IZ SLOVKIVIJE OSLI K JASLIM — OTRO- nec, CI K MATERAM. Kdor ima' mladino, tisti ima bodočnost. Da bi odrasle ljudi preustro-jll v dobre komuniste, nad tem so jugoslovanski komunisti obupali. Zato pa hočejo dobiti v svoje roke mladino. Ne zadovoljijo se s tem, da kvarijo otroke v šoli. Tudi v predšolski dobi ročejo zastrupljati z brezverstvom. Hočejo jih iztrgati iz objema staršev in jih spraviti v svoje zavode. En-do triletne otroke vabijo v posebno organizacijo, ki se imenuje “Otroške jasfi,” večje v otroške vrtce. Vse to se skriva za lepimi frazami. Mati naj odda dojenčka v otroške jasli, da se bo sama lažje posvetila polic-nemu delu. Ne sme biti sužnja moža in otrok. Predati se mora svojemu življenju. Ker so pa matere za take nauke gluhe so izkali pomoči zdravnikov. Zdravniki naj bi dali ugodne izjave za otroške jasli. Tako pridejo novinarji v Ljubljani k uglednemu otroškemu zdravniku in ga prosijo, naj napiše ugoden članek o jaslih. Zdravnik se brani, da ne bo, ničesar napisal. Novinarji po svoji navadi pa le z vsemi sredstvi. SV. TRIJE KRALJI: Ta župnija je že od konca janu-, arja brez duhovnika. C. g. Ramšak se nahaja v zaporu. Ljudje hodijo k sv. maši v Št. Jošt, kjer imajo še duhovnika. Z strahom čakajo trenutka, da bodo tudi tega izgubili. V IZGORJAH je umrla gospodinja pri Lazarju. Pokopali so jo v Žireh dne 3. aprila 1.1. Zapustila je pet otrok. POSESTNIK NAGODE JA- f, NEZ (Dolinar) je imel šest sinov. Vsi so bili domobranci. Vsi so bili vrnjeni s Koroške v Titovino in vseh šest so ko- stani munisti ubili. Imel je tudi dve j j hčeri. Ena je koncem leta 1947 umrla za jetiko, drugo pa je zadnji čas OZNA odpeljala v zapore. Sedaj sta oče jj' in mati sama na posestvu. Oba sta že stara in oče je še bolehen. NOVI GROBOVI Ksta Sabatovich Umrla je Kata Sabatovich iz Everett, Ohio. Zapušča soproga Louis, in brata John Stamen-kovich, ki živi v Chicago, Illinois. Truplo leži v pogrebnem zavodu Golub n« Superior in E. Med Slovenci na Koroikem v Avstriji Angleži so mu dali dovolje- Slovensko stvar uničujeta Nemec in komunist - STEPHEN M. TOČNO Congressman-at-Large of Ohio nje, komunisti pa so ga izbrali za člana prve vlade v vzhodni Nemčiji. Avstrijska vladna in cerkvena administracija zatirata naš jezik London, Anglija. — .Angleške Ko čitamo tu na Koroškem je krivična meja in danes nas Ameriško Domovino, vedno bolj zopet zatirajo Nemci po vseh Upajmo ohlasti sn dale nemškemu komu. AmeriSKO uomovino, vrano uuij eujari i~. *"“• Ne moremo se še veseliti, ven-'ni9tu Eis’erju dovoljenje da po-'Prihajamo do prePrKa^>a’ da>reizkirienih "acia®"‘h dar brez šale lahko upamo, da tuje v Nemčijo. Eisler je vodil t0 edini hst’ ki ,e ^ 88 dah' Danes t k ’ bomo mesto povečanja taks še komunizemVAmerikfc Ker m pravice V9eh sloYencev-. Ame-ker naši oblastniki mečejo eno- **. m.**. »m -groii.o k.—, a- 1TJ čzr. SLiss « mrzlo vojno s Sovjetsko Zvezo. panje je pobegnil na noljski najto{nejših nwic “ domovi- m govori, v komunističen kos. «*»» j* —► rsss.” jss "• «« •»* ™r 1™ rssaiarj °..*" *' dvom?: S'vi,!UI“ >» »* “M«« WS-SJrS tZ .Ill'll* Wnklirt Slovenci it.], kom.] Razne drobne notice h Clevelanda in te okolice K molitvi— Za pokojno članico Mary Jev-nikar bomo molile članice Oltarnega društva pri Mariji Vne-bovzeti. V ta namen naj pridejo vse v želetov pogrebni zavod v sredo 1. junija ob pol osmih zvečer. V četrtek pa naj po možnosti pridejo vse k njenem pogrebu. časno narodno 3e bodo izdatki za našo oborože-gensko obsojen kot riočinec v,smrt Naše stoletno hrepenen- zatajiti svojega naroda in da Jasno je, da nočemo nikoli no silo. Moramo pa vedeti, da Združenih Državah, M so za- je po mdbolli in narodnSh pra.;se n%oli ne bomo odrekli pri- "MW?”11 m<>Č ,!Ir!P9ki hteVale njegovo izročitev' Novi vicah dobiva v zadnjem času i . , . . - - ..v«..ur ključitvi k Sloveniji. To je fla- „ v,,;Pr™, . Ve~ komunistični parlament vzhodne darec 2a udarcem. Zapadnja- ša materina zemlja in edini po- ., *\ bll,J“nov dolarjev- V! Nemčije je takoj pri prvi seji ki s0 menda trdna odločUi, da rok, da bodo Upoštevane naše prihodnjem letu moremo kar ra- izvolil Eislerja za člana vlade nas bodo Avstrijcem izročili na narodne pravice, ki so pač na čunati, da bomo izdatke za ev-Vzhodne Nemčije. Ta vlada bo milost in nemilost. 'svetu prva vrednota. Toda pre- ropsko obnovitev lahko zmanjša- nastopila takoj, ko se bo začela { Vsa naša zgodovina od šeste- kletstvo komunizma, ki je za-n precej, izdatke za naše oboro- izvajati nova ustava, ki so jo vn stoletja naprej, ko so se šužnjil našo domovino, nam je ženo moč pač tudi, tako, da se bo svoji coni diktirali sovjeti. Po- Slovenci tod naselili, pa do da-|vzelo orožje iz rok. Kdo more ta skupna vsota znižala za 30 do,leg tega bo imel Eisler mesto nes, je en sam strašen križev prevtzeti nase odgovornost, da 40%. To je v izgledu in se bo profesorja na vseučilišču v Leip-'pot. V vseh stoletjih je bilo bi dobro slovensko ljudstvo na iTCOrlln savan Xn oa * • izvedlo, razen, če se komunisti- 'zig-ui čna nevarnost spet kje grozeče ne pojavi ali v Ameriki ali pa kje drugod po svetu. Zvišanja ne bo Kot precej sigurno lahko po-' 47 ljudi ubitih med praznik^ Washington. — Med dnevi vemo, da letos ne bo nikakegajdeljka^je bj^do^poroč^ih'^ Oni sami trdijo, da j«.-bilo edino geslo naših severnih »o- Koroškem vrgel komunistom v Bedov: Uničiti ta narod, osvo- jarem in ječo. j iti to zemljo za nemštvo. Kako sijajno so ta rabeljski posel o- pravljali, se najbolje vidi iz njihovih lastnih uradnih statis- (Dalje prihodnjič) •d- povečavanja taks. Dejansko!