programe oziroma projekte, ki so usmerjeni v dolgoročno regijsko povezovanje, programe oziroma projekte na področju vključevanja slovenske sakralne ku lturne dediščine v slovensko turistično ponudbo, stroške izobraževanja in usposabljanja za področje turizma. MMGT bo sofinanciralo do največ 35 % oziroma 70 % stroškov priprave in izvedbe programa in sicer največ 10 milijonov SIT za posamezen program. Prvo odpiranje bo 5. junija 2000 (na njem bodo upoštevane vse vloge, oddane do 31. maja 2000), drugo odpiranje vlog pa bo 4. septembra 2000 (upoštevane bodo vse vloge, prispele do 31. avgusta 2000). Informacije o javnih razpisih za sofinan- ciranje turističnih programov in prireditev vam bodo posredovali: Stane Bizjak (tel.: 062 228 39 33) vsak ponedeljek in sredo med 10. in 11. uro, Jasna Radie (tel.: 062 228 39 34) in Manica Valdhuber (tel.: 062 228 3921). Razpisno dokumentacijo pre- jmete pri Manici Valdhuber, po 21. aprilu 2000 pa jo najdejo na spletnih straneh MMGT http://www.sigov.si/mmgt. 3. Javnemu razpisu za sofinanciranje investicij v obnovo in razvoj turističnih objektov bo MMGT namenilo nepovrat- na sredstva v višini 1.073-487.000,00 SIT. Ta sredstva bodo namenjena za sofinanciranje: investicij v turistično infrastruk- turo, ki je posebnega pomena za izboljšanje gostinske ponudbe na širšem območju, izgradnjo in prenovo žičnic in umetnega dosneževanja, izgradnjo mladinskih domov, sofinanciranje pa bo do 35°/o predračunske vrednosti naložbe. Sredstva iz naslo- va tega razpisa bo mogoče nameniti le za nove naložbe. Več informacij posreduje Marko Podrekar (tel.: 0611783 292). MMGT je 21. aprila 2000 med drugim objavil razpis tudi za turistične prireditve. Ena izmed njih, ki je zaradi izredno visoke kakovosti, profe- sionalne izvedbe in velikega odziva obiskovalcev vsekakor vredna vse podpore, je Škofjeloški pasijon (na sliki eden izmed 20 prizorov). Rezultati prvega odpiranja v okviru letošnjega javnega razpisa SNTO 11. aprila 2000 je strokovna komisija v sestavi predstavnikov SNTO in MMGT opravila prvo odpiranje ponudb, ki so prispele na javni razpis SNTO za sofinanciranje izvajanja programov tržnega komuniciranja, produkcije prodajnih katalogov in prospektnih publikacij in programov pridobivanja mednarodnih kongresov (objava v Uradnem listu RS dne 10. marca 2000). Na javni razpis so se prijavila 103 podjetja in sicer s 598 pravočasno prispelimi vlogami. Strokovna komisija je pre- gledala vse pravočasno prispele vloge in preučila njihovo popolnost. Kar 224 vlog je bilo nepopolnih. Ker se zaradi nepopolnosti vlog postopek izbora bistveno podaljša, pozivamo vse, ki se želijo prijaviti na rok v mesecu avgustu (odpiranje 29. avgusta 2000), da vložijo izključno popolne vloge z vsemi potrebnimi dokumenti, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji več na strani CelJe - SK!ad1See Per II 17936/2000 IIIIIII III III III III III IIII III II llllllll 1111111111111111 5000008220,42 . :- .. . . COBISS a:, i;i r L., m Komentar SI PS (skupna izhodišča za promocijo Slovenije) se dogaja "Slovenija sodi med dolgočasne države, tako kot sta na primer Nemčija in Finska, ob tem pa ima še to smolo, da je njeno ime podobno imenu države, ki v svetu nima najboljšega ugleda ... " je v uvodu prispevka o imidžu držav v lanski poletni številki Marketing magazina zapisla Nada Ser- ajnik Sraka iz Urada Vlade RS za informiranje. Citirala je uglednega urednika mednarodne rubrike pri Financial Times Quentin Peela. Izjava ni bila mišlje- na kot kritika, temveč zgolj kot ugotovitev, da nekatere države zaradi svoje