Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Oetlo: Zrn vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmage. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIK! IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list t; Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 108 CHICAGO, ILL., SREDA, 6. JUNIJA — WEDNESDAY, JUNE 6, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII SPORAZUM MED UNIJO IN MED DELODAJALCI. GLAVNO TOČKO SPORA TUDI 30-URNI DELOVNI '•JOHNSON PRIPRAVLJA KONFERENCO, DA SE DOSEŽF JEKLARSKIH DELAVCEV — PRIZNANJE UNIJ TVORI — DELAVSTVO ZAHTEVA TEDEN. KATOLIKI PROTI NAZI JEM ne PRISILNO DELO V NEMČIJI 92-LETNI JUNAK Washington, D. C. — Po posrečenem delu, s katerim je preprečil izbruh stavke v tekstilnih tovarnah, se je administrator Johnson spravil v ponedeljek nad drugo nalogo, namreč, da na enaki način odvrne stavko, ki grozi izbruhniti V jeklarskih podjetjih in ki je Spring Lake, Ili. — Na čast tukajšnjemu farmarju Geo. M. Jacksonu se je v nedeljo vršila , , j .„ j * vdvojna slavnost. Stari mož je Vsak mladenič mora odslužiti ' . , , . , . „„ ... , , , , . j- ta dan obhajal svo.1 92. roistni rok v delavski armadi. . . v dan, istočasno pa se je proslavljal tudi njegov čin, ki ga je izvršil dan preje. Pet mladih banditov je namreč v soboto prišlo na fai-mo, zahtevajoč denar. Za starega moža, ki je bil sam v hišil z njimi, se niso dosti zmenili in so v njegovi navzočnosti brskali po hiši. Nepričakovano pa stari farmar seže pod posteljno vzglavje in potegne izpod njega star samokres. Banditi so se brez obotavljanja umaknili, ko je starček nameril orožje na nje. Berlin, Nemčija. — Dasi via-1 da sama ne izvaja še uradno 1 Hitlerjevega načrta po prisilnem javnem delu, vendar so mnoge lokalne oblasti to že u-vedle. Tako je na pr. mesto POMOČ FARMARJEM Vlada namerava nakazati na jmanj pol miljarde dolarjev v pomoč farmarjem, prizadetim od rekordne suše. Iz Jugoslavije VSLED VELIKE SUŠE IN VROČINE SE JE V SRBIJI ZAPLO-DILA NEKE VRSTE MUŠICA, KI MORI LJUDI IN ŽIVI-NO. — DVANAJST ŽRTEV KAMNIŠKE NESREČE. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE IN NOVICE. Huda nadloga iroko posegla po mladih dekle- Propaganda v Saaru, naj glasujejo za Nemčijo. —o— Potsdam ukrenilo, da se ne sme Saarbrucken, Saarsko ozem- sprejeti v službo noben mlade-določena za 16. junija, ako so Ije. — Pred nekaj tedni se jo nič, ki ni odslužil potrebnega ne bo do tistega časa kaj ukre- organizirala v Saaru katoliška roka v delavski armadi. Po hilo. ^opozicija proti nazijem, katera drugih mestih so prisilili celo Z zastopniki jeklarske indu- je preteklo nedeljo izdala pro univerzitetne profesorje, da atrije se je Johnson dogovoril, glas, v katerem se nujno pripo- morajo določeno dobo delati da se bo sklicala posebna kon- roča vsem katolikom, naj na za državo, in dijaki, ki hočejo ferenca, na kateri se bo obde- dan glasovanja, 13. januarja postati učitelji, morajo prej lovalo pereče vprašanje. Enako ! 1935, glasujejo za to, da pro- imeti dva meseca prisilnega je določeno, da bo imel tudi 'vinca ohrani svojo avtonomijo dela. predsednik Roosevelt konferen- jn ne pride pod Nemčijo in.njen | --o- co z njimi. Kaki koraki se na- jnazijski režim ter s tem pre-i BIVŠI ŽUPAN UMRL meravajo podvzeti, se še ni ob- j prečijo, da bi tudi ta provinca I chicago m _Preteklo ne- 5avilo. ne prišla pod "rjavo poganstvo". de|jo pono'či / preminul v b[)1_ Pretekli teden je imel John-1 -o— ; ,g . . alderman 17> ward Fr> s°n več razgovorov z M. F. AMERIKA PRIČAKUJE PLA-Tighe, predsednikom unije jek- j ČILO DOLGOV irskih delavcev, pri katerih | Washington, D. C. - Prete-, ko ie umrl prejšnji — mu J'e ta i-azložil zahteve delay- kli petek je poslal predsednik nov'm5iV p„hi0 ženah in materah. Človek Washington, D. C. — Dasi je 'pomlad prikažejo roji neke ivisoko ceni moško žrtev> tem" deževje preko nedelje prineslo mugice katera se imenuje "go- |bolj' Pa mu Presune srce, ko vi-nekoliko pomoči farmam, kate- lubaška mušica". Ta muha lah- |di> kako P° velikih mukah in re se že skozi dva meseca peče- ko postane zaradi svojega stru- lepljenju umirajo kot žrtve de- in iind vivipim «r>lnpf>m siknra i _______ _____la dekleta, matere in vdove in boli in jo pod vročim solncem skoraj brez vsake moče, je vendar dosedanja suša povzročila že tako škodo, da je tudi stalno deževje ne bo moglo več popraviti. Letošnja pomladna suša > J. Corr. Omenjeni je služboval kot začasni župan približno KRIŽEMSVETA — Pariz, Francija. — Do krvavih spopadov je prišlo preteklo nedeljo po raznih delih mesta med policijo in skupinami komunistov, rojalistov in socijalistov. Tudi po drugih mestih v Franciji so se vršili poli- penega pika nevarna govejim in ovčjim čredam, pa tudi ze ^puščajo v neizmerni j j'žalosti onemogle roditelje m ljudi ni brez nevarnosti, vsako pomlad. Kadar pa je v i tistih krajih pomlad tako suha in vroča, kakor je letos, roji laka, da ji ni primera v zgodo- tudi po dvakrat in trikrat ter nedolžne otročiče, katerim so bile s svojim delom edina opora, edini hranitelj . . . Prebivalstvo je dozdaj z globokim sočustvovanjem spremilo na zadnji poti že 12 žrtev. Kot enajsto žrtev so v petek osrednje države. nov zapored ni padi0 niti kap- Popoldne pokopali na kamni- Da se sestavi načrt za odpo- ]je dežja Zato Re je ta muha f^™ Pokopališču 45letno sam-trpečim farmarjem, vini Amerike, in od nje je prizadeta skoraj vsaka država v se na ta način strašno razmnoži. — Letos je v srbskih krajih Uniji. Najbolj pa trpe severo- si]na suga> ker že mnogo ted_ nov zapored ni padlo niti kap- moc predsednik Roosevelt sklical v ponedeljek v posvetovanje kon-gresnike iz prizadetih držav in navzoči so bili tudi člani polje- spora v tem, ker jeklarski ma-gnati ne marajo priznati unije in odklanjajo vsako pogajanje z njo. Delavstvo pa zahteva, da se jeklarne ravnajo po zakonu, kateri mu jamči, da si sme svo- Praga, Čehoslovaška. — V nedeljo je bil aretiran tajnik komunistične stranke, Slanski, Aretacija se je izvršila po te- „ ... , , .x župan Cermak. Podlegel je dol Roosevelt kongresu dolgo priča- ';..,„ ... kovano poslanico, v kateri je f trajnJ ?!adkorm bolezni. ~ obravnaval vprašanje vojnih Javne dolzno«ti so ga tako za- clolgov. Dočim je navedel v po- Poslovale. 