t
•J XXIII.—LETO XXIII.
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JUNE 3, 1940.
ŠTEVILKA (NUMBER) 130
Mprta noč in dan so grbba vr^ta"
lost h,l al
Mike Klanac
le 3t :hui sevi
družini Mr. Joseph in igol ^ Klanac je umrl izmed sed-' otrok najstarejši sin Mike '' 17 let. Bolehal je že nekaj 2sti a. Družina stanuje na zapad strani 1981 W. 61st St. Po-staršev zapušča tudi 5 bra-Sestro. Najmlajši v druži-sis' k star 3 leta. Oče rajnega je iz Obrovaca, Dalmacije, ' pa iz sela Dol, okraj Za-Truplo rajnega bo ostalo ^°%u staršev do pogreba, ki vršil v sredo ob 9. uri v sv. Pavla na E. 40th St. tem na Calvary pokopali Pogreb vodi pogrebni za-Grdina in Sinovi. Kdor obiskati dom družine Kla . vzame Franklin Ave. a-, ci • Madison Ave. do W. 61st n ti ^zemite iz Franklin Ave. ce-ell
ITALIJA BO UDARILA BREZ VSAKE FORMALNE VOJNE NAPOVEDI, PRAVIJO OPAZOVALCI
ad
r
bhe cli ei'^ n,
K),
\vil lis 'oti ter ill r
Krasno uspela proslava v Euclidu
itra
o"
daif
58th na levo do konca. ® Sožal je!
Mathevv Zdravje
Soc i(
K
|j( '^'■aj zjutraj je nagloma rojak Mathew (Mar-^dravje v starosti 63 let. '®^al je na 1054 East 222nd , '^kojni je bil doma iz vasi y''h, pri Ljubljani, odkoder . It I^Šel v Ameriko -pred 37 le-°kojni zapušča tukaj žalu-Soprogo Uršulo poprej Pa-^ojeno Perko, sinova Math-Steveta in hčere Julijo, v ® Milnar, Angelo, poro-\ Modic in Josephino. Bil je ^0 ^uštva sv. Janeza Krstni-" 7l JSKJ. Pogreb se bo vr-;rti! Sredo zjutraj ob deseti uri nd^ IgUst F. Svetkovega po ^®&a zavoda na 478 East ufli' Bodi mu ohranjen ne* .opomin. Preostalim naše to fk!
t p) oiic' lei' le
,.k' o
Tomaž Modrich
Gest tedenski bolezni je v alw^ preminil rojak Tomaž ,p, 4090 East 80th St. v afe«! is''' let, rodom Hrvat. Bi-,er^ I tukaj nad 40 let ter je bil na" i^Uštva Zrinski Frankopan v- HBZ. Tukaj zapušča ža-, " sina Johna in hčere ^ sM h ^^vel, Mary Boris in J ^'^''ilovich ter brata Gre-
th«
3)
%
tse^ 'el
ts
is

^ starem kraju pa sestro.
Se bo vršil v torek zju-^ 8:30 iz Louis Ferfolia J^ega zavoda, 3515 East t- pri Union Ave^ v cer-Imena na Broadway in od tam na pokopa-odi mu ohranjen blag ' Preostalim naše soža-
Angleži in Francozi izjavljajo, da ni med njimi in Italijo nobenih diferenc, katerih ne bi bilo mogoče poravnati s pogajanji in dobro voljo.
RIM, 2. junija. — Giovanni ■	-
Ansaldo, urednik Cianovega lista Telegrafo, piše, da "Italija mobilizira, ker mora korakati z izpremembami časa." Ta izjava pomeni, da bo Italija vsak trenutek vstopila pb strani Nemčije v vojno.
Narodni svet fašistične stranke je sprejel snoči resolucijo, v kateri se zahteva od Mussolini-ja, naj slednji prilDori Italiji "neodvisnost na morju," ali z drugimi besedami, naj uniči angleško - francosko nadvlado Sredozemlja.
Italijanski kabinet se bo sestal k seji v torek, fašistični svet pa v torek zvečer. Opazovalci so mnenja, da Italija ne bo formalno napovedala vojne, tem več da bo kar nenadoma udarila.
Španci zahtevajo Gibraltar
MADRID, 2. junija. — Manuel Azna,r, španski časnikar,
ki često govori v imenu vlade, je danes izjavil, da bo zavladalo resnično prijateljstvo med Španijo in Anglijo tedaj, ko bo slednja vrnila Gibraltar Španiji.
Aznar pravi, da je Gibraltar izgubil vso svojo vojaško vrednost, zato vprašuje: "Čemu ta žalitev Španije?"
NEW YORK, 2. junija.—An-gleške in francoske deklaracije po radiu naznanjajo, da ni med Italijo in zavezniki nobenih diferenc, katerih se ne bi moglo poravnati s pogajanji in dobro voljo.
"Zavezniki si že dolgo prizadevajo za pogajanja, da se zadosti italijanskim aspiracijam," pravi angleško radijsko naznanilo, "toda Italija je dosledno zavračala vse predloge za tozadevna pogajanja."
Včerajšnja proslava, kj so jo priredili Slovenci v Euclidu na čast 125 letnice spomina slovenskemu pesniku Valentinu Vodniku, je nadvse lepo uspela, k čemer je seveda mnogo pripomoglo krasno vreme, ki je nastopilo po več dni trajajočem deževju Na slavnostnem prostoru okoli Slovenskega društvenega doma se je od jutra do pozne noči trlo ljudstva, ki se je odzvalo klicu euclidskih rojakov ter prihitelo v njihovo sredo.
Nekoliko pred poldnem se je pričela krasna povorka, v kateri je bilo več tovornih avtov s slovensko mladino, krasno okrašeni avtomobili z narodnimi nošami, itd., itd., ki se je pričela pomikati za godbo Bled izpred Doma na svoj obhod po mestu.
Po kosilu se je razvila nato prosta zabava. Nastopili so tudi razni govorniki, ki so nagla šali pomembnost proslave in važnost slovenskega življa v tej lepi naselbini. Razni pevski zbori so zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi, nakar se je razvil ples v dvorani. Zvečer se je vršilo tudi štetje glasov za Ljubljano ter druge funkcijonarje bele Ljub-j Ijane; za župana je bil izvoljen Mr. Fr. Segulin, za Miss Ljubljano pa gdč. Elsie Desmond, stalno sotrudnica naše angleške strani. Čestitke! — Ostale podrobnosti bomo še nozneje poročali.	^
Seje
Nocoj ob 8. uri zvečer se vrši seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 6 v Čitalnici Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vse članice so prošene, da so gotovo navzoče.
Vile rojenice
Pri Mr. in Mrs. Rudoiph Lisch, 716 East 99th St. se je včeraj zjutraj oglasila teta štorklja ter pustila-- krepkega sinčka. Mati in dete se nahajata v Mt. Sinai bolnišnici v dobrem stanju. Dekliške ime matere je bilo Christine Kvartich, hčerka Mr. in Mrs. John Kvartich iz Bridgeville, Pa. Naše iskrene čestitke!
The Yugoslav National Emergency Committee
Anton Kutich
zjutraj je preminil v ®Unty bolnišnici v Paine-poškodbami, ki jih je nedeljo zvečer v avtni H Pi'ta' ^'^ton kutich, star 42 na 17320 St. Clair Izpušča brata Josepha v by in več sorodnikov.

,V3
jj, J® bil v selu Pago v Dal ic^o' zapušča mater, so-i/ ',^2 otroka in več sorodni-(.}• , je član društva sv. Jo-0^' HBZ. Pogreb se vrši L žele in sinovi pogrebne-na 6502 St. Clair »d in čas pogreba poro-t	Bodi mu ohranjen
preostalim naše
Dar
Babnik, natakar Klu-
' t % SND, je daroval $2
4 P' Za vzdržavo Jugoslo-
^0	moderne umetnosti
^ . ^oienu odbora prav lepa • Jo
'S- Okorn, blag.
Strašen vihar razsaja po Evropi. Človeštvo stoji osupnjeno v tej črni uri, in zdi se, da je njegova usoda na vagi.
Ta vihar se utegne razširiti tudi na našo rojstno domovino, Jugoslavijo. Upamo, da bo naš narod ohranjen strahote in trpljenja vojne in invazije.
Ali, ako do tega pride, tedaj mi — njihovi bratje v Novem svetu — moramo biti pripravljeni, kajti v takem slučaju bo naša meizogibna dolžnost, da storimo vse Vj naših močeh, da pomagamo moralno in gmotno, seveda v mejah zakonov naše nove domovine.
Ravno da se pripravimo za slučaj take nujne potrebe, se je s podpiranjem naših newyor-ških organizacij ustanovil začasen Odbor, ki gre pod imenom "Yugoslav National Emergency Committee"..
Njegova svrha, kakor ime samo narekuje — je pripraviti se za slučaj potrebe in ako ta nastane, začeti take akcije, kakršne javnost, organizirati in priporočati pomožne akcije, sode-
lovati z našimi organizacijami in sploh dajati kolektiven izraz naravni želji vsakega izmed nas, da pomaga, kolikor more.
Ta odbor je strogo nepristranski in izvenstranski kot bi bilo izvenstransko trpljenje našega naroda.	^ Odbor se ne nameče nikaki dragi organizaciji, ki je voljna pomagati, marveč nudi svoje flodelovati vsaki organizaciji, skupini ali poedincu, ki hoče pomagati v sili. Edina njegova svrha je pomagati in to hitro.
Stalen odbor bo organiznran na prihodnji seji delegatov naših organizacij v New Yorku, ki se bo obdržala v nedeljo, dne 16. junija 1940 ob 3:30 pop., v Hartley Hoilse, 413 West 46th St., New York City.
Začasni Odbor: \
Toma S. Dominis, pres. Rayner F. Hlača, podpreds. Lazar Balič, podpreds.