normalnosti, dolgočasnosti in nekonfliktnosti pač ne bodo nikoli polnile naslovnic svetovnih časopisov in burile svetovne javnosti. Hkrati pa bi jo lahko tudi razumeli kot dokaz, da smo neprepoznavni in nepriljubljeni. že od nastanka novodobne slovenske države je prepoznavnost Slovenije ena izmed najbolj priljubljenih tem različnih politikov in medijskih komentatorjev. Nekakšno splošno soglasje je, da Slovenije v svetu ne poz- najo dovolj. Podatki pa govorijo drugače. Problem Slo,enije ni toliko v tem, da je ne bi dovolj poznali, temveč je dosti bolj v tem, kaj si tisti, ki jo pozna- jo, o njej mislijo. V začetku lanskega poletja je v Sloveniji precejšnje razburjenje povzočila objava rezultatov redne javnomnenjske raziskave Komisije EU - Eurobarometer, javno mnenje v Evropski uniji. Poročilo št. 51, objavljeno julija 1999, je med drugimi podatki objavilo tudi tabelo s prikazom odgov- orov na vprašanje, koliko prebivalci posamezne članice EU podpirajo oziro- ma nasprotujejo vključitvi posameznih kandidatk za članstvo v EU. Med pet- najstimi državami kandidatkami je Slovenija zasedla drugo najslabše mesto - za njo je bila le še Turčija. Zelo podobne rezultate je prineslo novo poročilo, 52. po vrsti (http://europa.eu.int/ comm/ dg10/ epo/ eb/ eb52/ eb52_en.pdO, ki so ga predstavili pred kratkim, aprila 2000, po katerem 34 odstotkov vprašanih podpira vstop Slovenije v EU (2 % več kot lani), 41 odstotkov pa je proti (1 % manj). Rezultati raziskav so tudi tokrat pokazali, da imajo o nas najslabše mnenje tisti, ki o nas največ vedo. Iz tega dokaj jasno sledi, da slovenski problem ni prepoznavnost (angl. awareness), temveč ugled (angl. reputation). Da bi rešili obstoječi prrblem, bi z delom morali začeti doma. Med vzori na tem področju je zagotovo Irska, ki je spremembo svoje podobe v tujini začela s spremembami doma. Irci so zato najprej doma uredili takšno poli- tično, pravno in gospodarsko okolje, ki je bilo visoko tekmovalno v mednar- odnih okvirih, šele nato so to sporočilo posredovali v tujino. V Sloveniji sta za promocijo in mednarodne odnose s tujimi javnostmi na državni ravni namenjeni približno dve milijardi tolarjev, ki si jih razdelijo štiri institucije, ki so s strani države (po različnih segmentih) zadolžene za to področje: Urad Vlade RS za informiranje, Urad za gospodarsko promocijo in tuje investicije (pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj), Služba za gospodarsko promocijo pri Gospodarski zbornici Slovenije in Slovenska na- cionalna turistična organizacija. Obstoječe promocijske institucije kot tudi širša strokovna javnost se že dolgo zaveda potrebe po usklajenem delovan- ju na področju celovite promocije Slovenije kot države, po oblikovanju strategije promocije države in jasnih ciljev, uskladitvi celostne podobe in doseganju sinergičnih učinkov koordiniranega dela. Ta projekt smo na SNTO poimenovali SIPS -določanje skupnih izhodišč za promocijo Slovenije in ga kot strateško pomemben del vključili v Načrt trženja slovenske tur- istične ponudbe za leto 2000. Tako je Vlada RS zadolžila Urad Vlade RS za informiranje, da prevzame vlogo koordinatorja pri pripravi predloga celovite promocije Slovenije, ki naj bi izboljšala in poenotila podobo Slovenije v tujini. Urad je sestavil medresorsko delovno komisijo, v kateri so predstavniki ministrstev za zu- nanje zadeve, ekonomske odnose in razvoj, kulturo, malo gospodarstvo in turizem, znanost in tehnologijo, kmetijstvo, šolstvo in šport, Službe za evropske zadeve, Urada za gospodarsko promocijo in tuje investicije, Službe za gospodarsko