'da ni imel časa, po- __ slanici, kako se je tekom zadnjih ?večat; fojemu stanju mg igkavij ki se je izve par let ravnalo s temi dolgovi, m se tako m drzal od ^dravm-in da jih večina držav ni plače- ka Podpisanega počitka. Da bi vala, je pa povdaril, da ameri- imel mal° manJ naPO™o delo, bodno izbrati svoje zastopnike |ško ljudstvo pričakuje, da bodo U prevzel nominacijo za okrož-Pri pogajanjih z delodajalci, evropske države te dolgove po- ^ga sodnika, toda en dan dla v klubovskih prostorih ko- zelo razmnožila in ogroža v Srbiji celo kraje, kjer je doslej niso poznali. V vaseh okoli ČaČka, kjer doslej niso poznali te nesreče, delskega departmenta. Na žbo-'je 6 maja v teku pol ure raz. rovanju se je izreklo mnenje.'nim kmetom 0d pikov mušice da bo potrebne najmanj pol poginilo sedem govedi. miljarde dolarjev, da se nidi Iz para£jna poročajo, da se nesreče, 321etno Ano Grošljevo, potrebna pomoč. Nekateri zbo-'golubagka mušica širi v veliki katf° s0 Prejfinji dan prepe- rovalci so smatrali, da niti cela množini p0 vsej moravski doli- iz Ljubljane v Kamnik. miljarda bi ne bila preveč. S nJ Dne 7 maja je v paračinu ' tem denarjem bi se pomoglo zbolela Roza yanek, ki so ji farmarjem, da bi kupili živila' zaradi pika zatekle noge, in sko delavko Angelo Ogrinivi iz Košiš. Bila je že vsa leta po vojni zaposlena v tovarni in znana kot izredno pridna in vestna delavka. V nedeljo dopoldne ob 9. uri so na pokopališču v Mekinjah položili v grob dvanajsto žrtev Janez Košmelj -nik biseromaš- munističnih poslancev v parla- za se in krmo za svojo Živino,1 Vojislav pavlovič, paračinski Dne 9. maja je obhajal bise- »vi AMrn «v\ A v\ *■» r« I /-» V\ Tli 1 i- T * T - * * *___ ' 1 „ I ' mentarnem poslopju — Varšava, Poljska. Ka- obenem pa tudi, da bi jim bilo | pisrn0noša, ki ima otekli obe iromašnik in vpokojeni župnik jomogočeno, poslati živino v roke_ Neko tretjo žensko so pa 'Janez Nep. Košmelj svojo 90- Bdino takojšnji in odločni nastop predsednika Roosevelta samega lahko prisili delodajal avnale. Bila so to namreč poso- Pred volitvami, pri katerih mu jila in ameriška vlada se je mo- Je bila zmaga takorekoč zasi-rala sama zadolžiti, da jih je da- £urana, je podlegel. Njegova korse je izrazil neki vladni go-'druge kraje, kjer pašniki niso morali prepeljati v paračinsko j letnico. Rojen je bil v Železni- bolnišnico, vornik, Poljska ponovno ne bo uničeni od suše. plačala svojega obroka na voj- j Na zborovanju se je podala umrja ne dolgove Ameriki, kateri za- !slika stanja z besedami: Živina ce, da bodo upoštevali to za- 'a evropskim zaveznicam, da so ^^^pjjpa.de 15. junija in ki znaša ne- hujša vsled pomanjkanja krme' konsko določbo, je dejal Tighe. Do 10. junija namerava unija , Vzele pripia\ c za splošno stav . ^ ^r0gj-0 g j denar v nekorist-ko Predsedniku Rooseveltu je ^ nacijonalistične svrhe> d. ™ - P°slana tudl petlclia; „dAa vsem"za oboroževanje, istočasno . . . . Pritisne na to, da se uvede 30- fie jraj da šteno , obžalovanja m kesanja sam Urni delovni teden in najmanj- čale svoje obveznosti_ prijavil policiji in priznal. V kjer pa bo najbrže ikih leta 1844. Leta 1867 je bil i posvečen v mašnika, posvetil Iz Gornjega Milanovca poro- tedanji ljubljanski škof 131 pre- ' ~ : \ "VV".::: , , . "»J— »--------...........- v • h , z-. Nni-vpx muj, sp Jernej Vidmar. Prvo službo je morala j ^ š m m'h',one dola^ev- ^ vode, kobilice in drugi mr- a^ hl d reČ1a ^ j.^^ .astopil v Postojni, potem je Moskva, Rusija. - So- čes so se zaredile v velikih _ ™ vas Jablani^ y Radovljid> genčur. . . , , < • < , m v> a/ya rrn^ran i \/ a;uwi ivut/unp ^ —» —••j —» —** I) O t) 1*0 \ 1 ponsko, da se bo strogo izvajal kar je ostalo pri zelenju, na ti-zakon glede plovbe po reki 'sočih akrih zemlje pa poseja- 1 .................... |Amur, ki leži na meji med Si- no seme ni vzklilo vsled suhega Los Angeles, Cal. — Krvav birij0 in Mandžukuo. Ako bo črn je izvršil 211etni Louis 'prišlo do kakih spopadov, pra- mogle uspešne nadaljevati vojno. Ako bi evropske države ne vr- cejšnjo zmedo, ker je _ čakati na povoljni tozad^i [^f bi, mo,'ali ame" "f ^Z^l kandida-'vjetsl^^ je obvestila Ja- ^ožinah, ki uničujejo še tisto, odgovor od posameznih jeklar- nskl davkoplacevalci trpeti za ta za sodnika. .i .. i "le. Predsednik je tudi omenil, i —•<------ skih podjetij m, ako se ne bodo . x IIOtI .. 1M Dd a-t* , , j da je ameriško ljudstvo ogorce-, UBIL MATER IN BRATA do tedai uklonila, se bodo pod- •' . , , v ino nad tem, kako evropske drza- na kar se je po dnevih |vi obvestilo, se bo to zgodilo le vremena. na izzivanje. &a plača $1 na uro. Poravnava tega spora bo težko delo, kajti jeklarne se trdovratno upirajo priznanju zunanjih unij. V nedeljo je njih NAJVIŠJA BARA NA SVETU New York, N. Y. — Pivci, ki bodo uživali pijačo pri novi bari, katera je bila otvoi'jena pretveza objavila izjavo, v kateri tekii ponedeljek v tukajšnjem trdi, da je večina jeklarskih Empjre State poslopju, se bodo delavcev zadovoljna z doseda- [ay,ko zavedali, da pijejo pri njimi kompanijskimi unijami, najvišji bari na svetu. Točilni-da si hočejo zunanje unije ca je namreč postavljena na Podvreči jeklarne kakor tudi gg. nadstropju omenjenega po-delavce. V .izjavi se končno iz-'slopja in leži 1045 čevljev vi- upanje, da se bo jeklar- 'soko nad cesto. sko delavstvo samo uprlo zahtevani zunanjih unij. njih domu je s sekiro ubil svojo 451etno mater in 151etnega brata. Oče se je ob tistem času — r \ v> nvtvjr i ZAHTEVAJO VIŠJO PLAČO Chicago, 111. — Sprevodniki prtih ovčnjakih kjer je do 7. maja poginilo že mnogo govedi. V vasi Nevade '5«» Kranju, na Dobrovi pri je samo dvema družinama po- Ljubljani in nazadnje v Begu-ginilo okrog 20 ovac in koza. V niah "a Gorenjskem, kjer je selu Grabovici je nekemu kme- župnikoval 23 let. Po skoro 40-tu poginil bik. Največ pa je v letnem dušnopastirskem delo-teh vaseh poginilo ovac in koz, van.1» je stopil leta 1907 v poker so te živali shranjene v od- ko-i in sedaj živi v Ljubljani, brez strehe. Presenečeni gost Štiridesetletni mesarski in vozniki na tukajšnjih cestnih Tako je kmetu Čelomiru Adži- železnicah so vložili zahtevo po ču ta mušica ugonobila 43 ovac, Štiridesetletni mesarski po-zvišanju plače, in sicer od seda- 20 koza in 46 jarcev. Nekate- močnik Franc Ver je mirno se-nahajal na trgovskem potova- izvršil. "Moral sem biti blazen, jnjih 70 na 80 centov na uro. Do- rim kmetom iz drugih vasi je diel v neki gostilni na Ptujski Louis. V pismu, ki ga ko sem to storil," pravi. "Ver- sedanja pogodba z družbo je poginila vsa goved, ki so jo si- gori. Nenadoma je v lokal pridrvela gruča pijanih fantov, ki nju v St, je sin 'pisal po zločinu odsotne- jemi mi, da sem vedno ljubil te- prenehala s koncem maja. Izra- romaki imeli. V vasi Savincu je mu očetu, izjavlja, da sam ne be, mater in brata in vas še ža se upanje, da se bo spor rešil muha napadla posebno svinje, ve, zakaj je pravzaprav umor zdaj ljubim." brez posebnih zapletljajev. BIVŠI PREDSEDNIK ŠE VEDNO PRILJUBLJEN PREPREČEN SAMOUMOR PETORČKI ZBOLELI Corbeil, Ont., Kan. — Slavni petorčki družine Dionne, ki so ostali pri življenju kljub pričakovanju zdravniških izvedencev, so preteklo nedeljo zboleli Chicago, 111. — Na Van Bu-postaji Illinois Central e-ektrične železnice se je pre- jna žoltenici. Zdravnika, ki je e«lo nedeljo zvečer vrgla pred bil navzoč pri rojstvu teh pete-t^ihajajoči vlak 191etna Victo- 'rih deklic in ki jih od tedaj celi Gregory iz Charleston, 111. čas oskrbuje, pa novo neugodno a ni prišlo do nesreče, se je 'zdravstveno stanje ne vznemir-2&hvaliti vozniku vlaka, ki je ;ja in pravi, da dosti otrok, te-Pritisnil na zavore in k sreči den dni starih, zboli za to bo-stavil vlak dva čevlja daleč ,leznijo, ki pa ni nevarna, ako J deklice. Dekle je bila v hi- se ji posveča potrebna pažnja. nem stanju prepeljana v 'Izključeno pa je, da bi se mo- tterifr f°in*?0' vendar pa ni marala gli otroci prepeljati v dogled- ati, kaj je dalo povod za 'nem času v Chicago na svetov- davno povrnil iz Mehike v Havano. Jen obupni čin. 