šime Juretič, tajnik Josip Ergec, blagajnik Društvena adresa:
527 West 48th St. New York City.
ZADNJE VESTI
PARIZ. — Vrhovno poveljstvo naznanja, da se koncentrira ogromna nemška armada ob Oise-Aisne-Argonne fronti. Med silnimi nemškimi napadi so srečno odšle iz Dunkirka zadnje zavezniške čete. Nad predmestja Pariza , sta priletela danes dva vala nemških bombnikov, ki S(^ vrgli bombe nad predmestje tovarn. Po drugem napadu se je sporl)čilo, da je nastal o-genj v nekaterih tovarnah.
BERLIN priznava težko-če, ki jih ima nemška armada v prizadevanju, da zapre in premaga mesto Dunkirk. Nemcj naznanjajo, da so zajeli 330,000 francoskih in angleških vojakov.	'
ANGLIJA se; pripravlja na nemško invazijo in vlada je ukazala vojaškim stražam, naj streljaj6 na vsako osebo, ki bi se približala letališčem po drugem potu kot po onem, ki tvori legalen vhod na letališče. Zadnje angleške čete so odšle iz Flandrije.
RIM: Mobilizacija je končana; Italija utegne vsak hip udariti. Italijansko časopisje se norčuje iz ameriške armade, češ da ni !nič v primeri z italijansko.
Nemci poročajo o potopu angleških ladij
Nemci naznanjajo, da so po-^ topili tri zavezniške bojne in osem transportnih ladij.
BERLIN, 1. junija. — Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da so nemški bombniki, ki obsipajo angleške in francoske ladje, katere odvažajo vojaštvo iz Dunkergua, potopili tri zavezniške bojne ladje in osem transportnih ladij ter da so nemški letalci sestrelili iz zraka 40 Zavezniških letal. To poročilo je prišlo kmalu za poročilom, da so nemški letalci pogreznili angleško bojno ladjo Nelson, ki je bila: ponos angleške mornarice. Bojna ladja Nelson je bila zgrajena leta 1927 ter je stali $37,-500,000. Angleška poročila ničesar ne omenjajo o izgubi te ladje.
Nemci pravijo, da je zdaj nemška fronta organizirana vse od Calaisa, na francoski obali, pa do meje Švice. Nemci lahko u-darijo kjer koli hočejo, ker je iniciativa še vedno v njihovih rokah, pravijo. Anglija se mora bati napada na svojo obalo, Francozi na Pariz, vsi skupaj pa morajo s strahom pričakovati razvojev v Sredozemlju, pravijo Nemci.
KRVAVI BOJI ZA DUNKERQUE
MED NEMCI IN ZAVEZNIKI
i
-1-
Nemški bombniki so napadli Marseille in druge kraje v južni Franciji.
LETALA OSKRBUJEJO VOJAŠTVO S HRANO IN
MUNICIJO
WPA je danes odslovila 1400 Clevelandčanov, tako da je zdaj na WPA listi še 28,443 delavcev. OdsloVitev je bila izvršena * soglasju odredbe kongresa, da se ne prekorači vsote, ki je določena za WPA.
Konec stavke v ladje-delnici; delavci se vrnejo na delo
Unijski voditelj pravi, d^ delavci nočejo -očitanja, da sabotirajo ameriški ob> rambni program.
KEARNEY, N- J-, 2. junija. — Štrajkujoči delavci Federal Shipbuilding and Drydock Co., so danes odglasovali s petimi glasovi proti enemu, da se ima končati tridnevni štrajk in da se vrnejo delavci nocoj o polnoči na delo. Zaradi tridnevnega štrajka je bila prizadeta konstrukcija šestih ameriških bojnih ladij.
John Green, predsednik CIO unije, kateri pripada približno 8,000 delavcev, ki so zastavkali, je izjavil, da so delavci glasovali, da se vrnejo na delo zato, da jim ne bo mogel nihče očitat?, da sabotirajo izvedbo ameriškega narodnega obrambnega programa.
Zaradi stavke je obtičalo delo konstrukcije dveh križark, štirih rušilcev, treh tovornih parnikov in dveh oljnih tankerjev.
Pod sedanjim sporazumom bodo dobili delavci 2 in pol do 4 cente povišanja na uro pri mezdah, ki znašajo od 62 centov do en dolar na uro. Delavci so zahtevali 10-centno povišanje na uro in teden dni plačanih počitnic po enoletni zaposlitvi ter dva tedna počitnic po triletni zaposlitvi v ladjedelnici.
Browder n o miniran za preds. kandidata komunistov
Nemci so izgubili od pričetka vojne 600,000 mož
Ogromne n e mške izgube tankov in letal. — V 60 dneh bodo zavezniki izenačili svojo letalsko silo z Ntemci.
MASEILLE, Francija, 1. junija. — Nemška letalska sila je danes napadla pristaniško mesto Marseille in še kak ducat drugih krajev v industrijski Rhone dolini v južni Franciji.
Marseille je oddaljeno samo 100 milj od Italije.
Najmanj 46 oseb je bilo ubitih, 39 izmed teh v Marseille-u,
drugem največjem francoskem pristanišču. Ranjenih je bilo o-koli 100 ljudi.
56 nemških letal uničenih
Poročilo iz Pariza naznanja, PARIZ, 3. junija. — Pri Dun-da je bilo tekom dneva uničenih ^ kerque se je pričelo neusmiljeno 56 nemških bombnikov, dočim | pobijanje neniške infanterije, ki se 16 francoskih letal ni vrnilo, j je pričela preko poplavljene po-Nemški letalci so v svojem j krajine, brez zaščite tankov, na-prvem napadu na to francosko padati mesto. Val za valom južno pristanišče pogreznili v'nemške pehote je bil pokošen, pristanu neki angleški parnik, ^ nakar so se preživeli napadniki natovorjen z bombažem.	| vedno znova umaknili nazaj na
Najhujši napad pa je bil izvr- j više ležeče kraje, dočim so nji-. šen na lyonski industrijski o- hovi mrtvi in ranjeni tovariši iz-kraj, kjer je bilo v petih krajih ginili v blatni vodi, v katero ne-16 oseb obitih, 90 pa ranjenih, prestano udarjajo krogle.
Nevtralni opazovalci so mnenja, da je hotel Hitler s tem napadom dokazati Italiji, ki se nahaja z eno nogo že v vojni, da je
Njegov govor je bil oddajan sinoči preko WGAR ra-| dijskega sistema. — Zamorec Ford nominiran za podpredsednika.
PARIZ, 2. junija. — Tukaj se uradno naznanja, da so imeli Nemci dosedaj silne izgube, ki znašajo 600,000 mrtvih, ranje-nemška letalska sila kljub ope-1 nih ali ujetih, dočim je bilo uni-racijam v Flandriji dovolj moč- čenih tretjino ali morda celo na, da zagotovi svojo pomoč tu-J polovico njihovih bojnih letal.
Izgube nemških letal so bile tako velike, pravijo Francozi, da
NEW YORK, 2. junija. Earl Browder, generalni tajnik komunistične stranke, je bil danes na komunistični konvenciji v New Yorku nominiran za predsedniškega kandidata komunistične stranke.
Browder, ki je bil zaradi fal-sificiranja potnega lista obsojen v štiriletno ječo, je pod jamščino na svobodi. On je bil že leta 1936 kandidat komunistične stranke, ob kateri (priliki je dobil 80,000 glasov.
Za podpredsednika pa je bil nominiran James W. Ford, zamorec iz Alabame.
Govor, katerega je imel Earl Browder snoči, se je slišalo v Clevelandu preko WGAR Columbia Broadcasting sistema. Oznanjevalec na radiu je naznanil, da postaja dovoljuje Brow-derju govoriti, ker zakon zahteva, da morajo imeti vsi kandi-datje za javne urade enake pravice in svoboščine.
Rojstvo
štorklja se je oglasila pri Mr. in Mrs. John Branisel, 19308 Shawnee Ave. ter pustila hčerko prvorojenko. Oče je sin poznane Mrs. Anne Branisel, 1287 E. 169th St. Čestitke!
CI.
Dobave ameriških bombnikov in lovskih letal so še skoraj podvojile meseca maja. Poleg moštva in letal so Nemci 'izgubili približno tri petine svojih težkih tankov. Francosko poročilo naznanja, da izgube nemških tankov ni pripisati samo zavezniškim topovom, temveč tudi slabemu materialu, iz katerega so izgotovljeni, in pomanjkanju olja v sestavnih delih.
PETA KOLONA NA DELU
LONDON. — Člani pete kolone v Franciji so oboroženi s strojnicami ter So številnejši, kakor se splošno sodi. Tako poroča poročevalec angleške čas-niške agencije Exchange Telegraph fz Francije. V Belgiji in drugod ob meji je bilo mnogo francoskih vojakov po civilistih ustreljenih v hrbet.
Progresivne Slovenke
Jutri v torek zvečer se vrši seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 1 v Slov. del, doraju na Waterloo Rd. točno ob 7'30. — Prošene ste, da ste gotovo navzoče. Članice, ki imajo še vstop nice od igre, prosim, da jih vrnite jutri. — Tajnica.
li Italiji.
Besni napadi na Dunkerque
Pariz, 2. junija. — Ogromna bodo zavezniki že približno v nemška armada, podpirana po šestdesetih dneh izenačili svojo težki artiljeriji ter po bombni- letalsko silo z nemško, to je, da kih, besno napada mesto in pri-, bodo imeli zavezniki tekom šest-stanišče Dunkerque, v katerem desetih dni toliko letal kot Nem-se vkrcava angleško in francosko vojaštvo na ladje, francoske in angleške zadnje straže, ki so popolnoma obkoljene, pa mesto še bolj besno branijo.
Nizko leteča angleška in francoska letala mečejo posadki v mestu hrano in municijo s pomočjo padal. Obupna obramba teli čet je omogočila vkrcanje tisočev njihovih tovarišev, ki jih bojne in druge ladje odvažajo v Anglijo. Zadnje čase ne napadajo Nemci mesta s svojimi četami po kopnem, ker so brambov-ci poplavili okolico, nad katero stoji tri čevlje visoka oziroma globoka voda, preko katere ne morejo prodirati nemške "panzer" ali oklopne divizije. Vojaštvo, ki brani mesto Dunkerque in njegovo pristanišče, je doprineslo in še doprinaša prave čudeže junaštva. Branilci padajo v desperatnem boju, da rešijo svoje tovariše, kateri se bodo zopet vrnili ter nadaljevali boj proti nemškemu nacijskemu zmaju.