promocijo in Slovenske nacionalne turistične orga- nizacije, okrepljena pa je tudi z marketinškimi strokovnjaki, kot so dr. Zlatko Jančič, dr. Miro Kline in Jure Apih. Skupina se je prvič sestala 7. decembra 1999 (od takrat pa še nekajkrat) in pospešeno oblikuje predlog celovite na- cionalne komunikacijske strategije. Najprej smo se lotili iskanja odgovorov na vprašanja, kot so razumevanje skupnega predstavljanja države, določan­ je skupnih področij delovanja, določanje vsebin in aktivnosti, ki jih je potrebno koordinirati na ravni države, oblikovanje najbolj učinkovite orga- nizacijske sheme urejanja celovite promocije, delitev pristojnosti, obliko- vanje integrirane komunikacije, ureditev celostne podobe in sporočil, do- ločitev ključnih promocijskih dogodkov v letu 2000 itd. Prvi korak je obliko- vanje strateškega načrta, drugi izvedbenega, s ciljem doseganja večje naklonjenosti ciljnih javnosti in s tem boljše pozicije pri pogajanjih za vstop v EU, lažjega prodora, obstoja in doseganja višjih cen slovenskih izdelkov, storitev in blagovnih znamk na trgu EU, povečanja pritoka tujega kapitala in investicij v Slovenijo, povečanja prihodov tujih turistov itd. Prepoznavanje in umeščanje države je zagotovo dolgotrajen proces, ki zahteva usklajeno delovanje vseh akterjev, ki poteka na različnih ravneh in h kateremu je potrebno pristopiti strateško in profesionalno. In to SIPS zagotovo je. Franci Križan 2 ANALIZA TURISTIČNEGA PROMETA V SLOVENIJI LETA 1999 GZS analizirala slovensko turistično leto 1999 Združenje za turizem i11 gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je tudi letos pripravilo analizo t,11•/stičnega prometa za preteklo leto, v kateri so p,-ikaza11i na- jpomembnejši indikatorji sta11ja, dinamike in trendov turizma v Sloveniji. "Na- menjena je kot pomoč in osnova za nadaljnje t1krepanje Upravnega odbora in slovenskemu turističnemu gospodat'Stvu na sploh. Koristila bi naj tako za pripmvo turističnih politik kot tt1di poslovnih strategij, pri kreiranju nacionalnih in sek- torskih politik in razvojnih načrtov pa bo v pomoč tudi drugim na turizem posred- no in neposredno vezanim ministrstvom in institucijam", je v uvodu zapisala nje- na avtorica Majda Dekleva. V nadaljevanju povzemamo le nekatere najpomemb- nejše dele analize, s kratkimi pojasnili. Celotna analiza bo na voljo od maja na Združenju za turizem in gostinstvo pri Majdi Deklevi. TABELA 1: Primerjava števila turistov in prenočitev v Sloveniji v izbranih letih 1986 1990 1996 1997 1998 1999 Turisti vsi 2.821.396 2.536.786 1.657.669 1.823.129 1.798.925 1.749.532 domači 783.613 651.324 825.774 848.779 822.411 865.484 tuji 2.037.783 1.885.462 831.895 974.350 976.514 884.048 Prenočitve vse 9.213.434 7.956.406 5.832.244 6.384.062 6.295.308 6.056.563 domače 2.936-411 2.611.006 3.281.637 3.305.662 3.232.876 3.315.345 tuje 6.277.023 5.345.400 2.550.607 3.078.400 3.062 .432 2.741.218 Opomba: Kriteriji za izbor primerjalnih let so bili naslednji: leto 1986 je bilo za Slovenijo turistično naj- uspešnejše leto, kot tako je dobra osnova za primerjave; leto 1990 je bilo zadnje turistično leto v stari državi. Leto 1996 je bilo prvo "normalno" leto po krizi v naši neposredni soseščini (na Hrvaškem), ki je imela na tujski turizem poguben vpliv (leta 1995 je bila namreč izvedena vojaška operacija "Oluja", Hr- vaška je spet pridobila dejansko suverenost nad Kninsko krajino, s tem pa so se turistično bolj odprli Dalmacija, Hrvaško Primorje in Kvarner). Leta 1996 se je naša država odmaknila od kriznih balkanskih območij. Leto 1997 je bilo po obsegu