'no razstavo. Smrtna kosa V' Šmartnem pod Šmarno goro je umrl Franc Šešek, mizar. V mariborski bolnici je umrl Ivan Novak, viničar, star 70 let. V Ljubljani je umrl Pavel Blinc, svetnik železniške direkcije. — V Slivnici pri Celju je umrla Julijana Vrečko, perica, stara 22 let. -o—— Dvestoletnica V nedeljo, 13 maja, je bila v Košnici pri Celju posebna proslava in sicer proslava 2001e,t> nice rojstva največjega čebelarja A. Janše. Proslava se je Grau San Martin je bil svoječasno prisiljen, da je resi-1 borbe za vsakdanji kruh tem- »vršila pri posestniku M. Re-gniral in se umaknil sedanjemu predsedniku Mendieta. 'bolj, ker je to pot smrt s kruto .bovu. ,ki so v tej vasi največ trpele. Tudi v teh krajih se ljudje branijo muhe z dimom, pri čemer I pa nastajajo požari, v katerih .zgori hlev in pa govedo. Muh je v teh krajih toliko, da plava-i jo nad Gornjim Milanovcem in Cačkom kakor veliki oblaki. — Ker piha hudi veter, bo te roje zaneslo tudi v bolj oddaljene kraje. --o- Dvanajst grobov v desetih dneh ! Kamnik, 14. maja. — Kam nik še nikoli ni doletela tako velika nesreča kakor pred tednom. Imeli smo že več tovarniških nezgod in nesreč, ki so v zadnjih 60 letih zahtevale tudi so začeli z noži obdelovati začudenega gosta, ne da bi vedel za vzrok napada. Od številnih ubodljajev zadiet se je nesrečnež zgrudil na tla. V srartno-nevarnem stanju je bil prepe-jan v ptujsko bolnico. osem človeških žrtev, zadnja pa nam je dozdaj pobrala že 112 življenj. Kamnik je še ved J no pod vtiskom strašne nesreče Hrupnega sprejema je bil deležen bivši predsednik na Kubi, Grau San Martin, ko se je ne- in v iskrenem sočutju do žrtev Stoaa 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC &reda, fc>. junija iy34 HMERIKANSKI SLOVENEC «* najstarejši šlovemM lift v Ameriki, '"i;*t«no*IJ«B hta t|HU> iutm'jA viak dan razua aedel), poa«-ttljkov in dacvov po praxnikih. f.*daja te tiska: f&DINOST PUBLISHING CO. Naclov uredništva in uprav« t <•49 W. Cermak Rd.„ Chicago Telefon: CANAL 5544 £a celo Ca pol «a The fint end the Oldest Slovene, Nevwpaver i* Amerie». WwtabUshad IBM, Issued daily, excapt Sunday, Mot.-lay and the day altar holiday«, JFtsbliibed by) EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication of flea: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone; CANAL 5544 Subscription* J one year ---— For half a year--- For three months —$5.00 — 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year.................■—......................$6.00 For half a yeat ----3.00 For three months--— 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopis« brez podpisa se n« ozira. — Rokopisov uredniitvo n« vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. O japonskem imperializmu Evropa je danet^ silno okupirana z lastnimi zadevami, tako da se za izvenevropske stvari mnogo manj briga nego je sicer normalno. Tudi Amerika ima svoje posebne težave, kroti gospodarsko krizo po novem receptu, ki močno razburja duhove in jih spričo tega odvrača od vzhodnoazijskih problemov, ki bi sicer tvorili zanje silno atrakcijo. Zato se more le manjši del svetovne pozornosti obračati tjakaj, kjer Japonska gradi svoj imperij, kjer vztrajno in temeljito preudarjeno postavlja ono zgradbo, ki naj pomeni veliko in trajno premoč mikadove države nad vso vzhodno Azijo. Prav nič ne more biti dvoma o tem, da je Japonska nalašč izbrala sedanji čas, ker se dobro zaveda, da je ostali svet nad vse okupiran in da ima dejansko toliko kot popolnoma proste roke. Saj je ni danes nobene države na svetu, ki bi se mogla imenovati tako samostojno in neovirano v svojem dejanju in nehanju, kakor je mikadovo cesarstvo; to je prava splendid isolation, kakor se Velika Britanija ne more več pohvaliti z njo, ampak taka "isolation", da more pri tem jemati na tuj račun, kolikor se ji zdi primerno. Tako je kljub nasprotovanju Društva narodov okupirala Mandžurijo in si jo uredila kot samostojno državo. Sedaj pa gre še dalje in polagoma pripravlja svojo nadoblast nad vso Kitajsko. Kaj se je prav za prav zgodilo, niti ni tako lahko navesti. Zakaj v resnici se ni nič zgodilo, marveč so le iz Tokia prišle izjave, ki se označujejo kbfc azijska izdaja Monroeve doktrine. Monroe je bil predsednik ameriške Unije, ki je proglasil načelo: Amerika Američanom. Toda to je storil v dobi, ko se je Metternichova "sveta aliansa" pripravljala, da poseže s svojo intervencijsko politiko preko Oceana, in je hotela prav tako, | kakor je poslala vojsko v Neapel, pa v Rim in Španijo, poslati ekspedicijo tudi v španske kolonije v Ameriko, kjer so se "ja-kobinci" upirali reakciji. Pri tem je morda Unijo vodila celo bojazen, da bi mogla intervencijska politika Evrope končno streči po življenju celo njej, ki se je bila tako energično izmotala izpod skupne angleške oblasti. Torej Monroeva doktrina je bila zares akcija zoper projektirano obnovo evropskega gospodstva v Ameriki. Na Kitajskem pa ne more biti nič takega. Nobene države ni, ki bi se pripravljala na osvajalne pohode zoper staroslavno kitajsko državo, ki se počuti povsem neogroženo. Povsem deplasirano je tedaj govoriti o Monroevi doktrini v azijski ediciji. Se več: če kdo ograža Kino, je to Japonska; intervencijske težnje ima ravno tokijska vlada in Monroeva formula bi se mogla in morala najprej obrniti ravno proti njej sami. I>a je res tako, se najbolje razvidi iz dejstva, da zoper japonsko varuštvo protestira sama Kitajska ter išče zaslombe in pomoči prav pri Evropi. Z Monroevim receptom ni torej tu nič. Iz podrobnega japonskega napovedovanja je vsekakor naj-interesantnejše ono mesto, kjer se Tokio postavlja zoper možnost, da bi še kdo uvažal na Kitajsko orožje ali posojal denar, ki se porablja za oboroževanje, češ, da to služi samo medseboj nim borbam, V resnici pa je znano, da so notranjo borbo med Kitajci podpirali in ščuvali ves čas ravno Japonci, ker so povsem pravilno računali, da ohranijo le na ta način nesrečno državo v nemoči. Japonska zahteva za sebe primat v vzhodni Aziji in ga tolmači kot nadzorstvo, kot nadoblast nad