General Gort v Londonu
General Gort, vrhovni poveljnik angleških čet, ki so tičale in deloma še tiče v belgijski pasti,
je bil do zadnjega s svojimi vojaki ter se je šele včeraj vkrcal za London, kamor je popoldne dospel. Vrhovni poveljnik je vodil vse boje angleških čet, dočim so se ostale čete vkrcavale ter se odvažale v Anglijo. Svoje mesto je zapustil šele na povelje vojnega ministrstva, ki mu je u-kazalo, naj se več ne izpostavlja nevarnosti in naj se vkrca za Anglijo.
40 NEMŠKIH LETAL UNIČENIH
LONDON, 2. junija. — 1. junija. — Angleško vojno ministrstvo naznanja, da je bilo danes nad zavezniškim pristaniščem, iz katerega odhajajo zavezniške čete v Anglijo, sestreljenih iz zraka 40 nemških letal, 38 na-daljnih pa je bilo zelo poškodovanih .
Nocoj ob 8. uri je seja članov Progresivne trgovske zveze in
S SNPJ 2[adružne farme
Včerajšnja uradna otvoritev SNPJ izletniških prostorov je v vsakem oziru izborno uspela. Vreme je bilo naravnost krasno, vdeležba velika, svežega zraka in pritiklin za okrepčila dovolj, toda ker nas je bilo tako lepo število navzočih, smo tudi vse pospravili, tekme v balincanju in druge zabavne igre in razpoloženje vseh navzočih so bile iz-borne. Deset posetnikov je odneslo tudi nekaj sreče domu, to-raj je bilo vse v redu in užitek po polen. Kaj več,ne moremo pri čakovati. — Eden navzočih.
Vipavski raj Opozarjam vse uradnike in delavce društva Vipavski raj, št. 312 SNPJ,' ki so se prijavili za delati na pikniku dne 16. junija.
sicer v Plevnikovih prostorih j da se udeležijo seje dne 4. juni-(Bridge Tavern). Vail jeni ste, j ja ob 7. uri zvečer v Slov. domu da se udeležite.	na Holmes Ave. — Tajnik.

f
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST,
3. junija, junija
! UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99

»EHAKOPRAVKOJl« | UREDNIKOVA POJIA
OMrned and Published by »Mm AMERICAN JUGOSLAV PKINTING AND POBUSHINa CO. 6231 ST. OLAIR AVENOS — HENDERSON 5311-5313 Inued Every D#y Except Sunday# and HoUdayi
ro rasnalalcu v Olevelandu, la oelo leto....... .........................99-60
la 6 mesecev....................93.00; ca 3 mesece......................91.50
Po poAU v Olevelandu. T Kanadi In ICeHol la celo leto.................96.00
■a 6 mesecev....................$9jO; la 9 meeece......................92.00
Ea Zcdtojen« drtave n celo leto ........................................94.50
■a I mesecev....................93X0; ca 3 mesece......................91.60
Za Evropo, Jutne Amerike In druge inoaemuke države:
aa oelo leto.......................98.00 ma 6 mesecev.................:. .#4-00;
Entered a# Second Class Matter April 20th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
KRASIL SEM GROBOVE'
L. šeme.
O tužna mi majka, štiri in o-, čolnu eno krasno ostavil, ker semdeset — Ne ženske ne karte, I sem skopuh. Majka mi mila, oprosti mi majka, — opoj % . . | "domovina kakor sonce" oprosti Sam—še najlepše—a bil sem pri • mi majka, a res ni tako. Moja ti tebi, sem te k srcu privijal in' majka, prosim razumi moj
nem stanju ,ki" jih navadno po-^ doniš, se bo aksa zlomila! To šilja ameriškemu konzulu: po-'je frajlauf!" Najhuje da ušesu trdilo o službi, bančne izjave,! in tudi narodnemu čutu, če člo-dokaze o svoji lastnini. Kadar j Vek sliši takole govoriti šport-se to ne zdi zadostno, ima komi- hika. Ti kar mečejo z brotsaki
in ruksaki in preswursti, tako da so samo še vezniki sloven-

KAKŠEN BO MIR V EVROPI
V	soboto smo navedli mnenje Walterja Leckrone-a, ki ga je objavil v clevelandskem "Pressu" o bodočem miru v slučaju, če bi zmagali Nemci. Danes pa navajamo njegovo mnenje za slučaj zmage zaveznikov. ^
Ako zmagajo zavezniki
Ako zmagajo zavezniki, ne bo dobila Nemčija lahkih pogojev. Tudi v slučaju zavezniške zmage bo izpremenjeu zemljevid Evrope.
Obe državi, Francija in Anglija sta se definitivno obvezali za restoracijo ali vzpostavitev zavojevanih malih držav. Zato se lahko z gotovostjo pričakuje, če bosta Anglija in Francija zmagali, bo njiju prvi čin vzpostavitev malih pregaženih držav. To bi pomenilo vzpostavitev Avstrije, češkoslovaške, Poljske, Danske, Norveške, Holandske, Belgije in Luksemburške.
Poleg tega, da sta se Francija in Anglija izjavili, da hočeta vzpostaviti male države, pa je bil še drug vzrok, da sta vstopili v vojno: preprečiti hočeta, da bi Nemčija zagospodarila nad Evrope.
To je bil že cilj prve svetovne vojne, pred pet in dvajsetimi leti. Toda takrat so zavezniki dobili vojno, izgubili pa so mir. Tekom razdobja ene same generacije, se je Nemčija, ki je bila strta in na tleh, zopet oborožila in danes je na pohodu, da zavojuje Evropo ali morda ves ostali svet.
Niti Francozi niti Angleži ne bodo zdaj ponovili te napake; ako zdaj zmagajo zavezniki, bo trajalo prav gotovo več kot eno četrtletje, preden bi se mogla Nemčija ' zopet do zob oborožiti." In Hitler to prav dobro ve. Zato je izjavil armadi, ko je napadel Belgijo in Holandsko, da bo ta vojna odločila usodo Nemčije za 100 let.
Nemčija je postala resnični imperij leta 1871. Pred tem je bila to, kar danes imenujemo Nemčijo, skupina malih neodvisnih in polodvisnih držav, kakčr na primer Luksemburška, Danska in Belgija. Do časov Napoleona je bilo teh državic nad 300. Po svojem zavojevanju Nemčije pa jih je pustil še 39.
Leta 1830 je misel ujedinjenja toliko napredovala, da so stvorile te državice medsebojen "zollverein" ali carinsko zvezo. Pravi napredek proti ujedinjenju se je pričel kazati šele tedaj, ko je postal Bismarck kancelar, ki je spravil nekatere nemške državice pod kontrolo Prusije.
Nemčija se je pričela zdaj nemudoma ozirati po novem ozemlju. Napad na Francijo leta 1870 je pridobil Nemčiji Alzacijo in Loreno. Nemška ekspanzija je bila tista, ki je povzročila zvezo med Anglijo in Francijo.
S tem rekordom in s temi izkušnjami pred očmi, ni verjetno, da si bosta Anglija in Francija v slučaju, če bi bili zmagoviti, zopet prizadevali, da napravita iz Nemčije demokratično državo. Mnogo bolj verjetno pa je, d,a bi zdaj razkosali Nemčijo v male države, katerih vsaka bi imela svojo lastno vlado. Spravljati Nemčijo na pot demokracije, se ne izplača, ker Nemčiji je demokracija tuja in nerazumljiva stvar.
Tudi v nemških državah so male plemenske razlike, zakaj Nemčija nikakor ni dežela enotnega plemena, pa naj Hitler še talco glasno obratno trdi. Nemčija je plemensko prav tako mešana kot Anglija in Francija ali celo tako kot Zedinjene države. Prusija, Bavarska, Saksonska, Schleswig-Holstein in Hanover postanejo torej lahko lepega dne zopet posamezne državice, zvezane Ined seboj po nič tesnejših vezeh kot po carinski uniji, toda v tem slučaju bi se zdaj strogo pazilo nanje, da se zopet ne razrastejo v ogromno vojno mašino, kakor se je zgodilo zdaj.
Da bi si zavezniki prilastili kaj nemškega teritorija, ni verjetno, zakaj z ekonomskega stališča bi bilo to zanje same nespametno in nezdravo. Nemčija nima kolonij, zato ne bi ^rancija in Anglija ničesar pridobili s pri-lastitvijo nemškega ozemlja.
V	slučaju zavezniške zmage pa bi bilo treba rešiti vprašanje poljskega teritorija, ki si ga je prilastila Rusija, in prav tako finskega ozemlja. Dalje bi bilo treba uravnati vprašanje Albanije, ki jo je nedavno uropala Italija. Prav tako ne bi ostala Libija več italijanska, in tudi ne utrjeni Dodekaneški otoki, ki so bili prej last Grčije in ki so oddaljeni samo dvanajst milj od Turčije.
Zavezniška zmaga bi najbrže tudi pospešila ne-
pel. Oh mila mi majka — le v duhu, a resnično .sem . . . pil . . .
Si li čutila, draga mi majka,
moj gorek poljub?
Rož sem nabral, kar celo naročje in sinoči, preko polnoči,
sem te kratko zapustil in sem |el na grobove med duhove in sera grobe krasil . . . Mila mi majka, a bil sem skopuh . . .
Očetu na grob sem eno krasno zasadil . . . Oh, mila mi majka,
grobov je preveč . . . Poglej,
moja ti majka, pomagaj mi šteti, ne ni treba jih je preveč—
Doberdob-Slovenskih fantov! či pod lipo, majka in kako sme grob-ne hi treba majka, jih je daleč, daleč od vas. Domovina preveč. Zakaj tu ležijo, nedolžne .nas je pozabila te žrtve, o tem sva že govorila,
gnjev! Mila mi majka, od vseh zapuščeni, sami. Prosil sem, trkal za mladi ta rod ... Oh mila mi majka, kako je krasan. Domovina ima gluha ušesa, ^za mladi ta rod . . . Oglušil sem jaz, majka samo tebe še čujem in mladi ta rod. Oh, da jih vidiš, ti majka, da slišiš njih glas. Da vidiš te krasne obrazke, da čuješ mili njih glas. Majka vse povsod jih povedem, na trate zelene, na gore, na polje, na Triglav ... Z žanjicami, z mlatiči pojejo. S fanti na vasi, z dekli-
kaj ne? Vsem sem eno ostavil.