« smrtnih' nesreč. V avtomo-i ® mnogi kongresniki zahtevajo. b#i nesreči«* je ubil tudi leta 1870 na Koroškem 119,000 Berlin zopet blokiran Berlin, Nemčija. — Berlin i-ma drugo blokado. Vsled ie- leta 1934 pa samo še lezničarskega štrajka je : 'Mmm Oltarno društvo pri Mariji V nebo vzeti ima sedaj kampanjo za nove članice. Rade bi dobile vse, prav vse katoliške žene naše fare v svoje vrste. V nedeljo imamo skupno sv. obhajilo, popoldne pa uro molitve in po liri sejo. Seja je zelo važna. Moramo se pripraviti za Katoliški Dan. Naj torej pride vsaka v nedeljo dne 5. junija gotovo tudi na sejo. Televizijski aparat— Televizijski aparat, ki je bil oddan na proslavi 20 letnice dr. Najsv. Imena pri fari Marije Vnebovzete, je dobil Norman Zupančič, 7606 Union Ave. Društvo se zahvaljuje vsem za sodelovanje. ' Demokrat je v Euelidu— Seja demokratske organizacije v Euelidu se vrši v sredo ob 8:80 v Euclid Club House. Vab- .1 ■ .it l . i iim bo nekaj povedal, toda tega naj nikjer ne pišejo, širi naj se od ust do ust. Novinarji niso bili čisto zadovoljni, a ker ni bilo druge pomoči, so končno privolili. Zdravnik jim pravi: otroci spadajo k materam in osli k jaslim! In posledice. Zdravnik je bil nekaj dni zaprt in nato upokojen. Novinarji so pa res poskrbeli, da se je ta njegova izjava širila, čeprav ni bila nikjer objavljena. Danes je to znano že skoraj po celi Sloveniji. IZ ZAGREBA pismo tole pove: V cerkvi sv. Blaža smo v nedeljo videli, da je nek vojak šel k sv. obhajilu. To je bila senzacija. Vojaka še v cerkvi ni videti, kaj šele, da bi šel k sv. obhajilu ZNANEC, KI POZNA razmere v domovini, takole pravi: Marsikaj se bere o razmerah v Sloveniji. Toda če kdo ki je domovino poznal, sedaj vidi življenje tam, mora ugotoviti, da je resnica še veliko krutejša.- Kar se zunaj piše in govori, je le površna in bežna slika resničnih žalostnih raz-Tja bi bilo treba peljati letu 1886. V Ameriko je prišla v letu 1910. Bila je članica Gospodarskega kluba. Člemens F. Skuzinskas V pondeljek zjutraj je naglo-ma umrl Clemens F. Skuzinskas, samec, star 68 let. Stanoval je na 15618 Trafalgar Ave. Bil je rojen v Lithuaniji odkoder je prišel v Ameriko leta 1910. Bil bodo nekateri nepotrebni urad-je v prvi svetovni vojni in član niki morali izgubiti svoje službe', pokazati sedanje razvaline, ki jih je povzročil tako nesrečen in razgovore, na prevoz iri promet, na lepotila, na usnjene ženske torbice in krate itd. Ker na igri&Se za golf. imamo nevarnost inflacije že precej v oblasti in šo cene živilom nekaj popustile, se pojavljajo glasovi, ki zahtevajo, da se ment je zahteval naif . Sovjetska proračuni federalne administra- Unija u me 31 ladij> kt jih je cije močno znižajo. Jasno je, da dobila med vojno na posodo za patrolno službo v severnem New Ameriške Legije, Central Post 999. Tukaj zapušča sestro Mrs. Judith Skerotes in dva brata, Joseph in Sebastian, v Lithuaniji pa sestro Marion Ludizus. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St, v cerkev Sv. Gregorja na Superior Ave. in E. 65. St. ob 9:30 uri in nato na pokopališče Kalvarijo. c------- York da se morajo ukiniti celi nepo- trebni uradi in končno je treba £ £& Rusi' pa“"se do^ Lewis-ova kolektivna pogodba razveljavljena Washington. — Narodni delavski odbor je odločil, da je sedanja pogodba, ki jo je dkle-nil Lewis za premogarako unijo z lastniki rudnikov mehkega premoga nezakonita in da vodja premogarjev ne more več si- razumeti, da morajo tudi federalni uradi začeti gospodariti še kako drugače, ne samo da vestno vodijo knjigovodstvo o izdatkih. Uradniki morajo začeti misliti na to, da moramo izhajati brez nekaterih stvari, ki bi jih sicer radi imeli, pa če jih nimamo, bo tudi šlo. Mnogi kongres, niki se zelo trudijo, da bi izžeti kaj. dobrega za naše davkoplačevalce in zbirajo podatke o pepo- diplomate in državnike in jim liti lastnikov, da bi sklenili podobno pogodbo za bodoče. V bodoči pogodbi morajo odpa- konec druge svetovne vojne, sti določbe, ki jih odbor ospo-Sodim; da bi vsakega prepri-lrava. Lewis se bo verjetno pričali, da je treba napraviti ko-jtožil. Posebno je važna določ-| ba, da morajo biti vsi premo- '" '' " j |garji člani Lewisove unije. — Jll m jinn j {Lewis tudi noče podpisati pro- tikomunistične izjave. morju, že decembra je sovjet- bi šel Pregelj sedaj skozi naše ski ambasador obljubil, da bodo vasi, bi zopet zapisal besede: hiij- nes poslužujejo avstrijski u-radni delegati na mirovnih konferencah in prepričujejo svet, '■ da smo Slovenci na 'Koroškem Rusija ne vrne Udij _________________________ Washington. — State pepart-jže fegihili. Mi pa pravimo: Še šmo na Koroškem Slovenci in trdni smo in zahtevamo svojo pravico. Stoletja se upiramo in v mučenju vstrajamo. Če slej še ni nič zgodilo. Zato je sedaj State Department ponovil zahtevo. preprečili, da bi atomska energija prišla pod mednarodno nadzorstvo, če bi bili sovjeti to dovolili, bi dežele vzhoda nujno morale sodelovati v svetovni trgovini, v svetovnem izmenjavanju dobrin in bi morali biti ko- likor toliko obveščeni o gospo-trebnih federalnih i z d a tk i h. darskem stanju po vseh deželah. Predsednik Truman je zahteval Sovjetski diktator se tega boji. pooblastila o reorganizaciji, ki On ve, da bi taka vzajemnost ve- naj poceni administracijo, če bo kongres predsednika ubogal, bi se lahko prihranilo nad bilijon dolarjev. Vsak državljan bi nekaj profitirai. i , Boje se prijateljev Najbrže 3e je že večkrat kdo vprašal, zakaj so sovjeti ravnali tako, da so vse svobodne narode združili proti sebi.. čala medsebojnost in povezanost med narodi svobodnih držav in sovjetskih. dežel. Vsak diktator ve, da ni {nič kaj 3iguren v 'svobodnem svetu >in se boji vsake sence svobode. :W. tretje gre rado Bivši kongresnik in predsednik narodnega odbora republi kanske stranke Carrol Reece je številk se še da- 2rakaploVne manevre in «pozo-Hnih društvenih sej v mesecu žiti izključna in točno le v koridorjih, sicer se lahko zgode nesreče. Komunistična železniška uprava se seveda nič ne zmeni za zahteve železničarjev in se niti pogajati noče ž njimi. “Umreti nočejo.’ Kako je danes pri nas? Hudo, da hujše ne more biti. Ubijata nas Nemec in komunist. Vsi smo bili prepričani, da bo s koncem ijruge svetovne vojne u-rejeno tudi naše vprašanje in da bomo vendar enkrat zaživeli svobodni Združeni Sloveniji. rili, da morajo zrakoplovi vo- juniju, juliju in avgustu. Pet smrtnih obsodb v Rumuniji Bukarest, Rumunija. — Pet oficirjev, med njimi en general, je bilo obsojenih na smrt pred vojaškim, komunističnim sodiščem. Sojeni so bili, ker da so izdajati rumunske vojaške tajnosti vojaškemu atašeju Združe- O kakšno razočaranje. Ostala nih držav v Bukuresti. Razne najnovejše svetovne vesti LA PAZ, BOLIVIJA. — Bolivijska vlada je proglasita obsedno stanje, da bi mogla obvladati upor, ki je nastal v rudarskih revirjih. V stavko so stopile nove množice rudarjev. Spopadi med rudarji in vojsko in policijo se še nadaljujejo. Ranjencev je toh spopadih že na stotine. Vso oblast je prevzelo vojaštvo. PRAGA, ČEŠKA. — Gerharth Eisler, komunist, ki je pobegnil ameriški policiji, je odletel z letalom v Prago, kjer se bo udeležil konference evropskih voditeljev komunizma. Na letališču v Pragi so ga slovesno sprejeli Zastopniki vlade ir. komunistične stranke. V Pragi se nahaja tudi podpredsednik vlade Sovjetske Unije Georgi Malenkov, ki je eden izmed voditeljev komin-forme. V Zed. državah je določenega 6.2% vseh dohodkov vlade za oboroževanje. V sovjetski Rusiji pa je določenih nič manj kot 19.2%. Winston Churchill je dobro tudi že začel volilno kampanjo odgovoril, da se sovjeti bolj boje 78 leto 1950. Kandidira za se-prijateljstva kot pa sovraštva natorja. Lepo svira na kitaro in svobodnih narodov. On misli, da v'3ok tenor ima. S svojo živah-i vu ou vojasae siumc. t« wu jc iujod« i»umiw y...m j. jc si sovjeti ne morejo privoščiti,'nostjo, petjem in igranjem bolj prisostvoval šef generalnega štaba, general Omar N. Bradley in da bi ljudje v svobodnih deželah!agitira kot pa z republikansko tisoč mož tretje infanterijske armije. V New Yorku je generalu Peta obletnica— V četrtek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Frank Kisovec v spomin pete obletnice njegove smrti. V bolnišnici— Jimmy Brodick iz 1278 E. 55. St. se nahaja težko bolan v St Alexis bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo v sobi št. 109. Graduirala bo— V sredo bo graduirala iz Notre Dame kolegija Miss Marion Mauer, ki je hčerka Mr. in Mrs. John Mauer, 3522 E. 82. St Graduacija se bo vršila v sredo zvečer v Severance dvorani. Prišla na pogreb— Rozalija Gregorčič iz Bridgeport, O. je prišla na pogreb svojega brata John Drenška. Omenjena ostane par dni tukaj pri družinah špendal in Anton Hočevar. f‘ Odide v Kanado— Mr. Anton Grdina se bo pridružil romarjem v Midlandu, Ontario, v nedeljo 5. junija. Obenem bo obiskal tam svojega sorodnika Mr. Marna in druge že v soboto popoldne. K molitvi— , Člani dr. sv. Jožefa št 169 KSKJ naj pridejo v sredo ob 8 zvečer v želetov pogrebni zavod na E. 152. St k molitvi za pok. članico Mary Jevnikar. WASHINGTON. — (General Lucius Clay se je uradno pošlo-vil od vojaške službe. Pri tem je vojska priredila parado, ki ji je Sestnajeta obletnica— Poizvedovalni kottiek In vendar vpijejo, da se Amerika oborožuje proti Rusiji. Pameten človek vidi, da je ravno obratno res. •, • Vse to se bo nehalo, kadar se Slavica Turk Calle Catalinas 271, Villa Fortuna. Santos Lu-gares F. C. N. G. S. M. Buenos Aires, Argentina išče svojega strica, ki živi v USA in je pred vojno imel naslov Stanley Uk' mar R. F. D. št 3. Fly Creec, N. Y. Kdor ve kaj o njem ali če bo sam bral to poizvedovanje, vedeli kaj se v Sovjetski Rusiji godi in da bi njihovi lastni državljani poznali življenje v svobodnem svetu. Narodi pod sov- jetsko kontrolo ne smejo zvedeti (enotnosti in modruje o politiki, bo uprl človek, ki daje denar za naj bo tako dober da piše Slavi-ubijanje človeka. ci Turk na gornji naslov. modrostjo. Posebno zna smešno predstaviti “Strica Toma Mlajšega.” Kaže kako stric Tom razliva svojo ljubezen, kliče k kakšno je življenje v zapadni civilizaciji. Spomnimo se, da je Stalin prepovedal raznim državam in narodom, da bi se udeležili obnove Evrope po Marshallovem načrtu, dasi bi imeli samo dobi- ček. Spomnimo ae, da bo sovjeti letu 1952. med tem pa teta republikanska stranka pada v omedlevico, se dviga na lestvi k zlatim zvezdam slave, pa zopet pada na tla. Ljudje pravijo, da CarroU Reece ne bi rad zopet videl Tom Dewey-a kot predsedniškega kandidata v podelita častni naslov Columbijska Univerza. WASHINGTON. — John Lewis je pred kongresnim odborom zahteval nov zakon o varnosti v rudnikih. Napadal je lastnike rudnikov, da se nič ne brigajo za življenja rudarjev in nič ne store v njihevo zaščito. TRIPOLIS, SEVERNA AFRIKA. — Mufti Libije, to je naj višji verski predstojnik muslimanov v Libiji, je Izjavil, da se bodo Arabci dali preje do zadnjega pobiti, kot da bi še enkrat sprejeli italijansko vlado in upravo. Pretil je, da naj si nihče ne domišljije, da bo šlo tako gladko kot je šk> proti Arabcem r Palesti ni, kajti afriški Arabci se bodo borili do konca. V petek ob 8:30 bo v cerkvi 3v. Vida maša za pok. Mary Stermole v spomin 16. obletnice njene smrti. Nov rekord pri avtomobilski dirki Indianapolist, Ind. — V avtomobilski tekmi na 500 milj je zmagal Billy Holland, ki je prevozil progo v štirih urah 7 minut in 15.97 sekunde. To pomeni, da je dosegel hitrost 121,377 milj na uro. Trije tekmovalci so bili ranjeni, eden med njhni težko. IMBttTftgA DOMOVINA msa, JUNE 1, 1949 Domovim (117 St. CUr A n. DEBEVEC, Editor) m PutaUaded dally exxmpt Saturdays, Sundays and Cleraland ! Holiday« JUNE suk uoN nit wtn thu ml mt * * 3 4 5678 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 p NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za detel e izven Zed. držav $10.00 na lato. Za pol leta $6.00, za $ mesece $3.60. SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per rear; $6.