Kitajsko. To je jedro zadeve. Tokio hoče s tem očividno preprečiti, da bi kaka druga sila pripomogla k organizaciji Kine, ter si hkrati zagotoviti monopol, da samo Japonska sama izvede to reorganizacijo, v kolikor bo to šlo v račun in v sklad z njenimi načrti, vsekakor pa v izraziti podrejenosti. Da je Japonska smatrala za primerno razglasiti to enostavno imperialistično doktrino vsemu svetu in ravno sedaj, ima nedvomno povsem določene in konkretne vzroke; v Tokiu pač pripravljajo korak dalje v osvajanju na račun Kine. Zakaj vsa dosedanja politika priča, da imajo Japonci smotren načrt, ki ga izvajajo točko za točko in z najnovejšo enunciacijo se pripravlja nedvomno nova akcija, o kateri pa se doslej še ni izvedelo nič konkretnejšega. Na misel nam prihaja, kako je Japonska inscenirala ono oficirsko afero v Mukdenu, ki ji je dala povod za zasedbo Mandžurije in za proglasitev samostojnosti, ki se je izobličila končno v mandžursko cesarstvo. Tod nekje gre pot dalje. Velesile nekako rahlo ugovarjajo. Ali prav rahlo; Anglija se bo zadovoljila z izjavo, da se dosedanje pogodbe, na pr. ona o politiki odprtih vrat, ne bodo prizadele, Amerika očividno tudi, druge sile še tako daleč ne bodo posegale. Dandanes je vzhodna Azija nekako daleč, mnogo dalje nego nekdaj. Sko-ro tako se zdi, kakor da so vse kar nekam zadovoljne, da so sc Japonci zapičili v Kino, saj se s tem odvrnejo od južnejših in vzhodnejših predelov Tihega oceana, kjer je zlasti politični svet anglosaške rase bolj občutljiv. Zato ne moremo pričakovati, da bi japonska monroevska enunciacija povzročila kake resnejše, makar samo diplomatske zapletljaje. Znesla se bo, pa bržkone s prav hudim pritiskom, samo nad Kitajci, ki bi bilo že čas, da bi spoznali, kako jih ne more rešiti nič drugega nego organizacija, disciplina in sloga njih samih. bil morda dovolj postrežen, naj nam oprosti. — Program po večerji je bil precej obširen in zanimiv. Cerkveni zbor je očaral občinstvo s svojim krasnim petjem. Komu ni srce poigravalo, ko je slišal peti naše malčke, kako so lepo prepevali slovenske šal tujec, toda farani sv. Lovrenca, so se dobro zavedali zakaj. Želeli so spremiti svojega lastnega sina h oltarju Gospodovem. Na čelu je bila godba sv. Lovrenca, takoj za njo so sledila razna društva s svojimi zastavami. Potem so sledili bližnji sorodniki, pesmi pod vodstvom č. p. Odila. joltarni strežaji, male deklice s Hvala Vam č. gospod, ki utrju- cvetlicami, čč. duhovščina, čast- jete v mladih slovenskih srcih ljubezen do milega slovenskega jezika. Le tako naprej, če nočemo da nam prehitro zamre naša narodna zavest. — Miss Elsie Stusek je krasno izvršila svojo nalogo, z deklamacijo prejšnjemu g. župniku č. p. Benignu, ki je med tukajšnjimi farani še vedno jako priljubljen. Mislim, da so č. p. v ponedeljek bolele roke od stiskanja, ker vsak je hotel biti prvi, vsak mu je hotel prvi stisniti roko v pozdrav. — Hvala vsem čč. pp. govornikom, ki so v izbranih besedah povdar-jali vzvišeni pomen slovenske na-straža novomašniku sestoječa iz osem malih fantičkov v krasni opravi in potem pa novomašnik, za njim pa njegovi starši oče in mati. Sprevod se je vršil okoli tri bloke daljave do cerkve. V cerkvi je bilo vse praznično. Cemu ne? Ali ni to prvi sin, kateri bo imel prvo sv. mašo tam, kjer je prejel zakrament sv. krsta, sv. obhajila, sv. birme, sv. pokore? Da, tam je pripravljen stopiti pred oltar Gospodov in izpolnjevati njegove besede, "Napravite to v mojem imenu, pojdite po vsem svetu ter učite vse narode." Deklice opravljene v bela obla- fare v Johnstownu, za vero in [čila, spremljevalke novega du-narod slovenski. Dal Bog, da bi ševnega pastirja, so predno je prihodnjih pet let še bolj napre-j stopil pred oltar, v krasnih be-dovali in dobili vse Slovence pod sedah mu izročila kelih, ki naj odkril je fare Male cvetke, sv. Te- prične služiti svojemu namenu. režij e. O NAŠIH SLAVNQSTIH Sheboygan, Wis. Slišijo se pritožbe, da ni prav, ker se nič ne poroča kakšne lepe slovesnosti smo imeli v nedeljo 13. maja, na Materin dan. — Najbolj važen je bil ta dan za prvoobhajance naše slovenske šole. Krasen je bil pogled na te otročiče, kako prisrčno so molili, da jih Jezus blagoslovi, predno ga prejmejo prvič v sv. obhajilu v svoja nedolžna srca. Upam, in tudi vem, da so ti otroci ta dan poslali kratko molitvico k Bogu za svojega dušnega pastirja in za učiteljice čč. sestre, ki se toliko z njimi trudijo. — Po- petje so naučile otroke naše čč. sestre, kar zopet ni bilo brez truda. Zato, v imenu mater, sprejmite prisrčno zahvalo za tako lep program. — Zvečer istega dne pa je imela podružnica štev. 1, SZZ. obširni program, tudi v počast materam, kar je že bilo natanko poročano. Dalje je bilo poročano v tukajšnjem lokalnem listu "Sheboygan Press" o banketu mater in hčera, učenk bolniških strežnic šole sv. Jožefa v Milwaukee, Wisconsin. V to šolo namreč pohaja tudi Miss Eugenia Fale, hčerka v naši naselbini dobro poznane družine Mr. in Mrs Eden navzočih. KAKO JE BILO NA NOVI MAŠI V NEWBURGHU Bridgeport, O. Dopisi iz. Bridgeporta so bolje redki, toda oglasimo se pa le tu in tam, da naši znanci širom Amerike znajo, da smo še vedno med živimi. Razmere so približno enake drugim naselbinam to-raj ni mogoče veliko pisati o temu. Namenil sem se pa nekoliko opisati moje potovanje v New-burgh-Cleveland, na novo-mašo! govoril ne Rev. Ludvig A. Kužnika, kate-! temveč župniji sv. Lovrenca. Fa-ra se je vršila dne 27. maja. Ko!ther Oman, globoke in resne so Orgije na koru so zabučale in krasno se je razširjala pesem: "Novomašnik bodi nam pozdravljen" ; pričela se je sv. maša. Daroval jo je Father Ludvig A. Kužnik, novomašnik rojen v Newburghu, prvi novomašnik župnije sv. Lovrenca. Dijakon je bil Father Slapšak, subdijakon Father Virant, višji mašnik Rev. Father Hugo OFM. Slovensko pridigo je pa imel župnik Rev. Father J. J. Oman. Ni mi potreba nič omenjati glede te krasne pridige. Kot pravi, ne samo duhovni, pač tudi zemljski oče, je samo novomašniku, se v soboto popoldan že z drugimi osebami podamo proti Cle velandu, je solnce precej grelo. bile vaše besede in potreba je, da jih človek premišluje. Želim, da bi rodile obilnega sadu. Bil Toda krasna pota, in zasajena sem navzoč; niso se iskrile solze ... .j. . , , ,Frank Fale. Na banketu, kjer je menljivo pridigo, ki so jo ta dani, v., . v vx f -u j j.