Oh tužna mi majka, nič se ne boj! Sem šel na grobove, med duhove . . . Videl sem vse, zapomnil le te: Bojan, (Simon Gregorčič), Aleksandrov, (Muren), Gorazd, (Aškerc), Ksenij Verin, (Dr . Joža Lavrenčič), Poljak, (Gangel), Podgorski, (Svetec Luka), Roman Romanov, (Pugelj), Silvin Sardenko, (Merhar), Slavin, (Ušeničnik), Boris Miran, (Stritar), Spiti-gnjev, (Mole Vojeslav). Tudi A-leksij Nikolajev , (Oto Župančič) Dostojevski, Puškin, in Tolstoj, še Gorki. Oh, mila mi majka, sami Slovani, nič se ni bati, duh je močan ...
Sem pustil duhove, sem pustil grobove brez rož, ker sem skopuh . . . Pri tebi sem majka, ti nič ni se bati, majka, a mi? . . . Washington-u sem eno in Lin-
sar pravo poklicati ameriškega državljana na izpraševanje v
najbližjem priseljeniškem uradu. Le ako je oblast popolnoma prepričana, da priseljenec ne bo padel na breme javnega dobro-
URAT
ski, vse glavne besede v stavku so pa nemške. In to v vlakih, kjer je vedno polno tujcev. Ali se naši ljudje res ne zave-
delstva, se prošnja Form 633} dajo, kako si s takim govor-
odobri.—flis.
Ženina dolžnost do narodovega jezika
Oh mila mi majka, kot si ti mene, tako jih jaz božam, rad bi jih dvignil visoko nad vse. A moja mi majka, povej mi kako? . . . "Domovina ti si kakor sonce" razumi me majka — ironija. Mi smo sami. Sinoči sem šel na groboVe, med duhove . . . .
Majka ti nič ni se bati—a mi, majka, a mi? Ne toži mi majka, mi smo sami in vedi mi majka vse misli dejanja, za nas le za nas. Oprosti mi majka, le za nas. Domovina nas je pozabila in majka razumi, ta nas je lepo sprejela, oprosti mi majka sedaj le zavjijo . , .
Sinoči sem groboVe krasil, bil sem skopuh. Prihranil sem sko-ro vse rože, za tebe o majka, za mladi ta rod in za našo domovino Ameriko. A ne na grobove, majka v naročje, za velik pro-cvit . . .
PRISEUME VIZE
V večini evropskih držav mora prosilec za neprednostno priseljeniško vizo navadno čakati dolgo časa, predno pride na vrsto in more odpotovati v Zdru-jžene države. To se-lahko vidi iz sledečih zanesljivih informacij, ravnokar dobljenih: \
Ljudje, ki so se prijavili za priseljeniško vizo pod riimun-
nemške vojaške oblasti so ustavile izseljevanje iz Danske. Prav malo zakonite emigracije je sedaj 'iz Poljske. Prebivalci v onem delu Poljske, ki je sedaj zaseden od Nemčije, morajo sedaj potovati v Berlin, da dobi jo vizo. Prebivalci iz onega del? Poljske, ki je bil priklopljen Rusiji, morajo sedaj iti v Bu-karest na Rumunskem in zaprositi za vizo tamošnjega ameriškega konzula. Ravnotako iz Slovakije ne morejo prosilci iti
sko kvoto v juniju leta 1935, se šele sedaj pozivajo na ameriški po vizo v Prago, ker jih mejne konzulat za izpraševanje. Kon- straže zavračajo od meje. Splo-zulati na Ogrskem pozivajo se- šno pravilo je, da Slovaki vladaj ljudi, ki so vložili svoje gajo prošnje piri konzulatu v prošnje za vizo v decembru le- Budimpeštu, ali je tudi mogoče, ta 1937, in prosilci za kvote Če- da dobijo dovoljenje zaprositi I hoslovakije, Nemčije, Latvije in pri kakem ameriškem konzulatu I Litve, ki so se prijavili v drugi na Nemškem.
I polovici leta 1938, prihajajo se-1	^ . , ...
'	1 .1 J , Prošnje za vizo morajo biti
jen jem škodujemo? Ali nam ne narekuje narodni ponos, da odklanjamo tujke, ki nas spominjajo na naše robstvo? Narod, ki je tako maloštevilen kakor jfc naš; bi moral vse panoge javnega in kulturnega življenja posebno gojiti ter se v vsakem trenutku vzgajati. Pomislimo, kako kultivir£(jo svoj jezik večji narodi, ki jim ne preti nobena nevarnost, da jih bo odnesel vihar. Ravno pri nas, ki smo na meji, bi morali vedno paziti na lepo in čisto govorico, posebno pa tisti, ki pridejo v do-tiko s strankami v javnih lokalih, zlasti po kavarnah in restavracijah, v raznih obrtniških salonih in delavnicah, po uradih, v vlakih, a tudi na cesti in doma!
Kako žalostno spričevalo da-j jemo svoji samozavesti in svojemu narodnemu ponosu, če pozdravimo tujca, ki pride v naš lokal najprej v tujem jeziku. Ali je že kdo doživel, da ga je v čisto nemškem mestu pozdravil natakar s slovenskim pozdravom? Toda pri nas se to dogaja in sicer ne samo v Mariboru, marveč celo v Ljubljani. Take primere je treba javno o-žigosati. Pokažimo, da se zavedamo, da smo na svoji zemlji mi gospodje. Odvadimo se hlapčevske servilnosti, ki res da je na,ša dedna lastnost in da nam jo še kar naprej vtepavajo, toda zdramimo se sami! ^
Obupno je tudi z našimi strokovnimi izrazi, ki se rabijo v obrtih. Pri brivcu slišiš o samih veservelnih, dauervelnih, onduliranju, mašini in še drugih stvareh, ki niti ne diše po ! naše. Pri šiviljah je isto; fu-
' 1»
Govorica naroda, njegov materinski jezik je tista vez, ki spaja poedine člane v občestvo,
ki ga imenujemo narod. Cim bolj kulturen je narod, tem bolj goji in spoštuje tudi svoj jezik;
narod, ki je brezbrižen za to,
kako njegovi člani cenijo svojo materinščino, v resnici še ni dosegel višje kulturne stopnje, čeprav so vsi prebivalci pismeni.
Vrednote, ki jo pomenja materinski jezik, ne znamo prav o-ceniti, dokler smo doma, med rojaki, ki govore isto govorico kot mi. Toda drugače je s tistimi, ki so v tujini, ki morda leta in leta niso slišali materinščine, o kateri se šele zdaj zavejo, kako je mila in blagoglasna — vsaj zanje. Nedavno sem'
čitala pismo slovenskega koroškega dekleta, ki v tuji zemlji vzdihuje: "Dežela ljuba, t je ležiš, ki jezik moj mi govoriš?"
Tudi tisti rojaki, ki morajo živeti kot narodna manjšina v Jrugi državi, ki jim komaj dovoli, da svoj jezik govore doma med štirim stenami, občutijo naterinščino kot sladko pesem,
{i jim vzbuja zanos in hrepenenje po svobodi. Vsak koledar, vsak katekizem, pisan v slovenščini, jim je sveta knjiga in dragocen zaklad, saj jih spaja s skupnostjo vsega naroda,
(i živi v domovini in izven nje.
Že iz spoštovanja do teh naših rojakov, pa tudi iz spoštovanja do samih sebe bi morali avoj jezik bolj spoštovati. Ali
ni jezik tisti ohranjevalni ele-L;;r'gn[tyštof,'c'^m.''panti^ maš-
meni;, ki nas je obvaroval, ko'	- '
Zdravnik: "Malo shujši rate, gospa Celesnikova ročam vam čim več sad sočivja."
Gospa Celesnikova:
samo vedela, gospod doW Vence naj jem sadje pred jedjo . jmu nji . . . "	"V BČ
^ških
Pri zdravniku. — P. J. stopi v čakalnico in vpr® • juni "Kdo čaka najdalje?" j Slove] "Jaz čakam že pol leflsikar govori krojač in mu poki ^ juni čun.	letnici
------ Padni
ti se otrok ne nauči šele prost marveč doma. In kakor S Ave., ve izraze iz materinih ' juni jih bo uporabljal često (bor Ijenje. Šola mu napak, k' Holm vsrkal tako rekoč z ma' St mlekom, ne bo odpravil^ Juni v šoli govori otrok po š^l^apr nava'dno nima občutka, d^kih p za življenje. Zanj je praf* jun Ijenje tista govorica, kifVrtna
žbora Palni]
ši doma od matere, žali mati navadno ne zaveda odgovornosti v tem pogl®* lison to pa otrok tudi vse pr® ki ga obdajajo doma in doma rabi, poimenuje lllijt tako zelo popačeno. Vc'f^tya, pripravljen z učiteljico gati, kaj je bolj prav: ^ . pravi mama, ali tako ka^'^ ittlijj
^ec,
daj na vrsto. Za Sirijo in Turško prihajajo sedaj na vrsto oni, '
ki so zaprosili leta 1935. čakalna doba za neprednostno priseljeniško vizo za ene, rojene na Ruskem,
dni.
znaša približno leto
I opremljene z dokazili o finančnem stanju.