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 ; per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months. ; HWWtl I IHHttl H ItlHHWHtHIHWHWtH« ; BESEDA IZ NARODA Entered as ieennd.elaae matter January Sth IMS. at Um Post Otflea at Cleveland. Ohio, under the Set at March 3rd 1S7S. No. 107 Wed., Jame 1, 1949 DR. MIHA KREK: K dnevu naših mučenikov Dne drugega junija praznujemo Slovenci vsako leto po drugi svetovni vojni spomin mučenikov, ki so dali svoja življenja v borbi proti komunističnim revolucijnarjem in, ki so bili mučeniško usmrčeni v letu 1945. Čim bolj se dogodki oddaljujejo v preteklost, tem svetlejši je mučeniški žar slovenskih borcev. Ves razvoj dogodkov po vojni in revoluciji v Sloveniji potrjuje kako so Slovenci imeli prav, ko so sredi sovražne okupacije spoznali, da je komunistična revolucija največja nevarnost in dvignili orožje v obrambi proti napadu s te strani. Če je kdo v letu 1945 radi sence trenotne politične situacije še dvomil nad upravičenostjo in pravilnostjo slovenskega protikomunističnega boja, sedaj ne more več, če mu je le kaj do naroda in njegove svobode. Po vseh teh Jetih je postalo popolnoma jasno, da so slovenski fantje bili svet in upravičen boj. Jasno je, da so branili najosnovnejše pravice narodove pred zavratnim napadom, pred ubijalci, ne le izdajalci, slovenske narodne svobode, osnovnih pravic in svetinj^ Slovenski fantje so pravilno vedeli, da komunistična osvobodilna borba ni nikaka osvobodilna borba ampak se pod to krinko, ki je bila takrat popularna, skriva socijalnain ...................i spraut aai.oasod-pod-jarei "“’■»Ni Slovenski fantje so bili v ogromni večini člani katoliških slovenskih organizacij, največ med njimi je bilo vernih, praktičnih katoličanov, ki so šli v borbo res s prepričanjem, da se morajo z orožjem v roki boriti za ohranitev vere in verske svobode med Slovenci. Iz najglobljega verskega prepričanja so jemali moči za svojo žrtev. Poznali so svoje sovražnike. Kri zavratno umorjenih duhovnikov, katoliških mož in žena po ljubljanskih ulicah, kri katoliških mladeničev in mučeniške smrti celih družin z nedolžnimi otroci vred je vpila po obrambi. Komunisti so bili izdali ukaz: Pobijte vse duhovnike. Cerkve so gorele. Katoliški slovenski fantje in možje, ki so se združili v prostovoljno slovensko narodno vojsko, so to storili radi klica svoje vesti, ki jim je govorila, da je prišla doba, ko se vera naših očetov mora braniti ne samo z rožnim vencem ampak tudi z orožjem. Narodne mase so smatrale odpor proti komunističnim revolucionarjem za sveto vojsko v brambi vere in krščanske kulture med Slovenci. Ob četrti obletnici Golgote Slovencev ne moremo nič drugega kot Boga hvaliti, da je bilo med Slovenci na tisoče in desettisoče junakov, ki so neustrašeno branili in svoje življenje dali za vero v Boga in verska izročila svojih očetov. Slovenska narodna vojska je šla v boj proti komunističnim revolucionarjem, da ohrani svojemu ljudstvu narodno, politično, demokratično svobodo. Slovenski protikomunistični borci so tiranijo komunizma poznali. Oni so vedeli kaj narod čaka, če komunistična revolucija uspe. Diktatura kakršna je postala očitna zapadnemu svetu šele mnogo kasneje, je bila demokratičnim Slovencem jasna že takrat. Vedeli so, da gre za življenje in smrt. Vedeli so, da branijo vse kar je narodu svetega in dragega. Vedeli so, da gre za daljšo dobo narodovega življenja. Čutili so, da so orodje v prelomu časov, ob nastopanju nove dobe. Hoteli so prihraniti Slovencem suženjstvo, ki ga izvaja totalitarna država, diktatura brezvestne manjšine, ki hoče biti popo len izkoriščevalec vseh ljudskih sil in vsega narodovega premoženja. Zato so slovenski vojaki branili vsako vas, branili vsako hišo, čuvali vsako življenje, vsako ped svobodne zemlje. Protikomunistična borba Slovencev je veličastna drama samoobrambe. Kaže kako nastopa zaveden narod kadar mu gre za življenje. Kaže kako narod nastopa kadar so v nevarnosti stvari, ki so mu svete. Ona je najmogočnejši dokaz, da smo Slovenci zrel narod, zmožen največjih dejanj. Ko minevajo leta, je vedno bolj jasno, da je slovenska protikomunistična borba predragocen kapital, zaklad iz ka terega bodo Slovenci zajemali nedogledno dobo v bodočnosti. Drugi junij ne bo le dan žalovanja in spomina naših mučencev, bo dan slave slovenskega imena. Meč komunističnega tirana bo zarjavel. Kraljestvo hudobe, ki se je razdivjala nad nami, bo propadlo. S slovenskimi mučenci obogaten se bo slovenski narod ponosno postavil v vrsto svobodnih narodov, ki so zaslužni za rešitev sveta pred komunizmom. Edini Winston Churchill je bil toliko velik in močan, da je priznal in obžaloval, da je med vojno podpiral komu- je orodje! nistično revolucijo na Balkanu. Vsi drug, ki so nas izdali, 8 skrivajo svoj greh za praznimi izgovori, bodo še osramočeni stali pred sodbo ne le našega, tudi vseh drugih svobodnih narodov. Za to kar se je zgodilo v Vetrinju, ni izgovora, to je izdaja. To je bila prevara v najbolj ostudnem pomenu te beseda Ne vemo še zakaj je moralo tudi to priti nad nas. Pa tudi božji Sin je moral izpiti kelih trpljenja do konca in do dna in tudi on je moral pretrpeti ponižanje, da je bil izdan rabljem in sovražnikom. Izdan po svojem učencu, ki si ga je sam izbral. Žrtev, čista in popolna žrtev golorokih in iz-bičanih tisočev, ki so jih vragi pobili, je morala dopolniti kar je morda še manjkalo, da bi dobila slovenska protikomunistična vstaja vso svojo vrednost. Tisoči so morali zvezani umreti, da so si komunistični zmagovalci takoj ob svoji zmag izkopali svoj lasten grob. Večna čast in slava slo-škim mučencem! Iz Chicaga mi pešajo, d* je .'svojega boga. So sicsr kriče-našla "Svobodna beseda" do-ini, a v reenici ostali ih pogani. m 3S/r. popravili in za eno nadstropje dvignili in danes je v njej okrog 600 jetnikov — kominformov-cev. Bistvo spora s Kominformom je v tem, da je Tito zavrnil rusko zahtevo po proglasitvi Jugoslavije za sovjetsko zvezno republiko. Nanj je Moskva najprej postavila to zahtevo in njemu bi morali nujno slediti tudi ostrili sateliti. Tito pa se je le predobro zavedal, da je gospod ta gospodar le v taki Jugoslaviji, kakršna danes obstoja, v sovjetski zvezni republiki pa bi bil brezpome mben mož, ki danes je, jutri gu pa več ni. Ce Kominfonm tako želi. Seveda je njegov zgled našel posnemallce tudi na Polj-r »kem, Češkem, v Romuniji. Zato povsod poku ta tudi Krimska konferenca ni pokazala posebnih uspehov. Za slovenski narod je to sreča. Kot obmejni narod v sovjetski zvezni republiki, bi doživljal usodo baltskih in kavksških narodov. Bil bi razseljen. Sovjeti bi staii na Jadranu in na Karavankah. Zaradi tga spora so huda trenja v partiji, režim sam pa je nesiguren in se mu to pozna pri vsakem delu in pri upravljanju države, ni odločnosti m jasnosti v premnogih odločitvah. pri uradniškim in upravnem aparatu vlada neaigurnoet, bojazen in bato je povsod opažati ne samo zastoj amp«* nazadovanje in velik nered. Naj to stanje osvetljita samo dva primera: Neodgovorno poslovanje v 'MLO Celje je oktobra lanskega leta napravil