\ tbilo navzočih okrog 100 hčera in slišali, gotovo ne bodo tako hitro pozabili. Komu se ne bi zasolzilo oko ob tej priliki, ko se zamisli na svoja otroška leta, da smo bili tudi mi enkrat tako srečni. Ta dan smo imele tudi članice Materinega društva skupno sv. obhajilo pri prvi sv. maši. Ude- mater, je Mrs. Fale držala govor v imenu mater, za kar je prejela številna priznanja. drevesa, kakor tudi prijetni veter, nas je prav hladil, tako, da se nismo mogli več pritoževati. Ko dospemo v Cleveland, ki je na pogled tak kakor druga velika mesta, če pa premislimo, da je slovenska metropola v Ameriki, se pa človek nekoliko drugače počuti. Kmalu smo bili v Zužem- samo na ženskih licih tudi vaši dobri farani so se zavedali vaših besedi in ganljivost je pripravila marsikaterega moža, da si je* otrnil solzo ko je počasi priki-pela iz njegovih oči. Niso so vaši farani zastonj bojevali pred časom, ko se je odločilo, da jih zapustite. Da, res, srečna je župni- V soboto 26. maja so se članice društva Kraljica Majnika v velikem številu udeležile sv. maše. Ta dan je namreč poteklo 19 i berškem oddelku, seveda od tam ja» katera ima dobrega pastirja ' sem doma. Toraj upam, da ne bo v svoji sredi. zamere, ker sem se tja najprej p0 zaključku sv. maše se pa zatekel, potem pa v Newburgh. takoj zasliši klenkanje novomaš-V nedeljo zjutraj sem imel malo niku v pozdrav. Počasi se je vr-skrbi da mi morda ne bo mogoče šil sprevod nazaj v slovensko ležba je bila povoljna, do 80, in i let, kar je bilo to društvo usta-: najti cerkve sv. Lovrenca. Kma- dvorano, ki je bila tudi prazni-vsaka je imela na prsih pripet' novljeno. V tem času je umrlo j lu je pa ta strah minil, ker ko ško okinčana. Sledil je obed in nagelj ček. Naš je bil ta dan in .16 članic, katerih imena so bila pridem v bližino, je takoj bilo bodite prepričani da kuharice so vseh mater, zato smo se združile: napisana na posebni tablici po-| vidno, da se bo tam vršila izvali- bile gotovo na delu že tri dni v skupni molitvi ter prosile našo društveno zaščitnico Marijo sedem žalosti, ki je mati nas vseh, da bi nas ona tudi v bodoče podpirala in nas krepila v trpljenja polnem življenju našega stanu. Po sv. maši smo imele v cerkveni dvorani skupni zajutrek s pr-voobhajanci, katerega so nam servirale članice dekliške Marijine družbe, za kar jim izrekamo najlepšo zahvalo. Isti dan popoldne so imeli šol- stavljeni pri obhajilni mizi. V prisrčni molitvi k Bogu smo se spomnile ta dan naših umrlih sester, katerim daj Bog večni mir in večna luč naj jim sveti. J. M. PROSLAVA PETLETNICE Johnsi'own, Pa. Proslava petletnice fare sv. Terezije .v Johnstownu, je sijajno uspela, za kar vsa čast fara- nom in prijateljem slovenske ski otroci program za svoje lju-j župnije, za njih poset in sodelo-beče matere. Vse deklamacije in j vanje ob tej proslavi. Ako kdo ni redna slovesnost. Zastave so vi- prej. Ničesar ni manjkalo, bilo hrale, amerikanske kakor tudi je prav po slovensko, slovenske ,raz hiš in raznih po- Popoldne ob 3. uri so se pa slop jih, kakor tudi ob ulicah. Tu vršile pete litanije in majniška pa tam so bili tudi krasni napisi, pobožnost, kar je bilo jako kra- kar je povzročilo, da je človek v sno. Ob sedmih zvečer se je pri- bližini prostora katerega išče. Še £eI pa banket. Bilo je navzočih in deklamacij, v počast novomašniku. Za stoloravnatelja se je izbralo Rev. Father Bombača, dobro znanega župnika sv. Kristine. Pozvan je bil na govor prvi Rev. Father Oman, župnik, kateri je v kratkih besedah povedal pomen tega dneva in prosil, naj si mladeniči vzamejo za vzor novo-mašnika, kakor tudi starši. Pozvan je bil tudi Rev. Father Hugo OFM., zastopnik Provinci j al-nega komisarja iz Lemonta, 111., edino slovensko semenišče v A-meriki. Father Hugo je častital župniji sv. Lovrenca, da imajo priliko poslati enega svojih sinov v svet, ki da bo izpolnjeval zapovedi Kristusove. Father Skur, dobro poznani župnik župnije Matere božje v Pittsburgh, Pa. in prejšnji delo valeč v Gospodovem vinogradu med Cleveland-čani, je med častitkoma tudi povedal težkoče duhovskega stanu, ter klical novomašniku, naj , pri še tako težkih urah. Nadalje je bil pozvan za govor v angleškem jeziku Rev. Father Benedict Hoge OFM., gvar-dian slovenskega samostana v Lemont, 111. Father gvardian je v angleškem jeziku krasno orisal duhovski stan ter načrte župnika Omana ob času njegovega no-vomašništva, pred šestimi leti. Izpolnile so se ideje vašega župnika, kakor tudi želje vašega no-vomašnika, s tem pa ne sme biti končano. Vaš župnik še v nadalje potrebuje vaše pomoči, da se vam bo zopet mogoče sestati na enaki način. Novomašnik pa potrebuje vaših molitev. Rev. Father Virant je v kratkih besedah častital bivšemu sošolcu in sedaj duhovniku. Vršili so se še razni drugi govori ter deklamacije kakor tudi petje, tako da je kazalec na uri pričel kazati, da se moramo ločiti. Toda, predno smo se razšli, se je novomašnik v krasnih besedah zahvalil za vse in vsem, kar se je ■za njega storilo. Obljubil je, da se bo istih spominjal v molitvah. Prosil je pa tudi, da se naj ga spominjamo v molitvah. njega sta sedela na eno stran ponižna mati, na drugo pa oče. Krasen prizor kakor tudi gin-ljiv. Castitati moram na tem mestu h vaši zmagi, ni bila lahka, oče, sin in mati, bilo je težko kaj ne? Pa trdna volja je vse zmagala ; čast vam oče, mati, in ostali sorodniki! Gotovo vam bo ostal ta dan v večnem spominu.Farani sv. Lovrenca, sedaj pa zopet na delo, da se nam bo mogoče v kratkem sestati na enaki način. Prijateljem in znancem pa prav iskrena zahvala za vašo postrežbo. Anton Hochevar. Obsodba Pred ljubljanskim kazenskim senatom je bil 9. maja obsojen nekoliko okoli vogala, takoj sem okoli 500 ljudi, mogoče več, kjer |211etni samski delavec Mihael prišel v stiko z raznimi sorodni- smo se zopet dobro najedli'. Ku- Jevšak iz Orlega pri LJubljani ki, kakor tudi starimi znanci — harice so se dobro zavedale, da !na tri leta robije. — Leta 1925 bil sem doma. j b0 potreba, veliko jedi in gotovo je bil Jevšak obsojen na 10 let Pred župniščem sv. Lovrenca' ni manjkalo nikomur nič ako je 'robije, in ker se je V ječi dobro se je zbirala ogromna množica le želel, je dobil. y 'obnašal, je bil pred dvema leto- Ijudi, stari in mali dekleta in! Ob osmih se je pa pričel pro- 'ma izpuščen. Sedaj bo moral fantje. Cemu? Vse to bi se vpra- gram raznih govornikov, pesmi 'zopet sedeti. TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS t; 01931 ' r- Na neko ravnico, pod velikim drevesom v gosedtt, je Tarzan skočil, kakor bi priletel z neba, med prestrašene in presenečene vojščake. Za trenutek so obstali kakor da vidijo pred seboj prikazen, niso mogli verjeti resničnosti. Ko ao se nekoliko pomirili, so pričeli siliti naprej proti njemu, poklekovali na kolena in mu začeli vsi srečni poljubljati roke. "Delo imam za vas, moji Wadri," je rekel Tarzan. "Divji ljudje prihajajo in med njimi je vjeta ženska." "Sreča, velika sreča, da ste oboroženi s puškami," reče dalje Tarzan. "Imate pa tudi dovolj streliva?" "Da Bwana", je rekel Muviro. "Hranili smo ga in namesto streliva rabili svoje sulice, kjer je le bilo mogoče." "Dobro!" pravi Tarzan. "Rabili ga bomo. Kako daleč smo od