turističnega obiska najboljše v novi državi, leto 1998 je izbrano kot primerjalno leto zatečene dinamike razvoja. Leto 1999 je treba gledati v luči vplivov nove krize na jugovzhodu. TAB ELA 2: Indeksi števila turistov in prenočitev na izbrana leta 99/86 99/90 99/96 99/97 99/98 Turisti vsi 62.0 69.0 105.5 96.0 97.3 domači 110.4 132.9 104.9 102.0 105 .2 tuji 43.4 46.9 106.3 90.7 90.5 Prenočitve vse 65.7 76.1 103.8 94.9 96.2 domače 112.9 127.0 101.0 100.3 102.6 tuje 43.7 51.3 107.5 89 .0 89.6 Opomba: Naj opozorimo, da je na veliko razliko v obsegu tujskega turizma med letom 1999 in letoma 1990 ter 1986 vplival predvsem padec turizma iz drugih republik nekdanje skupne države Jugoslavije (Makedonije, Srbije, Crne Gore ter Bosne in Hercegovine). Leta 1999 je domači turizem v primerjavi z letom prej zelo napredoval (s% več domačih gostov in 3 % več domačih prenočitev), imeli pa smo tudi 10 % več domačih gostov in 13 % več domačih prenočitev kot leta 1986 ter kar 33 % več domačih go- stov in 27 % več domačih prenočitev kot leta 1990. Tujskega turizma je bilo v letu 1999 manj kot prej- šnje leto, vendar pa nas že prej omenjena kriza v Jugoslaviji in prometne težave v Alpah niso toliko pri- zadele, kot smo se bali. WTO je bila ob nastopu krize še bolj zadržana kot mi sami. Naše takratne ana- lize so predpostavljale vsaj 20 % izpad obiska tujih gostov, WTO pa je pričakoval 30 do 50 odstotni upad. TABELA 3: Turistične namestitvene zmogljivosti v izbranih letih (število stalnih ležišč) 1986 1990 1996 1997 1998 1999 skupaj 81.858 83.671 71.877 73.553 73.030 72.336 osnovne 28.616 31.353 3'2.666 32.816 32.840 32.211 (od tega hotelske) 22.602 24.296 25 .341 25,484 25.272 24.260 dopolnilne 53.242 52.318 39.211 40.737 40.190 40.125 (od tega kampi) 17.725 18.856 18.561 19.382 19.692 19.226 Upoštevana so stalna ležišča, presečni mesec je avgust (v skladu z mednarodnimi standardi). JAB ELA 4: Tuiski turizem v letu 1999- po skupinah izvornih držav število % Indeks število % Indeks turistov turistov prenočitev prenočitev 98/98 99/98 skupaj 884.048 100.0 91 2.741.218 100.0 90 Iz držav Evropske unije 591.263 66.9 87 1.910.286 69.7 86 Iz drugih držav Z. Evrope 15.747 1.8 102 43.683 1.6 104 Iz držav V. Evrope 221.352 25 .0 96 629.942 23.0 95 Iz drugih evropskih držav 10.408 1.2 129 33-437 1.2 144 Iz drugih kontinentov 45.271 5.1 108 123.872 4.5 101 TAB ELA 5: Za tujski turizem najpomembneiši kraji (nad 100.000 prenočitev tujih gostov), 1999 rang kraj število število število delež povprečna ležišč prenočitev vseh prenočitev zasedenost (stalnih) tujih gostov prenočitev tujih gostov ležišč s tujimi 1. Portorož* 2. Bled 3. Ljubljana 4. Kranjska Gora 5. Bohinj** 6. Rogaška Slatina 7. Moravske Toplice 3.151 4.721 540.662 281.067 272.083 159.328 126.793 118.514 116.601 * skupaj s Sečo,** skupaj z Bohinjsko Bistrico TABELA 6: Najpomembnejše izvorne države (več kot 100.000 prenočitev gostov od tam) skupaj tuje 1. Nemčija 2 . Italija 3. Avstrija 4. Hrvaška 5. Velika Britanija št. prenočitev 6.056.563 2.741.218 607.316 489.696 443,408 217 .239 118.086 indeks 99/98 96 90 81 89 97 103 86 TAB ELA 7: Zelo pomembneizvomedržave (50.000 - 100.000 prenočitev gostov od tam) Prenotitve indeks 99/98 6. Nizozemska 81.320 62 7. Madžarska 75.204 95 8. Bosna in Herceg. 