i Kadar ameriški državljan želi, da mu žena, nedoletni otroci i ali starši pridejo iz inozemstva, I mora vložiti prošnjo (Form 633) na priseljeniškega in na-Kvotjii priseljenci, ki imajo jturalizacijskega komisairja v prvo prednost (starši, možje iWashingtonu. Med drugimi ameriških državljank poročenih'stvarmi mora on pod prisego po 1. juliju 1932), morejo na- j navesti, kje je "zaposlen, koliko vadno dobivati vizo pod vsako ^zasluži ih da hoče vzdrževati do-kvoto takorekoč takoj ali z malo ,tične priseljence, da ne pade-zamudo.	!jo na breme javnega dobrodel-
Težkoče potovanja v vojnem stva. Tupatam se je zgodilo, da ozemlju je drug razlog, ki pre- so se ljudje zlagali o svojem prečuje .priseljevanje v Zdru- zaslužku. Zato je ^Priseljeniški žene države. Da le navedemo j komisar sedaj določil, da je tre-par primerov. Dočim je kvota |ba te navedbe potrditi z doku-Dance, Fince, Norvežane in mentarnimi dokazili. Zato vsak-švede več ali manj vedno na [do, ki sedaj vlaga prošnjo Form razpolago, je ta čas izšel jeva- 633, mora'istočasno priložiti v nje iz Norveške nemogoče in dvopisu ista dokazila o finanč-
odvisnost Indije. Indija zahteva status dominijona, kakor g-a imata Kanada in Avstralija, in tega Anglija'Indiji ne bi mogla več dolgo odrekati, ako zmaga s pomočjo indijskih čet, ki se nahajajo zdaj na francoskem bojišču.
ne, krogelček, šik itd. Pri mo-distkah je najljubša strokovna beseda feš, pa tudi file, krempa, gupf. Tako bi lahko našteli vse obrtnike, pa bi povsod našli kopico strokovnih izt-azov, ki n^o-rajo človeka boleti.. Naj bi o-brtne šole polagale Več važnosti na uporabljanje pravilnih izrazov in sicer ne samo s tem, da se .učencem-vajencem izraz pove, marveč tudi z vzgojo narodne zavesti, zoper katero se človek pregreši z vsako tujko, ki učinkuje kot čudno, neokusno! jo po nepotrebnem uporablja, nasprotje, če sliši človek ljubko Poglavitno dolžnost pri vzga dekletce, gimnazijko, govoriti: janju spoštovanja do rodnega
;mo |)ili brez knjižne kulture, la nismo utonili v morju tuj-iitva? Saj je resnica, da smo Slovenci precej očistili svoj jezik tujk, toda to velja le za književni jezik. V vsakdanjem govoru pa se jih poslužujemo menda bolj kot kjer koli. In tudi v tem pogledu je nujno potrebno, da začnemo z odločnim čiščenjem in vzgojo .pri majhnih in velikih.
Saj je naravnost žalostno in
VI ona.
Nekaj strašnega je sončnih dneh po tivolski"* ku: mlade matere prih^ svojimi malimi otroki i" škutarijo, da človeka ko jih sliši. A to ne ki so res Nemke, mar^'^ take, ki jih vsak pozna njih poreklo slovensko-naj taka mati vzgoji narodno zavest in ponoS
Naloga naših ženski''^ štev, ki prirejajo tečaje tere, bi bila tudi, da ženam in materam spO' do svojega jezika, ki g® mo lepo, brez tujih prii^' mo vzgoja mater bo F, gla, da bo govorica naš'' in naše mladine res tak^' vzbujala v nas ponOs ^ zavest. Odklonimo tis*-^
^•\j.
®tai il0V( ^Ve. kij, «keg,
iuilj
sialic
2ar (t%c ^ jul Slov, ^ ^oči 'A Nul
VI

ill H
Pr,
"To je fajn, da imaš ti mare-lo!" Ali pa manjši šolar: "Ma-
venske"
žene, ki so f- ^ seboj v novo državo reH"« lastnost, da imajo gnus, kar s tujstva k hodi," kakor jih je ži?
pri"^ >iii
jezika ima pa mati in z njo vred vsa družina. Kajti govori- Levstik.
Ju "Na
fadi
So
'h
Hi 3ev

'
'
■
1921- devetnajsta obletnica -194^
1. JUNIJA 1940
Tvrdka August F. Svetek, pogrebnega zavoda, kaže z upravičenim ponosom na trgovski rekord, ki krije zadnjih 19 let in ki je zaznamovan od naše strani brezpogojno pozornost, ki je, mislimo, za najboljše ihterese onim, katerim mi služimo. Od strani naroda pa zaznamuje največjo zaupnost v našo zmožnost in izvežbanost.
Tem potom želimo izreči naše največje zadovoljstvo nad prijateljskim razmerjem, ki vlada med nami in ljudmi v Cleve-landu in okolici ter upamo, da se bo to prijateljsko razmerje nadaljevalo še mnogo let v bodoče.
AUGUST F. SVETEK
478 EAST 152nd STREET

a,' junija, 1940.

oifULN L
Društveni
r	JUNE
' junija, nedelja: Društvo Do-služencev priredi piknik na Stuškovi farmi.
IlUiija, nedelja. — Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ, % izletniških prostorih društev S. N. P. J.
junija, nedelja — Piknik dru-Stva "Vipavski Raj" št. 312 S.
P. J. na izletniških prostorih društev S. N. P. J.
junija, nedelja. — Piknik jši pevskega zbora "Jadran" na ^intarjevi farmi.
junija, nedelja — Piknik pri-fedi društvo "Velebit", št. 544 ^NPJ v Domu Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
•	junija, nedelja. — Piknik dr. "V Boj" št. 53 SNPJ na izletniških prostorih društev S. N.
J.
'ly junija, nedelja. — Piknik Slovenske šole SND na Močil-"^ikarjevi farmi.
^ junija, nedelja. — Prvo obletnico proslavlja Dom Za-I'adnih Slovencev v svojih prostorih na 6818 Denison T^ve., s piknikom.
junija, nedelja — Mlad. pev.
Slovenskega doma na holmes Ave., priredi piknik
Stuškovi farmi.
- junija, nedelja. — Piknik dr. "of Naprej št. 5 SNPJ na izletniških prostorih društev SNPJ.
•	junija, needlja. — Velika F^na veselica Samostojnega
^bora' "ZarjaT' v Domu Za-5a.lnih Slovencev na 6818 De-jlef Hison Ave.
Zd
et»
US' •
in
JULY
nf iulija^ cetrteč. — Piknik dru-Vi
<1;
7a "Loyalites" St. 590 S. N. AJ. na izletniških prostorih fuštev SNPJ.
ak" ittlija, nedelja: Društvo Delajte, .št 257 SNPJ priredi svoj li' piknik v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison ih^l^ve.
neueija. — Pikhik pev-!f^ega zbora "Slovan" na Mo-"^'luikarjevi farmi.
nedelja. — Piknik So-^I^Uatičnega pevskega zbora _ ^^rja" na izletniških prosto-' društev SNPJ.
j(dija, v nedeljo. — Piknik
čajni piknik na Pintarjevi far-mi.
21. julija, nedelja. — Piknik društva "Cvetoči Noble" št. 450, SNPJ na izletniških prostorih društev SNPJ.
21.	julija, nedelja. — Dručtvo Brpoklynski Slovenci, št. 48 S. D. Z. priredi piknik nap ro-storih Doma Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
28. julija, nedelja, — Progresivne Slovenke, krožek št. 3 priredijo balincarsko tekmo v S. D. Domu na Recher Ave.
28. julija, nedelja__S. N. P. J.
dan članstva države Ohio, katerega prirede skupne Ohijske federacije SNPJ na izletniških prostorih društev SNPJ.
28. julija, nedelja. ..— Piknik mlad. pev. zbora ''Kanarčki" na prostorih Slovenskega doma na 6$18 Denison Ave.
AUGUST
4. avgusta, nedelja, — Skupni piknik vseh podružnic Slov. Moške Zveze v Barberton, O. na Novakovih prostorih.
4. avgusta, nedelja: Pevski zbor "Sloga" priredi piknik na Stuškovi farmi.
ll. avgusta, nedelja. — Piknik Cankarjeve ustanove, na izletniških prostorih društev S. N. P. J.
18. avgusta, nedelja. — Federacija jugoslovanskih narodnih domov v Ohio priredi "Sloven* ski dan" v Gordon park shell,
25. avgusta, nedelja. — Piknik Socialističnega kluba št. 49, na izletniških prostorih društev SNPJ.
25. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Soča", št. 26 SDZ v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
SEPTEMBER
22.	septembra, nedelja: Proslava 30-letnice društva Tabor, št. 139 SNPJ in razvitje za-
126. oktobra, sobota. — Društvo Commodores, štev. 74:2 S. N. P. J. priredi ples v Domu Za-. padtiih Slovencev na 6818 Denison Ave.
26. oktobra, sobota, — Zabaven večer Slovenske Zadružne ZVeze v Slovenskem domu na Holmes Ave.
26. oktobra, sobota. — Modern Knights, 57 SDZ priredi plee v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. * NOVEMBER 9. novembra, sobota. — Pev. skif zbor "Adrija" priredi koncert in ples v Slov. društ. domu na Recher Ave. 9. novembra, sobota, — Društvo Hrvatske Sestare, prir^^di ples v Hrvatskem domu. 30. novembra, sobota. — Društvo "Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. DECEMBER 7. decembra, sobota. — Društvo "Blejsko jezero*' št. 27 S. D. Z. priredi plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
in
srd
le
rvc'
la
o,
v
iS'i [ih
v:
Kk
j	nedelja.
'ovenske Zadružne zveze na ^0/?^^^^i^3,rjevi farmi.
nedelja. — Predstava prosti naravi, in piknik Dra-^tlčnega dr. "Ivan Cankar", izletniških prostorih dru-SNPJ.
12. januarja, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verov-šek*' priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
9. marca, nedelja, -r- Dramsko društvo "Anton Verovšek" priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu ni Wa-terlo Rd.
Zahvala
stave v S. Prince A ve.
D. Dvorani na
^anoa:', št. 264 SNPJ prire-' piknik na vrtu Doma Za-J^'inih Slovencev na 6818 De-Ave.
nedelja. — Klub Slo-i. ^kih groceristov in ttiesar-V Collinwoodu priredi obi-
Društvo


OCTOBER
5.	oktobra, sobota. — Društvo "Svoboda", številka 748 S. N. P. J., priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
6.	oktobra, nedelja: Proslava 30-letnice društva Mir št, 142 SNPJ s programom v Slov, domu na Holmes Ave.