zrakoplova?" — Prestrašen ie, izvedel od Wa-zirov, da so se tudi oni izgubili in da so strašne gore požrle Jasona, če ni :morda" Utonil v strašnih močvirjih dežele Pellucidar. Še predno je Muviro utegnil vse povedati gospodarju, je Tarzan zaslišal- oddaljen šum. "Že prihajajo," jih je opozoril. "Slišal sem," reče Muviro. "Ali si jih videl, te divjake?" je vprašal Tarzan. "No Bwana, že dolgo časa nismo videli nikakih ljudi, samo zverine, strašne zverine." "Sedaj boš pa še videl strašne divje ljudi." je povedal Tarzan začudenemu Muviru. "Nikar se pa ne ustraši njih strašne postave, vaše orožje jih bo pobilo." "Bwana, kedaj si še videl ,da so se Waziri česa zbali?" je vprašal Muviro skoro užaljen. Tarzan se mu nasmehne in reče: "Eden izmed vas, naj mi posodi svojo puško in pojdimo v gozd. Ppbijajte te strašne divjake, a pazite na dekle, ki jezdi pred enim teh divjakov." Komaj je Tarzan to povedal svojim Wazirom, je že prijezdil prvi Horib iz goščave. Tarzan in Waziri, niso videli potreba po skrivališču in Horib, ki jih je zagledal, je zagnal krik, veseleč se plena. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu, Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. --Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5. pošljite....$ 5.75 Za $ 5.00......... 200 Din Za $10. pošljite....$10.85 Za $10.00--------- 400 Din Za $15. pošljite....$16.00 Za $12.25--------- 500 Din Za $25. pošljit?....$26.00 Za $24.00..........1000 Din Za $40. pošljite....$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. kreda, ti. j Unija 19B4. •AMKRIKAHSKI SLOVENEC* bcraa S /OOOtKHJOOOOO OOOtK)00000(KKK>00000000000000 vi --------- Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predssdnik: Anton Kochevar, 1208 Berwiad Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tainik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatclier Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornica Mary Grum. 4M9 WashinRton St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. 2. porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio. 3. porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo. 4. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. 5 porotnik: Dan Radovich, 179 N. Main, Midvale, Utah. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, ill. Vse denarne nakaznice, in vse uradne rea naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora, ProS-nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmo.ini angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO 1 Keep encouraging the from his wife reading, "Frank, have more remember you are a married man." His answer read, "Telegram received too late." H i 0<>0<>OOHD^&0<>00<>0<) 0OOO(>O<>OOOOtWOOOO<)< EMI i«miP!iiiMim»]iiiiBiiiimTii»MiliMiiiw»iiwiWi , St. Joseph's Hall at 2 P. M. May I Dopisi lokalnih društev i s Sv._ __ 12 URADA DRUŠTVA SV. MIHAELA ŠT. 22 Z.S.Z. Tooele, Utah. Na znanje sveukupnome članstvu ovoga društva:— Cenjena bračo i sestre, svi se ukupno prosite, da se udeležite dojduče seje, koja če se obdržati 9. juna 1934 u Martin Ča-čich Hali na 4th St. točno u 7 Bati zvečer. Ova nam je seja dosti važna, pošto nam se bivši društveni tajnik zahvaljiva na tajništvu, takodjer poisti način i društveni blagajnik napušta kJagajništvo. Zato je potrebno, da svi pridemo i da izvolimo nove, što mislimo, da de bit dobri za društvo, i uložit svoj rad za dobrobit društva. Nadalje se umoljavaju oni članovi, što du-guju društvu, da gledaju, da svoju dugovinu uplate, pak da nam je dat novome odboru čiste račune, jer drugačije če se pro-tiva istim postupat po pravili-ma. Toliko do znanja za ovi put. Bratski vam pozdrav, Joseph Gaspar, društv. tajnik. gniiiMiiititjimi umno............................................. ZSZ ENGLISH SECTION i p. i ^iii!iiiiiiiiuniiiiiiii[it]iiiiiiiiiii!c:iiii!iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiciiiiiii>mi.M PUEBLO BOOSTERS Pueblo, Colo. Howdy folks, here's news from the biggest, busiest, happiest, and friendly club in town. When we say all this we mean exactly what we say. And to make sure I shall prove them to you. Biggest is the word by gosh, by this I mean we have received many members and the number is gradually increasing. We're on the right path to. . . so let's keep it up, we must not forget our motto, "I am what I is, and that's all I is." "I'm busy or, I will be busy," are spoken many time by Mr. Blatnik who is doing so much at baseball, plays, meetings, ladies and what not. We are doing all in our power to help him and are Willing to do something when asked. Our last meeting v/as held at 20. Many members and mothers were present. After our regular business meeting a play was given in honor of the mothers directed by Alice Blatnik, music was directed by Bernadine Pet-gosek and her orchestra and a few pieces on the accordion were played by Edward Jamnick. The best example that I can give you on being friendly is about our supervisor, Mr. Blatnik. The other day I was talking to Mrs. Blatnik and I asked her how she kept her husband from staying so late at our dance May 20, because he usually stays till the end. And this is what she said: "Well the night before 1 crTfcd out when he came in, 'Is it you Tom' and you know my husband's name is Joe." See that's just a swell way of being friendly so "Take this advice, ladies." Better sign off before I get kicked off. Mary Brayda, Rec. Sec'y. -o- UNITED COMRADES LODGE BRANCH NO. 41 W.S.A. Denver, Colo. Hello Everybody! Again the members of the Junior United Comrades greet you. Well! we know that the Mother's Day play was a success and we extend our thanks to all who helped make it such. Our last meeting was held May 27 at "which time Mrs. Jer-sin advised the boys of the' United Comrades teams to select cheer leaders, for which she nominated girls with "good lungs". Boy! can we make the noise. Mr. Joe Jenkins and Mrs. Jersin to show their appreciation of the strenous efforts of the kiddies in the Mother's Day play, are to treat them to a show at the Orpheum Theater Wednesday. Say kids if you are waiting for news. Here it is. Plans for the picnic will be made at the next meeting, so all interested in the picnic must attend meetings. We got some more news, United Comrades won the last baseball which they played Sunday, May 27. They beat "Sons of Parko" with a score of 15 to 9. Say! Comrades, don't forget to cheer at the next baseball game boys, so they may ambition to play. So until we meet again! Good by all. We are Four Musketeers We sell booze and beer So come up and see us Sometime. -o- OUR CHICAGO YOUNGSTERS ORGANIZATION Chicago, III. —is for Championship which we try to win. —is the Home and also happy heart. I—is Insurance the song never left unsung. C—is for courage