69.574 131 9. Rusija 51.771 44 10. ZDA 50.096 109 TABELA 8: Prenočitve tujih turistov po vrstah krajev število vrste krajev Delež Indeks prenotitev prenočitev prenočitev tujih turistov (%) skupaj 2.741.218 100 90 Ljubljana 272.083 9.9 100 Zdraviliški kraji 508.310 18.5 91 Obmorski kraji 717.941 26.2 84 Gorski kraji 783.208 28.6 85 Drugi turistični kraji 435.154 15.9 100 Drugi kraji 24.522 0.9 106 992.104 333.137 319.186 281.692 250.335 199.884 251.298 (%) gosti (dnO 54.5 51 84.4 73 85 .2 86 56.6 55 50.6 27 59.3 105 46.4 65 Priljubljenost krajev med tujimi tur- isti iz posameznih izvornih držav - Ob predpostavki, da so našim tujim gos- tom iz posameznih držav nekateri po- čitniški kraji še posebej Jlri srcu, smo jih poiskali. Pri vseh je zelo pomemb- na prestolnica Ljubljana, ki jo v sez- nam umeščamo v oklepa1u, saj v ljub- ljanskem turizmu prednjačijo drugi motivi pred počitniškimi. Kraji, kjer tu- risti iz posameznih pomembnejših iz- vornih držav najraje bivajo (so v letu 1999 tu ustvarili vsaj 10.000 prenoči­ tev), po rangu: • Nemci: Portorož, B'led, Bohinj, (Ljubljana), Kranjska Gora, Moravske Toplice, Izola, Bovec, Dobrna, Radenci, Lesce, Topolšica, Čatež ob Savi • Italijani: Portorož, Rogaška Slati- na, Nova Gorica, Kranjska Gora, .Bled, (Ljubljana), Izola, Otočec •~vstrijci: Portorož, Moravske Toplice, Rogaška Slatina, Radenci, Lendava, (Ljubljana), Podčetrtek, Bled, Čatež ob Savi, Izola • Hrvati: Kranjska Gora, Bled, (Ljub- ljana), Rogaška Slatina, Bohinj, Rogla, Čatež ob Savi • Britanci: Bled, Kranjska Gora, Bo- hinj, (Ljubljana) • Nizozemci: Bled, Lesce (Šobec), Bohinj, Kranjska Gora • Madžari: Bohinj, Portorož • Belgijci: Portorož • Rusi: Portorož • Američani: Ljubljana TABELA 9: Za domači turizem najpomembnejši kraji (nad 100.000 prenočitev domačih gostov), 1999 Kraj število število število delež ležišč prenočitev vseh turističnih Jlrenočitev (stalnih) domačih gostov prenočitev domačih gostov (%) 1. Portorož* 10.564 451.442 992.104 45.5 2. Čatež ob Savi 3.166 362.901 412.831 87.9 3. Podčetrtek 1.598 218.733 245 .296 89.2 4. Izola 2.579 222.590 295.751 75 .3 s. Ankaran 3.243 170.291 198,405 85.8 6. Moravske T. 1.783 134.697 251.298 53.6 7. Strunjan 1.512 126.547 152.847 82.8 8. Bohinj** 4.721 123.542 250.335 49.4 9. Kranjska Gora 2.919 122.364 281.692 43-4 Slovenija 46.550 3,315 .345 6.056.563 54.7 * skupaj s Sečo,** skupaj z Bohinjsko Bistrico TABELA 10: Dinamika turističnega deviznega priliva in odliva (v ooo USD) 1996 1997 1998 1999 Priliv skupaj 1.229.953 1.187.578 1.116.632 1.005.318 turistična podjetja 106.517 128.512 166.146 190.018 igralnice 151.361 134.720 139.716 136.876 prodaja blaga tujcem (bruto) 208.722 162.871 164.586 Odliv 542.488 544.425 574.537 592.514 Delež odliva glede na priliv 44,1 % 45,8% 51,4 % 58,9% Neto turistični devizni priliv 687.465 643.153 542.095 412.804 Koliko postelj je imela Slovenija v letu 1999 (TABELA 3) Odkar imamo svojo državo, se je obseg turističnih namestitvenih zmogljivosti oziroma število stalnih turističnih ležišč zmanjšalo za 13,5 %. Zmanjšanje gre predvsem na račun zmanjšanja dopolnilnih namestitvenih zmogljivosti (sindikalni domovi, drugi domovi, za- sebne sobe), obseg osnovnih namestitvenih zmogljivosti se je povečal za 858 ležišč za 2,7 %. število hotelskih ležišč, ki so komercialno najpomembnejša, je ostalo približno enako. Tujski turizem (TABELE 4, 6, 7 in 8) Naša najpomembnejša izvorna regija je Zahodna Evropa, dve tretjini naših tujih gostov je iz držav Evropske unije, ti ustvarijo 70 % vseh naših tujih turističnih prenočitev . Če upoštevamo še goste iz ostalih zahodnoevropskih držav, predstavlja Zahodna Evropa 71 % našega tujega turističnega trga. Podatek govori o nujnosti dobrega poznavanja mehanizmov turizma EU kot enote . Blizu četrtine našega tujskega turizma ustvarijo turisti iz vzhodnoevropskih držav. Ob prou