6. oktobra, nedelja. — Prireditev mlad. pev. zbora "Slavčki" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
13. oktobra, nedelja. — Dramatično društvo "Anton Verovšek" priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
19. oktobra, sobota. — Podružnica št. 3 S. M. Z. priredi ples-
V prijetno dolžnost si šteje-va, da se najlepše in iskreno zahvaliva otrokom, sorodnikom prijateljem in znanem za prirejeno presenečenje dne 20. aprila v Društvenem domu nu Recher Ave., ob priliki 25-letni-ce- najinega srečnega in zadovoljnega zakonskega življenja.
Pregovor, kateri pravi: "Ce trije vedo, ve celi svet," nikakor ne,drži. V zaroti najinega presenečenja jih je bilo mnogo, to-j da niti od daleč nisma slutila, I kaj vse se pripravlja za najinim hrbtom, kar bi lahko rekla pred najinimi očmi. Reklo se nama je, da se pripravlja surprise za našega prijatelja Joseph Šetina in pri vsem naj bi midva igrala glavno v^ogo in slavljenca pripeljala v dvorano. Skrbno sva ob večeru kramljala, kako se moreva proti Joseph Šetinetu obnašati, da se ne izdava in mu dava povod, da ne bi v njem zbudila sumnjo, čemu ga vodiva v Narodni dom.
Že v najprej sva v mislih videla Jožeta, kako se bo prestrašil in kako globoko bo presenečen.
no in bi bil slučajno zadržan ali j jo kam drugam potegnil. Kako nama je bilo prijazno in veselo, ko sva Jožeta in njegovo soprogo povabila naj se. nama pridružita, da odidemd v Društveni dom.
Malo nerada, toda se nista dala siliti, sta odšla z nama na pripravljen surprise. Ko pridemo do vrat, hitro porineva slavljenca skozi vrata, da se nama in drugim veselje ne pokvari in glej, Jožeta šetina in njegovo soprogo sva pripeljala na najino presenečenje, ki se je pod zvijačo nama pripravilo.
K tlom ukovana nisva niti znala, kaj vse se okrog naju godi in komu prav za prav je I surprise pripravljen. Udati sva se morala usodi šele potem, ko ^ je stopila hčerka Irena pred naju in ob njeni strani pa sina Ferdinand in Stanley, ki so nama voščili vso srečo in veselje. Izročili so nama krasen šopek, darovan po znancih in prijateljih. V svojih srcih sva čutila neizmerno prijateljsko ljubav, namah bi najraje objela vse goste, jih privila ha svoje srce in se jim najprisrčneje zahvalila.
Najino najlepšo zahvalo naj prejmejo originalni zarotniki, ki so dali prvi povod za krasno prirejen večer. Najina zahvala naj velja sledečim: Mr. Joseph še-' tina, Mrs. Frances Lupšina, Mr. Anton Godlar in Mr. Anton Bar-tol.
Posebna zahvala gre še Mr. Godlarju, ki je imel vse v rp-kah in takorekoČ največ dela in skrbi, da je bilo vse tako lepo pripravljeno. On je bil glavni zarotnik za to presenečenje, ter je pripomogel največ, da sva preživela tako lep večer v krogu naših prijateljev.
Najino prisrčno zahvalo naj prejmejo darovalci za prekrasne darove in lepo pripravljen večer. Najino zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. John Lupshina, Mr. in Mrs. A. Godlar, Mr. in Mrs. Chkrles Wick, Mr. in Mrs. Joe Novak, Mr. in Mrs. Joe Cerjak, Mr. in Mrs. Mike Zernic, Mr. in Mrs. Andy Gregorc, Mrs. ^nčka Voglesh, Mr. in Mrs. Frank Sershen, Mr. in Mrs. John Paulich, Mr. in Mrs. John Kramer, Mr. in. Mrs. Tony Golich, Mr. in Mrs. August F. Svetek, Mr. Joe Sepe-tanc, Mr. in Mrs. Frank Svetek, Mr. Frank Arnšek, Mr. in Mrs. Louis Ilesh, Mr. Martin Ko-
stanjšek, Mr. Paul Sluga, Mr. Chas. Hodina, Gust Sepetanc in August Kollander.
Mr. in Mrs. Joe Kuhar, Mr. in Mrs. Joe Vene, Mrs. Tončka Cernelich, Mr. in Mrs. Joseph Gabron, Mr. Frank Bogovich, Mr. John Lapuh, Dr. August Urankar, Mr. in Mrs. Frank Cebul, Mr. in Mrs. Anton Bar-tel, Mr. in Mrs. Louis Princ, Mr. in Mrs. Ludwig Metlika, Mr. in Mrs. John Mihehch, Mr. in Mrs. Frank Laurich, Mr. F. J. Falle, Mr. in Mrs. Rafael Če-bron, Mr. in Mrs. Louis Lauti-zar, Mr. in Mrs. Anton Kotnik, Mr. in Mrs. John Cernelich, Mr. in Mrs. Victor Schneller, Mr. in Mrs. George Kraincich, Mr. in Mrs. James Rotter, Mr. in Mrs. Frank Mrzlikar, Mrs. Mary Martini, Mr. Anton Cerin, Mr. in Mrs. John Pinterich, Mr. in Mrs. Frank Sober, Mr. in Mrs. John Videmšek, Mr. in Mrs. Joe Metlika, Mr. in Mrs. John Dolenc, Mr. iti Mrs. Anton Ogrin.
Mr. in Mrs. Joseph Modic, Mr. in Mrs. Frank Mullec, Mr. in Mrs. Valentin Plesec, Mr. in Mrs. Martin Kozar, Mr. George Kuhar, Mr. in Mrs. Joe Tisovec, Mr, in Mrs. Joe Zabukovec, Mr. in Mrs. Ludwig Raddall, Mr. in Mrs. Joseph Pozelnik, Mr. in Mrs. Joseph Setina, Mr. in Mrs. Louis Podpadec, Mr. in Mrs. Gustinčič, Mr. in Mrs. A. Gubane, Mr. Redman, Mr. in Mrs. BYank Kastelec, Mr. in Mrs. J. Kausek, Mr. in Mrs. Joseph Jones, Mr. Marsich, Mr. in Mrs. Joseph Vihtelic, Mr. John Vrhove, Mr. John Jamhik, M. Anton Logar, Mr. in Mrs. Louis Starman, Mrs. A. Mlakar, Mr. in Mrs. Frank Mo^ilnikar, Mr. in Mrs. škoff, Mr. F. Jelerčič, Bliss Road Coal Co. Mr, in Mrs. Tony Tomsieh, Mr. in Mrs, Ar-ko, Mr. in Mrs. Jih Sepic, Mr. in Mrs. James Debevec, Mr. in Mrs. Glicker.
Mr. in Mrs. Mike Telich, Mrs. Habinc, Mr. in Mrs. Christ Man-del, Mr. in Mrs. Frank Bricel, Mr. in Mrs. John Tomažlč, Mr. in Mrs. John Hočevar, Mr. in Mrs. John Drenik, Mr. in Mrs. Lipovec, Mr. in Mrs. Louis Pen gel, Mr. in Mrs. Joe Petrich, Mr. Ogrinc in Cergol, Mr> in Mrs. John Asseg, Mr. in Mrs. Leo Kausek, Mr. John Sivec, Mr, J, Spehek, Arcade Ave.; Mr. in Mrs. Louis Pibernik, Mr. in Mrs. Urbas, Mr. in Mrs. Blaž Godec,
Mr. in Mrs. Frank He, Mr. in Mrs. John Klaus, Mr, in Mrs. John Jurkas, Brooklyn, N. Y., Mr. in Mrs. John Petrich, Mr. in Mrs. Cigoj, Mr. in Mrs. Godec, Mr. in Mrs. Plevnik, Mr. in Mrs. J, Zalokar, Mr. Pograis, Bau-meister Wiedeman Co., Mr. in Mrs. J. Kopina, Mr. Joe Jurkas, Mr. John Robich, Mr. in Mrs. Anton Baraga, Mr. in Mrs. Albin Filipich, Tokato, The Meatman, Ted. Mandel, Mr. Anton in Milica Jacopin, Handel Hardware in Mrs. HočeVar.
Iskrena hvala članom Progresivne trgovske zveze. Klubu slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu, družini Frank Jelerčič in Mr. Joseph Gulich za poklonjene šopke ob priliki najinega slavja.
Najlepšo zahvalo naj prejme Mrs. Anna Cvetkovich iz New
brnega zakonskega jubileja.
V ginjenosti srca in v globoki hvaležnosti obljubljava, da bova po svojih močeh poizkušala vsaj delno se odkupiti za veliko in nepozabno presenečenje ob vsaki priliki, ki nama bo dana, da vam vsaj delno poplačava. Dragi sorodniki, prijatelji in znanci, sprejmite ob koncu tega tisočero zahvalo od hvaležno u-danih,
Mr. in Mrs. Fred Jazbec, 821 E. 222 St., Euclid, Ohio.
QUICK RELIEF FROM
EYE STRAIN
due fo dust, sun, light-glare, driving, movies; reading, etc.
Do your eyes burn—feel tired, uncomfortable? Try Murine. It contains 7 helpful ingredients which cleanse and clear eyes reddened from fatiwe—make your eyes feel dean, fresh.
Jersey in Andrew Cvetkovich iz ^ivei Much more eilkdve^an acW,
Vse je bilo tako dogovorjeno in urejeno, da mu nismo dali povoda misliti na surprise, ki se njemu pripravlja. Edini strah, no veselico v Slovenskem do-1 katerega sva imela je bil ta, kaj mu na Holmes Ave,	če se bo Jože branil iti v dvora-
ramnma ■■■■■■■■■■■■■■■■■'MiiiiMmwiaMMMMi
/
SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM
rf
'Enakopravnosti'
Kampanja za "Cankarjev glasnik sedaj v teku...
CANKARJEV GLASNIK
mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike!