which we keep. A—is Ambition, a youngster's useful dower. G—is to give a helping hand to another. O—is Oneness, the unity of power. -is for youngsters so loyal and true. O—Onward. Our watchword from the start. U—is for unity, which we will hold. N—stands for nothing left for long, undone. G—is the gwing of pleasure to one. S—is for saving, which we all wish to keep. T-—stands for truthfulness which all youngsters perform. E—is Equality. We stand together. R—is the Realms of realistic pleasure. S—stands for smiles which youngsters carry on their faces. i There, I hope I have given you a picture. A mere glimpse of our Chicago Youngster's organization. Bernice Fajfar. ZAT ZO Denver, Colo. Agent: "How do you like your new electric washer?" Lady: "Not so good. Every time I get in the darn thing those paddles me off my feet." how Helen S.: Mrs. Jenkins, do you cook Carp fish?" Mrs. Jenkins: "Well grease the skillet, clean "carp" then put in oven and bake three hours, then throw "carp" away and eat the skillet." you the Mary Freidl: "Joe Tezak, what is a old maid?" Tezak: "An "old maid" is a unemployed back-seat driver." ings you receive the complete . was had by all. (Anatos, rf....... 5 and correct information con- j The Trail Blazers are plan-1 Manhas, c....... 4 cerning your lodge. There are 'ning a picnic this summer. All —_ ever so many members who are arrangements are being dis-present at the meeting when they cussed and we advise everyone to join and then they vanish from keep an eye on this paper as an- 0 0 0 6 Totals ... ,.-44 10 27 11 Comrades ............3 3 2 1 0 2 0 1 3—15 Pericles ..............0 0 0 4 1 0 0 0 4—9 Far be it from me to spread gossip or scandal—but have you observed the consendence?-- __"Anne Doesn't Live Here anymore" — and "Where's Elmer?" A gum-chewing girl and a gum- chewing cow Are somehat alike, and yet different somehow: But how can that be? Oh we see now— It's the calm, thoughtful, on the face of the cow. yes, look Jokingly yours Joe -o— J. Jenkins. the face of the earth as far as the lodge or the Association is concerned. It is a known fact especially among the younger people, that they do not attend meetings for a few reasons. These said younger people belong to an organization only as long as their parents, or guardians pay their dues, but the moment they take this burden' upon themselves they drift away with the impression that belonging to a fraternal organization is a waste of time and money. It is indeed a waste of both if they decide to drop their membership after the number of years they have been members and paying their dues, but the fault lies in the fact that they have never been taught about fraternalism. nouncements will be given out from time to time. We want all members to give this picnic all the help that is required of them. Remember the pledge that you took at the initiation and don't leave your fellow member do all the work, for no individual gets all the benefit but what benefits are derived they are for the entire lodge. Let us see you at this picnic and bring along your friends. Joseph A. Tezak, Sec'y. -o- UNITED COMRADES, BRANCH NO. 1 W.S.A. Errors: Tanko 3, Mauser. Two-base hits: L. Tezak, Horvat, Gray. Three-base hits: Mauser, Peros. Homeruns: Canjar, T. Tezak. Left on bases: Comrades 8, Pericles 5. Struck out: By Perme 13, by Allison 6. Anthony Tezak, Manager. --o- 'Each member bring in at least one new member", MNOGI NE VEDO, da so slapovi Niagare stari komaj 30,000 let in da ne bo iee-3 20,000 let o njih skoro no-Danver, Colo, benega sledu več; The United Comrades won da je bilo v zadnjih treh le-from their opponents, Sons of tih 98 prekomorskih poletov, Pericles, 15 to 9. The outstand- od katerih jih je uspelo 85; T, ™ , „ o1,„Q„Eiing Players were Canjar ami, da je najstarejši zdravniški The Trail Blazers have always | Mauser who eaeh collected 4 hit: ' recept ohranjen na nekem invited the younger people to at- g{x timeg at bat. ^ ^ ^izdolbel neS tend their meetings, regardless mem rm .. ™nu. v i< Ta Kelvinator vzorec V je posebno namenjen za družino s skromnimi dohodki. Toda ni nikakor majhen refrigerator. Je popolne velikosti in popolne jakosti. Temeljni načrt, izdelava in kakovost je ista kot v vzorcih z mnogo višjo ceno. Cena tega Kelvinator j a je izredno nizka. Lahko ga lastujete za manj kakor 14 centov na dan po našem ugodnem kupnem načrtu. Pokličite ali obiščite kak Electric Shop za popolne podrobnosti. Poizvedite glede lahkega plačilnega načrta. Malo naplačilo, preostanek mesečno z vašim računom za elektriko. V svrho kritja obresti in drugih stroškov se za nakupe na obroke računa nekoliko višja cena. Electric Shops Downtown — 72 \V. Adams St.—132 So. Dearborn St. Telephone RANdolph 1200, Local 4562 Broadway 4231 W. Mudiaon St. H52 W. fiSrrl St. 2ul» Milwaukee Ave. 483« So. A.tilaml Ave. 2930 E. 92lld St. 41133 Irving Park lllvil. 3160 So. State St. 11116 So. Mic^an Ave. To alt purchases nmdc on tlw dffurred paymrmt plan, a small carrying charge i$ adtlori FEDERAL COUPONS GIVEN Pogled na novi Kelvinator vzorca V Shrambni prostor 4.22 kubičnih čevljev. . . Površina polic 8.S3 kvadratnih čevljev. . . Zmrzne v njem 3.4 funtov l«hi naenkrat. . . Ima dosti priprav novega Ki-lvi-natorja, ki se najdejo samo v dražjih vzorcih družili 1?, d Hitov. Stran 4 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Sreda, 6. junija 1934 ZAMETENE STOPINJE Spisal HENRY BORDEAUX Prevela KRISTA HAFNER In mati in sin sta bila dolgo objeta. Moška žalost, ki je zadnje dni prekipevala ko morski val, ki išče brez miru obrežja, da tam počije, je našla svoj pristan. Globoko je užival ta mir, kakor je na vrhu Velana slastno požiral jed in pijačo očeta Son-nierja. Nato pa se je napol sprostil in ji hotel vse zaupati, pa se je znova ustavil: "Ne, ne, saj me ne morete razumeti!" "Kaj veš, Mark? Mati vedno razume." Iskal je, kje bi začel, in se je odločil: 'Preden sem odšel, sem znova bral njeno pismo, tisto v katerem govori o mali. Zato sem vzel Julko s seboj. Ko sem prišel v gostišče, so mi povedali, da jo bodo rešili, da pa ne smem ta-kaj k njej. Mislil sem, da bom našel umirajočo. Zares bi bilo zame bblje, če bi bila umrla." "Oh, Mark, in zanjo? in za Julko? in tudi zate pozneje?" "Mama, če bi jo bili videli, njeno obvezo, njen ubogi, trpeči, brezkrvni obraz, njene ostrižene lase — saj veste, tudi njene lepe lase so ji od-strigli! — Kaj sem mogel storiti?" "Odpustiti, kakopak! Kaj nisi tega storil?" "Oh, zares sem moral odpustiti! V enem samem hipu sem občutil vse, kar je ona pretrpela v svojem mučeništvu na gori; hotel sem jo vzeti š seboj, jo ozdraviti in jo popraviti kakor igračko, ki se je pokvarila. V postelji je bila podobna čisto majhni, izmučeni stvarci. Bil sem