čevanju posameznih najpomembnejših turističnih izvornih držav smo ugo- tovili , da so gostje iz 5 držav ustvarili po več kot 100.000 turističnih prenočitev. Še leta 1998 je bilo teh držav 7. To so naše najpomembejše turistične izvorne države. Vse so naše tradicionalne izvorne države. Če upoštevamo kot zelo pomembne izvorne turistične države še države, od koder so tu risti v letu 1999 ustvarili 50.000 do 100.000 preno č itev, se prejšnjim petim pridruži še pet držav (leta 1998 3). Vseh deset držav skupaj je lani ustvarilo 2.20 3.710 p renočitev, kar je 80,1 % vseh tujih prenočitev. Težišča razvoja tujskega turizma (TABELA 5) Tudi lani so v sedmih turističih krajih zabeležili več kot 100.000 prenočitev tujih gos- tov: Rogaška Slatina, Bled, Ljubljana, Portorož, Bohinj, Kranjska Gora. Najmlajši tur- istični kraj med njimi so Moravske Toplice s 40 let tradicije. Teh sedem krajev je 1999 zabeležilo skupaj 1.615.048 prenočitev tujih gostov, kar je 58,9 % od vseh p renočitev tujih gostov. Vsi ti kraji, razen Moravskih Toplic, imajo polovico ali več tujskega turiz- ma, so torej v tujski turizem pretežno usmerjeni. Skupaj enajst krajev (poleg prvih sedem še Izola 73.161, Nova Gorica 69.222 , Maribor skupaj z Mariborskim Pohorjem 57.732, Bovec 50.5 29) z nad 50.000 tujskimi tur i st i č­ nimi prenočitvami je lani ustvarilo 1.865 .692 prenočitev tujih gostov, kar je 68 ,1 % od vseh prenočitev tujih gostov. Dva kraja sta zelo blizu 50.000 turisti č nim prenoč itvam tujih gostov - Čatež ob Savi (49.930) in Radenci (48.715) . Sledijo jim Piran (31.410), Po- stojna (29.008) , Lendava (28.459), Lesce (28 .217), Ankaran (28.114), Podčertrtek (26.563), Strunjan (26.300), Zreče (26.078), Otočec (22.725) , Rogla (22.532), Kranj (20.854). Domači turizem (TABELI 9 in 11) Nad 100.000 prenočitev domačih gostov je imelo leta 1999 9 krajev. Med njimi so 4 ob- morski (dva sta hkrati zdraviliška), 3 zdraviliški in 2 gorska. V 4 krajih je bil delež do- mačih gostov nad 80 % , v enem nad 70 %, v treh pod 50 %. Torej je 5 od teh krajev pretežno usmerjeno v domači turizem, eden ima podoben delež domačega in tujskega turizma. Poiskali smo še kraje s 50.000 do 100.000 prenočitev domačih gostov letno. Teh kra - jev je 10, 8 od njih je zdraviliških krajev, Rogla je tako gorski kot tudi zdraviliški kraj. Razen Bleda in Rogaške Slatine so vsi ti kraji usmerjeni pretežno v domači turizem, delež domačih turističnih prenočitev je povsod nad 60 %, v treh krajih preko 90 %. Sledijo si: Radenci 83.542, Dolenjske Toplice 82.958, Rogaška Slatina 81.370, Rogla 77.546, Šmarješke Toplice 76.198, Laško 69.985, Dobrna 66.308, Banovci 57 .265, Zreče 56.996 in Bled 52.070. če obravnavamo vse slovenske kraje s tu rizmom razdeljene po zna č ilnih vrstah, vid i- ANALIZA TURISTIČNEGA PROMETA V SLOVENIJI LETA 1999 mo, da so za domači turizem najpo- membnejši zdraviliš ki kraji z 42 % de- ležem domačega turizma, sledijo obmor- ski kraji s skoraj tretjinskim deležem. Do- mači turizem se je vletu 1999 pomembno povečal (tudi za 8, 9 in 11 %) v vseh značilnih vrstah krajev, razen v zdra- viliških krajih, kjer se je zmanjšal za 3 %. Turistični devizni priliv Dinamika turističnega deviznega priliva (TABELE 10 in 12) V zadnjih t reh letih se turistični devizni priliv zmanjšuje. Največ turističnih deviz smo v naši državi zaslužili leta 1996. Ta krat so tuji turisti še množično kupo- vali naš razmeroma poceni bencin ter blago iz prostocarinskih prodajaln. Poli- ti č ne razmere na v zadnjem desetletju močno razburkanem Balkanu so bile tedaj še najbolj stabilne, turistični