vlogo na Ministrstvo » trgovino in prešteto, naj bi miu dodelili izreden kontingent tekstilnega blaga za rev^e šoloobvezne otroke. Ker je bil kontingent na razpolago, bi bita treba odgovornim ljudem na ministrstvu (DsHs m h (Mri.) tudi Tetka. (Prav zato mi je prišla na misel, ker ji je ime kakor,tebi. Klicali pa so jo tudi Ančka). Drug, zelo jezičen član družbe je bil mlad človek, ki so mu rekli Tarnal, menda samo zato, ker je bil dolg ko prekl j a. Ko s« se vsi oddahnili, da so varno preplezali hevarnega Konja, je Tetka pogledala nazaj, se stresla ob pogledu na grde pečine, štrleče kot čeljust škrbastih zob, in rekla: “No vidite, vsi smo srečno prišli spet dol. Pa ljudje toliko čvekajo, da je Konj nevaren, neprehoden in ne vem kaj še vse. In še pravijo, kaščo hudo se človeku v glavi vrti, kadar mora po teh pečipah dol. Meni pa se ves čas ni prav nič v glavi vrtelo!” Tarnal je bil navihan in razposajen, rekali so mu, da je “žleht.” Tudi zdaj ga je zasrbel jezik in je pograbil Ančki-ne besede:: “Ali pa tudi veš, Ančka, zakaj se ti ni nič v glavi vrtelo?” “No, menda zato, ker sem dober turist in imam jasno glavo, ne?” “Oh ne! Zato se ni nič vrtelo, ker se ni imelo kaj i” Nekateri so se zakrohotali, drugi pa se samo namuznili, da bi ne bilo Ančki preveč nerodno, saj so jo vsi radi imeli. Ančka pa je samo premišljevala, ali ji je Tama! napravil poklon ali pa kaj drugega. Vidiš, ljuba moja (da naju ne sliši tisti tvoj ali pa naša!), takole pride, če je kdo tetka. Tako ti bom tudi jaz marsikaj zaupal, česar komu drugemu ne bi. Tetka je vselej izkušena ženska, ki nikoli ne zameri, vsakemu rada pomaga, in ljudi razume in ve, da nič hudega ne mislijo, če se mata pošalijo. —• Tetka je čisto zlato. Kaj bi bil svet brez tetk! Ce je tisti vaš res še bolan, ga prav lepo pozdravi, kakor tebe pozdravlja n ‘ • - Atnc. imatA pggZSL j,une l, m A. S. Puškin: Kapetanova hči “V najlepšem redu?” je pono-lje rekel z glavo pritrjevaje in z vil Pugačov. “A ljudje mro od očmi mežikaje. “A sedaj mi po-lakote!” vej, kakšno razmerje te veže do Samozvanec je govoril resni-Ione deklice, ki ji dela švabrin coi; a zaradi dolžnosti, ki me je silo. Menda ni užgala tvojega vezala s prisego, sem mu žago- mladeniškega srca, kaj. tavljal, da je vse to prazna go-! “Moja nevesta je,” sem mu vorica in da je v Orenburgu še odgovoril, videč blagodejno iz-hrane na prebitek. Ipremembo vremena in ne sma- “Sedaj vidiš,” — ja povzel trajoč za potrebno, da bi mu starec, “da ti laže v obraz. Vsi prekrival resnico. ? begunvi izjavljajo soglasno, dal “Tvoje nevesta!” je vzkliki gospoduje v mestu glad in bole- nil Pugačov. “Zakaj nisi tega zen, da že mrhovino uživajo, in prej povedal? Mi te oženimo s kako »lastjo! A njegova mfjž njo in se povabimo v svate.” lost zagotavlja, da je v mestu Nato se je obrnil k Bjelobo-vsega na prebitek. Ako hočeš rodovu. . 1 obeBiti švabrina, potem obesi “Slišiš, maršal \, Midva z prav na tisto bruno tudi tegale njega blagorodjem svajtare da bi si ne imela česa^Pritatelja;, sedimo k večerji. Tuf »»n io (id VfiČATft. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV zavidati.” ...... , Videl sem, da Pugačov vsled besedi kletega starca omahuje. K sreči je začel Hlopuša nasprotovati svojemu tovarišu. “Molči, Naumič,” mu je rekel. “Ti bi samo davil in klal. Kakšen junak to? Da te človek sanjo pogleda, saj se mora nehote vprašati, v čem stanuje pri tebi duša. Z eno nogo si že v grobu in vendar bi se rad moril. Ali imaš še premalo krvi na vesti?” “Kakšen svetnik si pa ti?” mu je odvrnil Bjeloborodov. “Odkod se je neki vzelo v tebi sočutje?” — “Ne rečem,” je pristavil Hlopuša — “tudi jaz sem grešnik, in ta roka (pri tem je stisnil svojo koščeno pest, zasukal rokava in razgalil svojo kosmato roko) in ta roka je tudi kriva prelite krščanske krvi. Ampak jaz sem uničeval sovražnika, nikoli gosta, na prosti cesti in v temnem gozdu, ne pa doma, se- Jutro je modrejše od večera. Jutri bomo videli, kaj ž hjita.” Rad bi bil odklonil ponujeno čast, toda bilo je nemogoče. Dve mladi 'ka|aački, hčeri posestnika, bajte, sta ipokrili mizo z belim prtom, prinesli kruha, juhe in nekaj steklenih viha in piva. — V drugič sem bil s Pugačovim in ž nejgovimi groznimi tovariši pri eni in isti mizi. Ponočna gostija, katere sem se nehote udeleževal, je trajala globoko v noč. Naposled so začeli vinski duhovi premagovati pivce. Pugačov je zadremal na svojem mestu; njegova tovariša sta vstala in mi dala znamenje, naj ga pustim samega. Odšel sem ž njima. Na Hlopušino povelje me je odvedla straža v sodno sobo, kjer sem našel tudi Savelj iča. Tu sva ostala zaprta. Dobri striček je bil,tako presenečen ,in prestrašen zavoljo dogodkov, ki so se nama bili JUNIJ 3. — St. Vitus Cadets št. 26 SžZ, v»: .. • -1 T -«»1 j-nmi in Ave. priredi svoj leum puurm ■ .............. ,—— * na George Kilijopi farmi (off iškem narodnem domu na 80. ce- prejšnjega dne raadepln-i po-_? L« ' slan “Tkanini” (Le kaj uma “Tkanina” opraviti s štedilniki? Opomba prednika). Ker . - . ..... ..... . „ ,pjl im uuuigv ------ Eddy Bd. v Wickiiiffe, O.) ___, ... zam: “odrezani nosnici”- . “Kaj mrmraš, stara kukavica?” je vzrojil Hlopuša. “Jaz ti pokažem odrezani nosnici. — Molči, tudi ti prideš na vrsto. Ce Bog da, tudi ti še okusiš klešče! . A dotlej se varuj, da ti ne 12 SLOVENIJI filMK i izmeti j avanju taisli ■’ponovno *••• zasmrčal. Jaz pa sem se prepustil premi»Sj|evtenjtit, Ml pu vso noč ni dalo zatisniti očesa. Zjutraj je poslal Pugačov Inome Odšel sem k njemu. Ipuiiie. - inii na mimistratvo za sociawioiceraiAa gšu-K«* ------ ,Pred njegovimi vrati je Stala | Arb3tv,0 na!j bi posredovali govino ta presfcrbb/ki je takrat ’ . n • 1 : • 1. _1__tli - ‘ sten m bila ifrejena. MDG Ce.