/
AKO SE NISTfe NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES I
NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 4 mesece $1
za
New Jersey, Mr. in Mrs. Andrew Franchak, jr. Mr. Mrs Andrew Frenchak, sr.. Business Ladies Club, Collinwood Grocer and Butcher Club Mr. A. A. Levey od Wm. Edwardfe Co. za brzojavne čestitke na večer prireditve.
Najlepša hvala družini John Gabrenja, Mr. in Mrs. Peck, družini Shaffer, Mr. in Mrs. Frank Bricel in Mrs. Ted Mandel za Iskrene in pismene čestitke!
Najlepša hvala Mr. John To-mažiču, Mr. Jos. Plevniku, Mr. Frank Derdichu in James Rot-tarju za slavnostne govore ob priliki najinega slavja v dvorani.
Iskrena hvala Mrs. Hočevar, Mrs. Zrnic, Mrs. Seshen, Mrs. Jacopin, Mrs. Godlar in Mrs. Wick za izborno pripravljeno večerjo in pecivo.
^Najino najlepšo zahvalo naj prejmejo Miss Rose Zenic, Miss Almira Godlar, Miss Jean Pin-tarich, Miss M. Jerman, Miss J. Novak in Miss Agnes Godec za izvrstno postrežbo pri mizah.
Najlepša hvala Jos. Petri-chu, Tony Jokopinu, Louis Godcu in Joseph šetinu za najboljšo oskrbo pivnice in najboljšo postrežbo.
Hvala lepa Sesek orkestru za godbo in vesele komade.
Iskrena hvala vsem, kateri ste pripomogli do najlepšega večera v najinem življenju. Tisočera hvala za lepe spominske darove, kateri nama bodo ostali neprecenljivi spomini do konca življenja.
Težico najdeva primernih besed, v katerih bi se rada dovolj globoko in hvaležno zahvalila za dobroto in veselje, katero nama je bilo prirejeno ob priliki sre-
Send for trial bottle. Mail 10c (sta^s .or coin) with your name and address to The Murine Co., Dept. HS. Chicago, 111.
VoS^EVES
AT ALL DRUG STORES
HIGHWAY ENEMY
NPI f
THE STOP SIGN PASSER
Kdor tekom kampattja pošlje en . dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika tnu bo naročnina kreditirana za pet knesčcev.
CANKARJEV GLASNIK
6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
KRAFT PlMEMlV M
The 7 Kraft Cheese Spreads
now in new-design Swankyswig glasses I
• Sparkling glasses strewn with bright stars... the new Swanky-swigs. You'll want to collcct a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers.
D
£
■B.'
0
1
o o
D
Ravnokar je izšla...
velepomembna knjiga
"THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY"
spisal Dragotin Lončar
prestavil v angleščino Anthony J. Klančar
Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev.
O
n
o
Knjiga je vezana
stane $1
—•—
Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue
[ocao]
STRA.N ?.
ENAKOPRAVNOST
MARA HVSOVA:
27
»2IVA PIAMENIU«
POVEST
ISSil
fl 9 0 a
Ko je prišla domov, je našla i Tiste dni se je Zala vsa posve-vse domače v velikih skrbeh. — j tila svojim domačim. S pomir-"Okopavali smo vinograd pa se j jenim srcem se je poslovila od je oče prehladi! in dobil pljučni- j njih.
co", ji je kratko povedal brat V Ljubljani se je ustavila, da na postaji. Molče sta prišla do
doma.
obišče prijatelje. "Tašča in svaka ne morem obiskati, je prema-
"Bolezen je dosegla višek. — lo časa", se je opravičila sama Nocoj se bo odločilo. Oče so sta-1 pred seboj, ko je na križišču ri, ne pozabite!" jo je hotel pri- cestne železnice stopila iz voza.
praviti zdravnik.
"Nič ne de! Dovolj so še čvrsti, da prenesejo to pljučnico!" mu je odgovorila Zala z odločnim glasom in žarečim pogledom, da je zdravnik iiniolknil spričo njene vere.
Tisto noč je Zala z materjo prebedela ob očetovi postelji. Bolniku se je bledlo, hčere ni poznal. Njegovo bolno stokarije ji je trgalo srce. Proti je oče umiril.
Mati in hči sta napeto pričakovali izida hude borbe telesa z boleznijo
polnoči ^ se
Gospa z dveletno punčko je pravkar hotela vstopiti.
"Pa saj si to ti, Pavla!" se je izvil Zali krik veselja.
"Zala! Si res ti? Tako nepričakovano", sta se veselo pozdravili mladi ženi.
"Počakaj no; saj se mi nikamor ne mudi", je Pavla spet stopila na tla.
"Tak, kako, od kod si se vzela?" je hotela vse hkrati vedeti Pavla.
"Doma sem bila. Naš oče je bil hudo bolan. No, zdaj je zdrav sem kar srečna zato. Pa se vra-"Mama, glejte! Oče spijo!" je jčam, kratek dopust sem imela, vsa srečna opazila hči.	|je to tvoje?" je vprašala Zala
"Mati je' prikimala, stopila k j in pogledala srčkanega otroka omari, in vzela molek. "Moli za ob Pavlinem krilu.
menoj!" ji je velela 'kakor v ti- j "Moje! Doma pa imam tri mestih dneh, ko so bili še vsi njeni j sece starega fantka. Neskončno otroci drobni in negodni ter jih j je lep in pridkan", je odgovori-je uCila moliti. Hči je odgovar-jla Pavla, vsa žareča od zdravja jala na molitev tako otroško | in ponosa.
vdano in zaupno kakor nekdaj "Stopi z menoj. Zala! Tako v prvi dobi svojega življenja. dolgo se nisva videli. Si sama? Bolnik je še zmerom spal. — Kako pa tvoj doktor?"
■teobe in stisnila pesti.
"Kaj pa?" je porogljivo vprašal razum. Za hip jo je bilo sram same sebe. Ognjeni upor je sršel izpod ledu razuma.
"Ločila se bom! S kakšno pravico so me zvezali z njim? Nočem več! Prostosti hočem!"
"Kdo pa teje zvezal?" se je spet oglasil mrzel zasmeh.
"Sama sem se, da. Toda, ali sem vedela za vse zarodke pogumnih strasti, ki so spali v njem ?"
"Zato je usmiljenja vreden in dobrote potreben ..."
"Jaz tudi; jaz sem še bolj dobrote in ljubezni vredna." Ra-, zum je utihnil in kri je spregovorila.
'Ali naj vržem proč vso svojo mladost? Zakaj? Čemu? Za kakšne pasje solze naj zavržem vse svoje življenje?"
"Brez tvoje opore ne bo obstal!" se je dvignila spet zavest dolžnosti na šibkem stebelcu njene prirojene dobrote.
"Naj se pogubi!" je zašumelo brezobzirno v njenih globinah. "Svobodo za vsako ceno!" je šumelo v njenih ušesih.
Njena srdita notranja borba jo je begala, da so ji bili odveč vsi obiski in vsa srečanja z znanci. Želela je samo še do njega.
Hitela je v uredništvo, vsa ne-
bova nekoliko pokramljala. Ta vročina me ubija, zmerom sem slabe volje ob takem vremenu."
Zala je prikimala. Saj je vse razumela. Toda le zakaj njo to tako boli in peče? Tega še ni mogla pojmiti. Še sta se menila
0	tem in onem. Ali to je bila le vljudnost, ki je oba hudo mučila.
Poslovila sta se. Vso pot domov je Zala mislila o tem, po njeni sodbi tako hladnem sestanku.
"Saj je vse prav; nič posebnega se ni zgodilo. Prijateljski sestanek je bil in nič več", ji je govoril razum, da prevari čustvo, ki je zahtevalo njega vsega,
z dušo in telesom. "Ha, hotela si biti kraljica nad vso njegovo ljubeznijo, kakor da jo je skozi vse svoje življenje čuval edino zate . . . Tako sem mislila in verovala v najglobljem kotičku svojega bitja" si je priznala Za-'Zala prišla, ni našel zanjo prijazne besede. Mučil je s surovostjo sebe in njo; ko pa je zopet odhajala, je po "kolenih lazil za njo, proseč milosti in odpuščanja. Kadar mu je odpusti-
	1_____la, se je kesal svojega ponižanja ter divjal v domišljavem ponosu.
Vse pogostnejši so bili taki izbruhi, vse strastneje se je Zala oklepala misli, da ga končno pusti.
V tistem času je dosti mislila na dr. Beliča.
van, ji je pisaril, da se ubije, če ga zapusti. Zala je prebirala njegova pisma ter jih jezno metala v peč. Dobro je vedela, da se taki, kakor je njen mož, ne ubijajo, ampak tonejo vse globlje v kalužo svojih strasti, dokler se ne zgrnejo motni valovi nad njihovim zapravljenim življenjem.
Vran se je vdajal syojim strastem z vso razbrzdanostjo. Vse tisto, kar dela človeka, da je človek, je polagoma odniiralo v njem. Nerednosti in javni izgredi so mu dodobra omajali ugled v službi in življenju. Postal je igrača svojih strasti. V redkih trenutkih je švignila, iskra zavesti in osvetlila kalužo, po kateri je brodil. Posledica tega je bilo plitvo kesanje in obup, ki ga je tiščal še globlje na dno.
"Pomagaj mi!" se mu je izvil krik v pismu Zali. Kadar pa je
la in smeh sten.
kakor pelin grenak pose je odtrgal z njenih u-
"Noiica!" se je ozmerjala Zala in spet je zazvonil tisti tuji, nepopisno mučni posmeh. Če te kdo užali, se braniš; če te kdo udari, mu vrneš. Če se ti kdo porogljivo posmehne, najdeš sto opravičil in dokazov za tako krivico. Če pa se človek posmehne sam sebi, ne zaleže jo ne o-
Proti jutru je Zala spravila mater iz sobe ter jo izročila sestrini skrbi. Na materino mesto je sedel brat.
"Zala, kaj misliš?" jo je šepeta je vprašal.
"Ne skrbi, jaz čutim, da bodo ozdraveli. Poglej, kako mirno spe!" je šepetala sestra.
"Bog daj!" je sklenil"sin žu-Ijave roke ob očetovem vzgla-vju.