tokovi so se zopet obračali na " sončno stran Alp" in na vzhodn i Jadran. Zlate čase "bencinskega in cigaretnega turizma" so prekinili sredi leta 1996 uvedeni za nas restriktivni ukrepi v sosednjih državah oziroma regijah : novi režim cenejše pro- daje bencina v Furlaniji - Julijski krajini in ukrepi avstrijske vlade za zmanjšanje uvoza blaga iz brezcarinskih prodajaln. Prebivalci sosednjih regij Avstrije in Itali - je so izgubili pomemben motiv za eno- Priliv turističnih podjetij nenehno raste - Omenjeni ukrepi in vojna kriza pa niso prizadeli vseh sektorjev, ki obračunavajo turistični devizni priliv, enakomerno. Nasprotno, v enem naj- pomembnejših sektorjev turizma, v turističnih podjetjih (turističnih agenci- jah in hotelih), se je priliv deviz, ne glede na omenjene ukrepe in vojno kri- zo, neprestano večal, vse mesece. Leta 1997 je porasel za 20,6 %, leta 1998 za 28,5 % in leta 1999 še za 14,4 %. V treh letih se je torej povečal za 78,4 %, dosegel je znesek 190.018.000 USD. Ta podatek je najboljši pokazatelj pros- peritete slovenskega turizma: kljub pri- bližno enakemu številu tujih gostov in prenočitev je devizni iztržek turističnih podjetij mnogo boljši. Prizadevanja naših turističnih agencij in hotelirjev, za pridobivanje gostov iz tradicio~alnih in novih tujih turističnih trgov, so v zadnjih letih očitno vse uspešnejša. To potrjujejo tudi nekatere primerjalne analize splošnega obiska tujih turistov pri nas in obiska tujih turistov v organizaciji naših potovalnih agencij - splošni je upadel, v organizaciji naših potovalnih agencij pa precej porasel (kar pomeni tudi, da bi brez njihovih prizadevanj upadel še bolj). t dnevni/izletniški obisk Slovenije. S tem pa ni upadla le prodaja tujcem v brezcarinskih prodajalnah in na črpalkah, temveč tudi v gostiščih, trgovinah, rekreacijskih storitev ipd. V letu 1997 je bil ta ko devizni priliv iz turizma za 3.4°/o manjši kot 1996, leta 1998 se je znižal še za 6,5 % . Vse bolj živahne turistične tokove v Slovenijo je spomladi 1999 odvrnila nova balkanska vojna kriza v Jugoslaviji. številnim tujim turistom, zlasti ljubitel- jem kampiranja je počitnikovanje v Sloveniji preprečila slaba prometna situacija v Alpah: požari v tunelih ter temu sledeči zastoji na gorskih prela%ih. Turistični devizni priliv se je spet zmanjšal - za 10%. V letu 1999 smo s turizmom zaslužili 1.005.318.000 USD, kar je 81,7 % deviznega prili- va iz leta 1996. Devizni priliv igralnic je v treh letih upadel za 9,6 %, predvsem na račun upada v prvem ob- dobju po uvedbi za naš turizem omejevalnih ukrepov v Avstriji in Italiji. Turistični devizni priliv v prostocarinskih prodajalnah se je po velikem upadu zaradi omenjenih ukrepov ustalil, zadnji dve leti je približno enak. Domače prebivalstvo namenja očitno vse več sredstev za turistična potovanja v tujino. Od leta 1996 so se tovrstni izdatki povečali za 9,2 %. Leta 1997 so se povečali za 0,4 %, leta 1998 za 5,5 % in leta 1999 še za 3,1 %. Glede na stalni upad skupnega turističnega deviznega priliva in stalni porast izdatkov za turistična potovanja v tujino pada tudi neto turistični devizni priliv. Leta 1997 se je zmanjšal za 6,4 %, leta 1998 za 10,8 % in leta 1999 še za 28 %. V treh letih je neto turisti- čni devizni priliv upadel za 274.661.000 USD oziroma za 40 %. Struktura turističnega deviznega priliva (TABELA 13) TABELA 11: Prenočitve domačih turis- tov po vrstah krajev TABELA 13: Turistični devizni priliv v letu 1999 (v tisoč USD, indeks 99/98 in deleži(%) Turistični devizni priliv je v letu 1999 zna- šal 1.005.318.000 USD, kar