-. dalj časa zaman} čakal na Odgovor. Ker je na večkrat e urgence MPT stalno zatrjevalo, da je kontingent odposlala, ;se je MLO, ker blaga ni dobil, ohr-1 nil na ministrstvo za socialno «33 753 ** prepis nakaznice ali razdfeiilihi-ka, toda'tudi jlri “Tkanini”'nakazila niso mogli naj ti. Dispe-čerska grupa ministrstva za tir- * v'»in nii. i * po 4 meseceh diSpočerska grupa le sporočila, da je nakazala sreča ako bi cepetali vsi oren- ““ °'™* —--- izredni kontigent in sicer 300 EtS “S—i* £>-» —* ........., 1= sorovci so ga obkrožali, vsem ženskilh jopfev. ter pUUIIl LlOLill novuuv ---------- “Gospoda generala,” je izpre-govoril Pugačov važno, “nehajta se prepirati- Ne bila bi nesreča, ako bi cepetali vsi oren- ženi trije tatarSki konji. Ljudstvo je vrelo na ulico. V veži sem srečal Pugačova; imel je na sebi popotno obleko: kožuh ■ . . *va v 1 VXnwn JSflll m istimi vislicami — slabo bi pa bilo, ako bi se naši vrli psički klali med seboj. Torej pomirita se!” - Hlopuša in Bjeloborodov nista črhnila niti besedice, ampak sta mračno zrla drug na drugega. Spoznal sem, da moram na vsak način premeniti razgovor, ki bi se mogel končati zame zelo neugodno. Zato sem se obrnil na Pugačova in mu rekel veselega obraza: “Eh, kmalu bi se ti bil pozabil zahvaliti za konja in kožuh. Brez tebe bi ne bil dospel v mesto in bi bil zmrznil na potu.” Zvijača se mi je posrečila Pugačov se je razvedril. "Dolg je lep, če se poplača,” sopivci so ga obkrožali; vsem se je kazala na obrazu pokorščina, ki je pa zelo nasprotovala vsemu, kar sem videl sno- •"TCfC Sma* Pugačov me je veselo pozdravil m mi velel, naj sedem ž im v kočijo. Sedla sva. “V bjelogorsko trdnjavo!’ je velel Pugačov širokopleče-mu Tatarinu, ki je stoje vodil trojko konj. Silno mi je bilo srce. Konji so se spustili v dir, kraguljčki so izažvenketali, kočija je od-drčala . . . “Stoj, staj;” se je zasl^ai za nama predobro znani mi glas, ozrl sem se in zagledal Saveljiča, sopihajočega za na-ma. Pugačov je ukazal ustaviti. “Batjuška, Peter Andrej ič,” je kričal starček, “ne pusti me na stara leta med temi razboj 1900 m blaga za perilo. MLO Celje je začel iskati med na-kalzili, ki jih je dobil od mini-strastva tudi nakazilo za to količino blaga, toda ni ga mogel najti. Končno se je po večkrat- gvvimj uu jnwAiuu, ------ izdajala nakazila, prav tako ni mogla najti prelpfea nakazila. Končno se je po vestnem pregledovanju obsežnega arhiva le posrečilo ugotoviti, da j c bilo nakazilo MLO Cdlje 27. novembra 1947. 300 puloverjev, 340 ženskih pletenih jopičev med' nakazili drugega blaga, nikjer z oznako da je blago namenjeno za revne šoloobvezne otroke, nikjer tudi ni tudi 1900 m blaga za iperilo, za katerega vodja ki je bil datiran s 3. avgustom, tore} tudi navedbe, da je bil dopis odlposlan 1. avgusta, “niso bile točne. To sta dve zanimivi sliki iz komunističnega gospodarstva, ki jih posnemamo po “Slovenskem poročevalcu.” In takega in podpbnelga je vse polno. Zmešnjava vsak dan večja, sti- Da ne bodo mislili fantje, da je ta šport samo nanje. — Kot je videti šo minili tisti časi, da bi se dekleta vozita na motontih kolesih samo m zadnjem sedelu oz. za svojm fantom. Zdaj so se pričele kazati tudi v tem športu neodvisne kot v mnogih drugih. Ljubezniva Katarina znnesnjaiva vsa« vevj/*, i Prgnrtjo, da je Stalin umrl. ska za material in blago vednonaj g0 pokopljejo? Edino večja. Nič čudnega, da nas stojno mesto bi bilo poleg Le-1 jaki iz domovine za božjo voljo K, T(Mjaj kaj bo roke! Le-protajo, naj jim pošljemo lnin? iz previdnosti so vprašli vank, sukanca, žebljev, žice “ Leninovega duha. Ta ni dovo- vt«l/l.ivl\nlL of aro tet I««« . 1 J M io riltl Kdo je našel? podobnih stvari. o VJSČ Sgl-jrg-S Kašlji« Victwr bondel '«a»' ‘A-a, Stara kukavica!” je zaklical Pugačov. “Zopet naju je Bog združil. Nc, pa prisedi Odspredaj na voz.” “Hvala, car, stokrat ti hvala, rodni očka!” j* «kel Save-ljič in sedel. “Daj ti Bog sto let zdravje in srečo, da si se ozrl na mene starčka in me utola-zil. Vse svoje življenje bom molil zate in nikoli več ti nočem očitati onega zajčjega kožuha.” Ta zajčji kožuh bi bil Jehko. nazadnje zares razjaril Pugačova. K sreči saauwvanec ni slišal neumnestaaga tikanja, ali pa ni porajtal nanje. [lil. Rekel je: "Stalin je dal pobiti vse moje prijatelje.” Šli so k carjn Aleksandru II. [Toda on je rekel: “Ne, odpravil sem v Rusiji podložništvo, Stalin ga je zapet upeljal Spomnili so se Petra Velikega. Mogoče bo on dovolil, da [pokopljejo Stalina poleg njega. Toda Peter Veliki je zmajal z glavo in odgovoril: “Odprl sem okno na Zapad, Stalin 8S i® zopet zaprl.” Končno so vprašali še carico Katamo Veliko. Smehljaje je [pristala: “Cisto jasno, da smete položiti ■ poleg mene Vašega očka Stalina. Kdaj pa sim se [jaz branila, saj sem se tudi, ko sem bila še živa, kar dofiio po-:utila v bližini moških. V četrtek 26. maja je bil izgubljen “white pearl” rožni ve-nec med Addison Rd. in Sv. Vida cerkvijo. Pošten najditelj naj pokliče Mrs. Brodnik UT 1-5067. TvH ženitna ponudba Želim se v svrho ženitve seznaniti z Slovenko, samsko ali vdovo. Ponudbe pošljite na uredništvo tega lista pod naslovom “Srečna bodočnost.” Christiana Lodge and Cottages O tisto pa pe AH trpi vaš.mofc za žejo? Nikakor. On že poskrbi, da do Itega ne pride- Edioardsburg, Mich. The Lodge has 30 rooms, with connecting shower and toilet. There are 11 cottages with private shower and toilet. Central dining room with Amer-ican-European cooking. All sports: goll, dancing, tennis and shulfleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, Indoor games. Cater to overnight guests. Located In Christiana Lake In a grove of large trees. 100 acres of private playground on OS 113. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIC KRAŠOVEC. Prop. Ph0M 9126FS P.O. Edwardsburg, Mich VALI OGLAS! To ie ie driwa generacija. — V Bronx živalskemu vrtu v New Yorku je pet let stara tigra "Dacca” skotila trojčke, ki jih vidimo m sliki. Mrs. Helen Martm, oskrbnica, je prinesla k njim malega Orangutana, H je $il prinesen iz Borneo, da mn pndstari. Vsak izmed mladičev je tehtal ob rojstvu po devet funtov; njih oce pa je funtov težak tiger "Rajpur. ’ Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za jedilno [sobo v dobrem stanju. Za pojasnila pokličite KB 1867. SEDMAK Moving & Storage Delikatesna trgovina DoSoSdoča deli ____iča delikatesna trgo- [vina se radi bol Ozni proda. Za [pojasnila pokličite IV 0437^^ ALSO light expressing 1024 E. 174 St ks *m aansBiSKA domovika, june i, 1949 Stara mama (POVEST) čutili, kakor sem pa morda še bolj. m 13. poglavje da se je spremenil, in jaz si ra- Stefanovo pismo v odgovor da dopovedujem, da se more zadnjemu gospe Klare je bilo spremeniti samo na bolje. Te kratko, Iiz tega je sklepala, daj misli se oklepam in berem pe-je še vedno bolan in zato ni snike, a nisem ena tistih, ki bi je v mojih Tako-mogli svet izboljšati. Svet si'malo. Po vojski so se moji do se Jaz, ali manij všeji. | “Connie si je vtepla v glavo, da je vse na Noelu izredno ob-“Dan ali dva je, odkar je o umovanja vredno. Menda sem prišla k meni na čaj Judita, pa 'rekia, da ni taka ženska, ki bi se tudi žrtev nezgode v megli. Že prjiagodjia) pa g0m se motila, je vanjo zaljuben ali 'p» kmalu kajti prilagodila se je Noelu. bo, in nekaj podobnega bo tudi j Itl zare8 moraš Grmeti nad Judito, Ce bj se iz tega Ves J spremembo, ki jo je nad njo že kaj izcimilo _ in meni se kar|izvršn Sprejelma njegovo od-zdi, da bi se utegnilo ne bosta kritost in pogostno zmerjanje, imela lahko Millie bi dala kakor w gi Jaz Nikoli ne bila še cbleko raz sebe za starejšega' u,pala Noel je do nje sina, prav tako tudi John, a' ama .prijaznost, vodi jo na hčerka naj bi se 'poročila z mo- koncerte jn v gledališča, in zdi žem, ki jo bo mogel sam w-|ge> jg mu je zaibavna tovarišca. drževati. Jaz bi že storila, kar J jjoel je mnenja, da je že dosti močeh, a to je zel° hudega prestala — dasi pri- mogel kaj več napisati. i le je bral: predstavljam kot gostilno, kjer|hcdki presenetljivo skrčili, mo- “Bronhitis in flebitis nista sem večerjala in so mi prija- rama pa tudi podpirati neke rev-tako lepa kakor njuno ime, če- zno postregli. Želim ji, da bi'ne Robertove sorodnike. Kakor prav me je tvoj vrt zelo za- dobro uspevala in ne padla v Millie gleda, je ta mož kajpada baval. Miss McPherson bi se Slabe roke. Ne da bi se mor- skrajmo neprimerna partija, če-v njem počutila srečna, to dr- da nameravala kdaj vrniti tja. 'prav je spodoben človek in ga ži. Kadar sem malo boljši, jo Saj mi je služila samo toliko, je življenje trdo kovalo. Nek vidim, kako meče hrepeneče!da sem enkrat v nji premočila.'strah me obhaja, da je eden poglede na starega Jocka We- Toda veselilo bi me, če bi se v tistih nerazložljivih življenskih nji tudi potniki tako dobro po- neuspehov, a mi zato ni nič parku. London se ji je zdel še kar znosen, po zaslugi njenega nečaka, in čeprav nima ničesar pričakovati, je pravila, je kar zadovoljna s sedanjim stanjem, dokler ostane kakor je. Govorila sta o moških na splošno, ker ta stvar je Connie vedno zanimala. "Ne morem si misliti, zakaj si tako lakomna na tujce,” je pripomni] Noel, pa spet na svoj brezobziren način nadaljeval: “Od edinega Angleža, ki ti je kdaj kaj veljal, si zbežala.” Connie je bila kar trezno oblečena v temnomodro jopo in krilo, da sta se odražala od ji je pritrdil Noel. ‘'A moški, kakršne ti misliš, razumejo samo eno vrsto žensk. Judite, na primer, ne bi razumeli.” Connie se je pomilovalno nasmehnila in nagnila glavo postrani. “Saj res, dejala bi, da nje niti j aiz ne razumem. Da ti odkrito povem: nekoliko razočarana sem nad Judito.” “Ne moreš je zadosti ceniti, znava, da je bila sama kriva— in se trudi, da bi jo vMv«dnl. kožuh()vi klo,buk ževljev in Občuduje njegovo brezobzirno theibyja, ki ima več bolezni, kakor pa jim morejo zdravniki najti imena. Kadar se najslabše počutim je pa koklja nad menoj kakor kaka ponosna kokoš. “Zdi se, da grof naše Connie sluti bližnji polom. Včeraj je skušal izbezati iz mene, kaj o nji vem. Sele pet minut sem bil zunaj na soncu, in že je bil pri meni, iz česar sklepam, da je name čakal. Kakor hitro pa je začel izpraševati, je mene napadel kakšelj, zato je spet odšel. Če je res vse, kar slišim — kajti rad poslušam čenče, kadar mi tako kaže — bi Connie desetkrat lahlko dosegla ločitev. ^Mislim, da jo na nek način pogreša. Spoznal je namreč, da jo more Mučiti te vrste ljudi pa v tem uživajo. “Oprosti mi, draga moja Klara nocoj ne morem pisati kaj več. Ti pa si čudovita, in tvoj a pisma so mi v naj večjo radost. Vlivajo mi blagodejen poštenost in da še malo nima spoštovanja do starosti, položaja ali človeških slabosti. Ko sta prvič skupaj kosila, sta šla k Ribzu, in kaže, d!a je bila Connie debelo našminkana. Noel pa ji je gladko povedal, da ne bo stopil v obednico prej, dokler si ona ne umije obraza; ga tudi je, potem pa se krotko usedila, brez naj rahlejšega ličila, samo malo pudra na nosu. Zanjo je Ncel res, kakor da bi ji ga bil Bog poslal. Millie je name zelo jezna in Luiza Connie niti ne pogleda ne. Judy z njo kar dobro izhaja, le da se ji ne zdi tako zabavna kakor Noelu. Ali »em ti že povedala, kako je Luiza slišala, da je bil Erik v Parizu v družbi ‘dvomljive’ ženske? Bila je pripravljena, da se pokaže plemenito in mu odpusti; ko pa je zvedela, da je bila samo Connie, njeno po-nžianje ni imelo več mej. Bojim se, da je zdaj do Erika še bolj mrz)a ko poprej. “No da, vsak mora vse to pretolči, kakor smo morali mi. Jaz se vsak da® zahvaljujem Bogu, da mi je dal učakati čas, ko pokg jno »edim vrh griča. Še lahko slinim hrup spopadov tam doli, jp tajita ranjenih, a rokavic v ljubi ji sivi barvi. Naličena je bila samo toliko ko Vsaka druga ženska, ki sta jih sfečevala. Bil je njen oseminštirideseti rojstni dan, in da ga dostojno proslavita, sta sklenila, da bosta pozneje šla kosit k Oiaridgeu. “Tujci so me mnogo bolj razumevali,” je odgovorila. “Ti ženske razumejo.” “Še preveč dobro, prekleto!” nikoli ni zameril. “Po mojem mnenju Judy ni zadosti ženska. Je čedna, nima pa magnetizma, nima privlačnosti." “Dostojna angleška dekleta na to ne dado nič,” je rekel Noel. “Beži no!” Zasmejala se je skoraj prezirljivo. “Ker ne vedo, kako bi začele.” “To je ravno,” je pritrdil Ncel. “Prav to je zanje dobro. Connie. Zato je ne razumeš.” |Le poglej, kam je tebe ipripe-“Že mogoče.” Noelu nihče iljalo.” frtameT-------- ^MTlUNO HCNIC ufA'DS o* HOt °“H,S * QUICK. Za hitro okusno mrzlo ali vrečo Jed Creamette Spaghetti. PUME Ulil . V VSE KRAJE JUGOSLAVIJE « mr\tr a od sedaj v nadalje odpošilj MUKA GOLD MEDAL MOKO ki* gl« ZA ENO VREČO, KI TEHTA 100 FUNTOV; prevozna cent je vključena in jIZbIhJ D0 NAJBLIŽJE POSTAJE ALI PA LUKE prejematelja. $9.0« ZA ENO VREČO, KI TEHTA 100 FUNTOV; prevoz