Navsezgodaj jih je obiskal zdravnik. En sam pogled na bolnika ga je prepričaj, da je nevarnost minila.
"Rešen je! je veselo stisnil roko mladi' ženi in možu.
"Hvala Bogu!" sta se obrnila v zid tida Kraševca.
Očetu so je zdravje hitro vračalo. Ves vesel se je. pogovarjal s hčerjo. Zmerom jo je hotel i-meti pri sebi in vse je hotel vedeti. .	t
"Mati pravi, da jo skrbi tvoje zakonsko življenje. Ali je res?"
"O, ne, oče, jaz sem srečna, dobrega moža imam. Kadar bo mogoče, ga pripeljem domov."
"Kar pri vedi ga! Rad bi že poznal svojega prvega zeta; ali je hudo gosposki?"
"Prav nič, skromen in pameten človek je."
"Hvala Bogu! Midva pa sva se tako bala zate."
"Dobro se mu godi, kolikor vem. Je namreč že dva meseca, odkar ga nisem videla."
"Kaj?" je Pavla široko odprla oči. "Si se ločila?"
"Še ne — to se pravi, dejansko sem že ločena. On je namreč že davno prestavljen. Jaz pa sem ostala tam kot prej."
"A tako, jaz pa sem mislila na najhujše. Ali imaš otroke?" Zala se je zresnila.
"Ne", je kratko odrezala in ji s tem dala razumeti, da ne želi govoriti o tem. Nekaj časa sta šli molče dalje. Pavla je imela s svojo malo toliko opravka, da ni utegnila ugibati o Zalinem življenju.
"Obišči nas! Tu blizu stanujemo. Tudi Trček bi te rad videl."
"Hvala, ljuba Pavla! Ali nič gotovega ti ne morem obljubiti. Moj čas je skoro odmerjen. Pozdravi moža!"
"Tudi ti svojega!"
Prijateljici sta se razšli in nič več se nista videli. Na vogalu se je Zala ustavila in ozrla n^zaj. Videla je Pavlo, kakp je dvigni, la otroka v naročje ter ga ljubkovala. Boleča grenkost ji je zalila srce do vrha. Iz žareče bolečine je siknil plamen srditega upora.
"Jaz hočem!" je siknila skozi
strpna, da po dolgem času spet ^ bramba ne dokazi, ne opraviči-ugleda najljubši obraz. Vse mu 1 lo. Nobeno izvijanje ne pomaga.
Kakor strupen pik rani tak posmeh dušo, obudi živo zavest ponižanja in grenak občutek prevare.
"Pa saj ni tako hudo. Prijatelja sva, in to najboljša. Vsako življenje ima svoj tek, s silo ga ne moremo ne obrniti ne me-
lo treba. Zlom je bil popoln v vsej svoji strahoti. Treščilo je ko z jasnega in Zalo tako oma-ipilo, da se je zmedla. Z brezvoljno kretnjo je sunila pismo od sebe.
"Kaj sedaj ?" je brnelo v njenih ušesih vprašanje nad gluhim molkom njene duše.
"Premislila bom, preden se odločim!" si je obljubila, ko je šla na delo. Pa je prišla domov in dognala, da ni še nic sklenila.
Tako je gledala obe pismi na svoji mizi.
"Da ga pokličem k sebi ter mu dam zavetja? — Jo jI Pre-strašno, nezasluženo breme!" — Zapeljive misli o svobodi so spet zarojile v njeni glavi. "A vendar ne morem dopustiti, da propade kot zadnji med najnižjimi. Ali to, kar je od njega še ostalo, ni človek! — In takega naj si oprtam na pleča? — Ne, ne morem, nočem! Sam si je kriv!" je završila v njej huda duševna borba.
V strašni stiski se je spomnila prijatelja umetnika. "Ne-
skončno te ljubim!" je švi| "Le tebe od zmeraj!" je bilo vič, da mu je kaj takega raz«
la.
"Srašna je stiska moje dui Pomagaj mi; daj mi zavest,
nisem sama! Naj se našlo' na žrtvenik svoje ljubezni!" stokalo pero in slikalo peke katerem se je borila.
Tekla je, ko je nesla pisffl"
pošto.	, ^
"Oh, le zdaj, v tej hudi ^ me podpri!" Po ljubezni, po' /i y plem prijateljskem razum®'
nju je zahlepelo vse njeno b'' j
Njeno pismo ga ni našlo' ma. Križaj je bil na patova" Usojeno ji je bilo, kakor močnim in samoraslim Iju^J ' da ostane v najhujših življ '^enos skih trenutkih strahotno sal J ^ks Do smrti jo je mučil pri j' ki Ijev molk. Njena duša je ta' ^ šla skozi pekel dvoma, muk( ^ f negotovosti.
Moževo pismo je še vedn"
žalo na mizi poleg pisma,
sanega dr. Beliču.
(Dalje prihodnjič)
je hotela povedati in potožiti. Ob mislih nanj se je v njej prelivala najčistejša nežnost, nabrana v posvečeni samoti njenih misli in čustev.
Našla ga je hudo zaposlenega in trudnega.
"Vidiš, človek se toliko ubija
drugimi, da zase nima nikoli I njati. Pa tudi nobene pravice ni-časa. Sedi, pa mi kaj povej!" jo .mam, posegati vanj", je končno
je pozval z nekim tujim, ravno-1 zmagala dušnim glasom. Njena vzkipela j strastjo.
pamet nad krivično
ljubezen, ki se je hotela že izliti pred njim, se je obrnila in ji tekla zopet nazaj v srce kakor žgoča lava, noseča s seboj žareče kamenje tope bolečine in razočaranja.
"Kaj ti je?"
"Oh, nič; utrujena sem od potovanja. Motim te, kakor vi-din); pridem drugič!" je hsdtda uiti.
"Ne, še malo počakaj! Saj bom Skoraj končal, potem pa
Moža pa ni obiskala. "Zdaj ne morem, ne grem!" je kot posledica vsega zrasel njen odpor proti možu.
23
Vran, ki je kljub ženinemu odporu visel na njej kot priko-
"Obljubil mi je; pomagal mi bo!" .Že mu je napisala pismo ter mu vse razložila. Pooblastila ga je, da jo zastopa pri sodišču. Še je ležalo usodno pismo na njeni mizi, ko je prejela moževo.
"Bolan sem, uničen. V nepravični zlobi so mi službo odpovedali. Kaj naj storim? Kam naj se obrnem?" Zadnji stavki so bili tako napisani, da jih ni bUo moč prebrati. Saj jih tudi ni bi-
Naprodaj
Rogel Dry Cleaning
6526 ST. CLAIR AVE.
Se priporočam, da daste vašo obleko čistiti in jo dobite nazaj! po zmerni ceni. — Vpraša se na
6 cu. ft. Frigidaire, vsa porcelanasta, preje $240 sedaj $39.50;
6 cu. ft. Electrolux, preje $259.50 sedaj $98.00; %
8 kosov pohištvo za obednico, orehovo.
Malo rabljeno, se proda takoj
kot novo.
I
819 East 185th St.
0] n
O
:o
o
M
m
O
D
o:
Knii^es.
Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo 80 v zalogi:
LUCIFER TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET
Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po I vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati lOc za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo.
Poslužite se te izredne prilike in^ pišite po knjige dokler sr še v zalogi.
ENAKOPRAVNOST
6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio
=X0S=10E=
1
iTi
i e
iG
#
Hi #
iS
1 #
iTi
I #
i
e
w
Lično delo i
i
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopra\iiost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 j|i
Ui
i
m
i i
i #
i
II
iTi
'
'
■
D
o
D-1
Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine kot na sliki, ali pa zadnjo skupino, katero lahko vidite v izložbenem oknu našega lista. Zamenjate lahko te kupone v ndšem uradu. Ako živite izven Clevelanda, in ne morate priti v urad, priložite lOc, za kritje stroškov posiljatve, skupaj toraj $1.09.
>9»0000»00»0pi0 0000»00p00000»;,
[ocaoi
Ime
Naslov ^_______________TL____________________
Naročite tudi lahko malo, v notranjosti z bariunom preoblečeno skrinjico za pribor (Silver chest) za 6 ali 12 oseb. Cena prvi $1.75 in drugi $2.25.	r
--------------------—ff rnnnnr n n n n i r *	*1 n trirnn ttnnofinorinonnnnnooooooooi

■
ZAHVALA
Umrl je naš dobri oče
IGNACIJ MEDVED
Preminil je 25. aprila. Pogreb se je vršil dne 29. aprila iz August F. Svetkovih prostorov v cerkev sv. Marije Vnebovzetje ter od tam n» sv. Pavla pokopališče, kjer smo izročili njegovo truplo kraj njegove žene, naše matere.
Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vseifl prijateljem, ki so položili tako krasne vence k njegovi krsti. Dalje hvala vsem, ki so darovali z« sv. maše, kakor tudi onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so prišli kropit pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru ter vsem, ki so g® sprejmili na njegovi zadnji poti.
Najlepše se zahvaljujemo August F. Svetek pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb i*^ najboljše poslugo. Hvala čst. g. Moiis. Vitus Hribarju za opravljene cerjtvene obrede.
Ti dragi oče, počivaj v miru in lahka naj bo ameriška gruda!
Žalujoči ostali:
LADDIE, sin SYLVIA poroč. Kocjan ROSE poroč. Kozlevčar Cleveland, Ohio 3. junija, 1940
NAJLEPŠI VRTOVI
so TISTI, KI OBDELANI Z
NAJBOLJŠIM ORODJEM
V trgovini Superior Home Supply, 640l Superior Ave., Cleveland, O., dobite najboljs® orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstni grabi je, vile, motike, ogrebalnike, stroje za zanje trave, škarje za prirezavanje žive meje teC sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo vrt. Velika zaloga raznega semena.

THE HANDLE THAT
WONT BREAK * o
'^Xl
RAY VIEW
SHOWING THE
STEEL BEAMS
INSIDE THE .
SOLID A5H HANDLE.'
S
SUPERIOR HOME SUPPLY
6401 Superior Ave.
Frank Oglar, lastnik ■ : :