je 10% manj kot v letu 1998 (111.316.000 USD manj, kar je 133 % letošnjega povprečnega me- sečnega turističnega deviznega priliva). Izkupiček turističnih deviz je bil leta 1999 vsak mesec manjši kot v istih mesecih 1998. Pomembno je, da devizni priliv turi- Vrste krajev število Delež Indeks prenočitev prenočitev prenočitev domačih (%) 99/ 98 turistov Skupaj 3.315.345 100 103 Ljubljana 47.103 1.4 108 Zdraviliški kraji 1.383.741 41.8 97 Obmorski kraji 1.030.602 31.1 109 Gorski kraji 654.170 19.7 102 Drugi turistični kraji 182.184 5.5 111 Drugi kraji 17.545 0.5 101 TABELA 12: Indeksi turističnega de- viznega priliva in odliva na izbrana leta 1999/1996 1999/1997 1999/98 Priliv skupaj 81.7 84.7 90.0 turistična podjetja 178-4 147.9 114.4 igralnice 90.4 101.6 98.0 prodaja blaga tujcem (bruto) Odliv Neto tu ristični devizni priliv 109.2 60.0 78.8 101.1 108.8 103.1 Skupaj Turistična podjetja Prodaja blaga tujcem Igralnice Drugo Skupaj izdatki 1.005.318 190.018 164.586 136.876 513.838 592.514 90.0 114.4 101.1 98.0 79.3 103.1 100 18.9 16-4 13.6 51.1 58.9* vir: Banka Slovenije,18.2.2000; Vsi podatki so predhodni. * gled e na' priliv legenda: TURISTIČNA PODJETJA: storitve turističnih agencij, hotelov in drugih nastanitvenih ob- jektov. PRODAJA BLAGA TUJCEM (PRODAJNA VREDNOST): prodajna vrednost blaga prodanega nerezidentom (vir: podatki bank o pologih tuje gotovine na devizne račune prosto- carinskih prodajaln pri domačih bankah) . IGRALNICE: neto odkup tuje gotovine in čekov od iger na srečo . DRUGO: Ocena odkupa tuje gotovine in čekov od tujcev, prodaja domačega blaga in drugih storitev tujcem, zdravstvene storitve turistom, štipendije, specializacije. SKUPAJ IZDATKI: turistična potovanja v tujino v sklopu domačih turističnih podjetij, službena potovanja, nakupi v tujini, ocena potovanj rezidentov Slovenije v tujino. Opozorilo: Pregled je opravljen na osnovi predhodnih mesečnih podatkov Banke Slovenije. stičnih podjetij - hotelov in agencij, torej turizma v najožjem pomenu besede, že več let neprestano raste. Leta 1999 je bil za 14,4 % večji kot v letu 1998. Njegov de- lež glede na celotni turistični devizni priliv je že 18,9 %, 1998 je bil še 14,9 %. Prodaja blaga tujcem v brezcarinskih prodajalnah se je jeseni zelo popravila, tako da v letni bilanci že presega zaslužek iz leta 1998, za 1,1 %. Priliv deviz v igralnicah je bil v le- tu 1999 za 2 % slabši kot v letu 1998. Slovenci so za turistična potovanja v tuji- no v letu 1999 namenili 3,1 % več deviz kot v letu 1998. Delež izdatkov za turistič­ na potovanja glede na skupni turistični devizni priliv je bil v letu 1999 58,9 % (v letu 1998 je bil delež 51,5 %). Neto turistični devizni priliv je bil 412.804.000 USD, kar je 41,1 % bruto turističnega deviznega priliva. 3 ._. .., • .,,_. •,:----:-w, • I~ • • • * • • • •• ~ :,,,er. • • } TA V SLOVENIJI LETA 1999 Obisk slovenskih kopališč v letu 1999 mag. Danica Zorko Statistični urad RS spremlja obisk kopališč na osnovi prodanih eno .n"IWnih in per- manentnih vstopnic. Leta 1999 je bilo v raziskavo zajetih 24 tennalnlh, 5 ob nib in 31 drugih kopališč. Skupen obisk in obisk termalnih koJ18Ušč je bil leta 1J99 z~ odstotek manjši kot leta 1998, obalna kopališča je obisja o 27 odstotk v manJ kopalcev, druga kopališča pa so gostila deset odstotkov-ve" kopakev. Največji delež kopalcev je usmerjenih v termalna kopališča (70,7 % v letu 1999). Ker je kopališka sezona na obali kratka, se za obalna kopališča odloči malo kopalcev (le 6 % v letu 1999), druga ko- pališča pa gostijo letno približno četrti- ~9). dujejo dnevni obisl