je plačan samo do pristanita REKA. JCg, ‘ Eni in isti osebi zamorete poslati kolikor vreč moke želite. razdražljiv i* žim soljudi. “Bral sem drobno pesemco, ki mi je zdaj prihaja na misel in govori o tebi. osti vseh' reči! da The world is young today: Forget, the gods are told, Forget the years of gold When Qll th!e months were May. A little flower of Love Is ours wihout a root, Without the end of fruit, Yet — take the scent thereof. Ta že ve, kako se streže krokodilom. — George Morgan, ki že 18 let streže krokodilom m krokodilski farmi v St. Augustin v Floridi ponuja 100 let starem krokodilu sladoled. Vse tako izgleda, da bi krokodil najraje pograbil “ice cream cone" in Georgovo roko. dam mintjvvosu vata, revi, bi sekaj dopti vznemirjala. Rada bi videla, da ,bi bilj srečni, a vem, da, ne, bodo, nisem pa Bog, da bi jim srečo naklanja-la ali odtegovala. Ne morem storiti drugega, ko da se smejem in jih, nekoliko tolažim. Se ti zdim trdosrčna? Ne, veš da nisem, Najsrečnejši med njimi je Noel, kajti je samo gledalec, kakor jaz. Ne vem, kako se There may be hope above, There may be rest beneath; We see them not, but Death Is palpable — and Love. Res je mlad naš svet sedaj: Žabi, da begavi »tari so, žabi leta zlata, kaj zato:; mesci vsi so bili maj. PERUTNINA 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst® mu je moglo posrečiti, da je iz ©perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne® arene prišel na galerijo gledal-Idruge prilike. Pridite in si izberite. ANDY HOČEVAR in SINOVI hTel. v trgovini Montroie 2369 — na domu Montrose 1917-J (g) n PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJI AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT CO. Še ljubezni cvet živi, korenin res nima, ne, zaman sadu nedejaš se — pa vsaj lepo diši. Gori morda je naš up, pokoj doli bo morda, nam nevidna sta oba, smrt pa čutiš — in ljuibav. SIOS ST. CLAIR AVENVS FRANK CVELBAR, lastnik. -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride “Pesem je srčkana stvarca, primerna za stare prijatelje, ki se ljubijo in se jim dnevi iztekajo, pa tudi za mlade ljubimce, ki je morda njinova ljubezen bežna. “Kmalu piši. Povej mi kaj več o Juditi. Štefan.” Gospa Klara mu je skoraj pri priči odgovorila. “Dragi Štefan! “Tvojo pesemco znam že na pamet. Hvala ti zanjo. Cim bolj se staram, tem bolj .pesnike cenim. So najpogumnejši ljudje, kar jih poznam, ker « svojimi pesmdmi kljubujejo svetu, ki je iz tka. S kakšnim zanosom se zaletavajo v vrhove cen, ki jih ima danes premog, v sredo štrajkov, v poročila o valu zločinov! Težko je trditi, da se je svet po vojski kaj »boljšal, pa saj lahko vidiš, cev, a je 'le prišel. Mislim da zato, ker nič ne zahteva zase. “Kar se Gordons tiče, je preveč stremljiv, da bi mogel biti srečen. Ženi se deloma zato, da ustreže materi, deloma svoji Ivroči želji priti med visoke živine, kajti kot zet Lorda Ot-jtwaya tudi bo med njimi. A svoje Helene še ne pozna — zaenkrat. Jaz pa jo, bi dejala Njena brada preveč štrli in njen nos je se preveč viha. “O, koliškna radlost, če nimaš nobenih želja! Radost, da imaš osemdesetlet in si neranljiv! Toda še celo jaz imam eno željo. Želim si namreč, prijatelj stari, da bi se kmalu spiet videila. Toda ta želja je prijetna, je kakor lakota, ki bo kmalu utešena. Kar čutim namreč, da te ne morem izgubiti. Tukaj ali pa tam — kaj je na tem? Predstavljam pa si, da si se namrdnil, neumni stari Štefan! “Kmalu mi spet piši. Zares upam, da si že boljši. Tvoja Klara.” Bil je sončen februarski dan, in Noel je Connie pregovoril, naj bi se malo sprehodila po tb prevoz in zavarovalnina do najbližje železniške postaje ali parobrodne luke preje- malca je vpošteto v cenah. Paketi so zavarovani le za popolno izgubo (Total loss). Zavoj štev. 1 1 lb. Sweet Chocolate 10 lbs. Spaghetti 20 lbs. Sugar 10 lbs. Green Coffee 5 lbs. Split Peas y, lb. Hard Candy 4 oz. Black Pepper - Cena $35.00 3y, lbs. Farina Zavoj štev. 2 — Cena $15.50 5 lbs. Barley 5 lbs. Lard Yi lb. Tea 1 lb. Noodles 2 lbs. Cocoa 2 lbs. Lentils 12 lbs. Macaroni 10 lbs. Rice 1 Yi lbs. Luncheon Meat 5 lbs. Sugar 1 Y\ lbs. Farina 5 lbs. Coffee 4 ozs. Black Pepper 2 lbs. Lard ______________12 pkg. Lipton Soup 15 lbs. Red Kidney Beans 6 cans Tortiato Paste, b oz. per can 2 cans Powdered Milk, l ib. per can 4 cans Sardines, 3Y\ oz. per can 1 can Peaches (1 lb. 13 oz. can) 1 doz. Black and White Thread 1 pkg. Assorted Needles 18 pkg. Lipton Noodle Soup Zavoj štev. 4 — Cena $16.00 4 lbs. Green Coffee 1 lb. Powdered-Milk 20 lbs. Spaghetti 7 lbs. Rice 5 lbs. Sugar 4 ozs. Black Pepper _______6 pkgs. Lipton Noodle Soup 3 cans Tomato Paste Zatvoj štev. 3 — 47 cakes Laundry Soap 2 Ya lbs. Luncheon Meat Cena $15.00 Zavoj štev. 6 — Cena $16.00 12 cakes Face Soap 4 lbs. Lanj__________ Zavoj štev. 5 — Cena $14.00 20 lbs. Rice 8 lbs. Spaghetti 5 lbs. Coffee 5 lbs. Sugar 7 lbs. Spaghetti 3 lbs. Green Coffee 5 lbs. Sugar 5 lbs. Rice 2 lbs. Lard 1 Yi lbs. Corned Beef 1 lb. Sweet Chocolate 6 pkgs. Lipton Noodle Soup 1 lb.'Barley 2 cans Tomato Paste 4 ozs. Black Pepper Yi lb. Tea 1 lb. Powderel Milk Yi lb. Cocoa Lahko pošljete kolikor paketov želite, ampak samo EN PAKET NA ENO IN ISTO OSEBO. Ako bi nastal slučaj izven naše kontrole, in bi bilo treba nadomestiti kakšne predmete, bomo nadomestili z predmeti iste ali višje vrednosti. Streptomycin Po običajni PRIPOROČENI POŠTI PO CENI :| 90c za gram pošiljamo z AVIONOM v vse kraje JUGOSLAVIJE po aledeččih cenah: !0 gramov......$12.50 40 gramov....3 44.— 20 gramov.......$25.— 50 gramov..-S 53.— 30 gramov.......$34.— 100 gramov....$100— PENICILLIN in druga zdravila pošiljano tudi zračnim potom kot priporočene pošiljatve. ;eKE IN MONEY ORDRE ie treba izpolniti na nas'ov: DOBROVOLJNI ODBOR. OPOMBA: Tem potom naznanjamo pošiljateljem, da smo mi za vsa naročila le posredovalci med pošiljatelji in tukajšnjimi oblastmi, in da radi tega vsako naročilo postane last pošiljatelja. \ko nimate naših naročilnih listin, napišite naročila na Vaš lastni papir in napišite IME in NASLOV PREJEMATELJA NATANČNO IN RAZLOČNO. DOBROVOLJNI 245 WEST 18th STREET ODBOR NEW YORK 11, N. Y. Telephone: WAtkins 4-4016 WHISKERS