srečen, bil sem vesel, da sem jo videl živo in ji lahko pomagal." "Vidiš!" "Počakajte! Ljubil sem jo. Kako naj Vam to povem, ne kakor ljubimo navadno: ljubezen je vedno mešanica tega, kar je v nas najboljšega •in najslabšega, naše največje vdanosti in največje sebičnosti, v moji pa je bilo le to, kar je najboljšega v meni. Kakor čudež je bilo v meni. Božanstverto je bilo." "Vidiš, Mark! Sreča se ti je vrnlia." "Počakajte! Poznal sem mir. Bilo je prelepo in ni moglo dolgo trajati. JToj, v grozni zgodbi njune nezgode so bile tucli grozne podrobnosti in polagoma sem se jih zopet spomnil.Ko so jima prišli na pomoč, je bil on mrtev, ona pa je ležala na mrliču. Bila sta kakor eno bitje, slišite: bila sta kako reno bitje; vedno ju vidim taka." In dvignil se je popolnoma ter v duhu gledal grozno prikazen. Mati ga'je skušala pomiriti in ga raztresti: "To je že minilo. To je že umrlo. Ne glej nazaj, Mark, ne glej nazaj!" "In obiskal sem celo kraj, kjer sta umirala." "Zakaj si to storil?" "Da sem se natančneje spominjal in bolj trpel." : "Joj, Mark, nikoli ne smemo sami klicati svoje bridkosti! To je zlo. Zakaj bi jo mučil, zakaj bi oživljal svoje očitke?" "Nisem je mučil, mati! Kaj me tako slabo poznate? Nikoli nisva govorila o preteklosti in nikoli ne bova. Prepovedal sem ji." "Nikoli? Kako sta le mogla prenesti? Da, tako je nemara bolje, zares je bolje!" "Toda nisma je mogla izbrisati. Vsaj jaz ne; zanjo ne vem. Ona? Kako naj bi ona pozabila?" "Človek pozabi na svoje napake." "Saj še niti ne vem, če je bila to res napaka. Čutim, kakor da je za vedno njegova, onega drugega, in da skrunim posvečen grob, njuno ljubezen. Nisem je še objel. Le enkrat sem se z ustnicami doteknil njenega obvezanega čela. Ni več lepa in lase ima ostrižene. Tudi tako jo ljubim. Nekega dne, morda prav kmalu, bo zopet taka, kakršna je bila. In tedaj ? Kaj bo takrat Z nama? Nu, zdaj vidite, da ni mogoče. Ne, ne, mama, Vi ne morete razumeti. Čemu bi še Vi trpeli z nama? Da, da, Vi ste svetnica! Nič ne poznate tistega, kar naam razburja srce. Kako bi poznali vse temne stvari, ki so v ljubezni?" Ob tem obupnem kriku se je gospe Romenay-jevi trgalo srce, vstala je, vzela med svoji dlani sinovo glavo, kako bi hotela, da je ne vidi, in mehko je mrmrala: "Mark, motiš se. . . Pravim ti, da se motiš o meni." Ni je videl, toda starkin glas je bil tako spremenjen, da je presenečen za hip odlašal, nato pa se je izvil iz objema in stal čudno razburjen prav pred njo. "Ah, ne, mati, tega ne! Samo tega ne! Saj je že onega drugega gorja dovolj! Nikoli ji ne bom odpustil, če bom zaradi nje izgubil zaupanje v Vas." Tudi ob tem viharju se ni zgenila. "Kaj torej verjameš, Mark?" "Kajne, mati, ničesar mi ni treba verjeti? Tako zelo ste hoteli biti usmiljeni s Terezo, da bi celo sami sebe radi obtoževali. V Vašem glasu sem to čutil. Toda niste mogli." In bilo bi nespametno. Zdaj me je sram, da sem mogel za hip kaj takega sumničičti." Za trenutek si je pokrila obraz z rokami in ugenil je globoki pomen te kretnje in molka, toda, ko je umeknila roke, je znova videl resni mir v njenih jasnih očeh, ki jih je tako ljubil. Ona pa je rekla preprosto: "Poslušaj me!" Znova se je upiral. "Nočem Vas poslušati." Hotel jo je za vselej ustaviti in ji zabraniti izpoved, ki jo je po njegovih mislih nameravala le zato, da bi se žrtvovala za ono. Rekel je tako, da je morala odnehati: "Nikoli, nikoli! Vi ste brez madeža. Vi niste bili nikomur ljubica. Dosti je, nehajva!" Zares se je' nehote umeknila, ker so jo preplašile besede, kakršnih ni pričakovala. "Oh, Mark, nikoli, to ti prisegam!" Toda ta pozni ugovor je imel Čudne posledice. Mark je namignil na lastno žalostno doživetje : "Vidite! Že ob sami misli na to se vse upira v Vas. Vaš upor je Terezina obsodba. Med njo in Vami je prepad, ki ga nobena stvar ne more napolniti. Rekel sem Vam že, da naju ne morete razumeti." v "Moj Bog, moj Bog!" je zdihovala starka, "navdihni me! Noče me poslušati in ne ve, da lahko tudi njej odpusti, če odpusti meni." In po teh besedah se je obrnila k njemu. "Pravkar si mi storil veliko hudega, čeprav nehote. Spomnila sem te tvoje mladosti in takoj si vedel, da se mi nisi smel približati, dokler si bil še majhen. Res je, nisem bila vedno dobra mati." "Oh, mama!" "Vidiš, ko je človek mlad, zahteva preveč sreče, nikoli mu je ni dovolj." "Ne, ne, zelo ste bili nesrečni. Vem. Kaj bi iskali izgovorov, Vi, ki Vam jih treba ni. Oče." "Ne govoriva o očetu. Le slabost ima vedno izgovore. Obljuba zvestobe pa s tem še ni razveljavljena. Nočem olepševati svoje krivde." Govorila je o sebi, kakor da je zločinka. Njena vest je še večala rano, ki jo je vsekal ta prestopek v njeno srce. (Dalje prih.) "Nas list 'Amer. Slovenec' je trdnjava, ki je ne sme premagati tudi njen najhujši sovražnik, depresija!" Ali so res ljudje na Marsu? Tega do danes še nihče ne ve. -Ampak vedo pa vsi ameriški Slovenci, da imamo v Ameriki samo eno slovensko katoliško tiskarno AMERIKANSKI SLOVENEC ki izdeluje vsa tiskarska dela za posameznike, društva, župnije, itd. Kadarkoli rabite kakoršnekoli tiskovine, pišite nam za cene. Katoliška društva, katoliški Slovenci, ne pozabite gesla: SVOJI K SVOJIM! VAŽNO ZA ČLANE Stavbinskih in posojilnih društev, kakor za naše rojake v splošnem. — Prilike, ki jo sedaj nudi zvezna vlada, ne smemo prezreti. Iz glavnega urada zvezne banke stavbinskih in posojilnih društev! iz Washingtona sem prejel te dni pojasnilo o novem dodatku zveznega zakona, tičočega se zveznih posojil in pomoči stav-binskim in posojilnim društvom, včlenjenim pri tej vladni instituciji. V kratkem povedano, ta dodatek pooblašča zveznega blagajnika, da investira V delnice v stavbinska in posojilna društva $3.00 zvezniga denarja za vsak $1.00 posameznega delničarja, stavbinskega in posojil, društva. To je, ako ima društva $100,000 podpisanih akcij od članov, isto lahko dobi od blagajnika zvezne vlade $300,000, katere potem društvo lahko porabi za posojila svojim članom, da si grade domove, popravijo hišo ali karkoli. Razume se, da to vladno pomoč dobe samo tista stavbinska in posojilna društva, ki so združena s to vladno organizacijo. To pa zato, ker ima vlada na ta način boljši pregled in kontrolo nad poslovanjem in upravo takega društva. Zvezni pregledo-valci knjig in finančnega stanja društva so za vlado in člane društva v tem, večja garancija za varstvo investiranega kapitala. Stavbinska in posojilna društva so bila do sedaj popolnoma odvisna od bank in privatnih posojil za kapital, potreben za financiranje gradb domov in izplačila dozorelih delnic. Splošni polom finančnih zavodov po deželi je povzročil tak kaos v deželi, da so tudi najmočnejša stavbinska in posojilna društva, radi protekcije svojih članov, morala prenehati z izplačili zapadlih delnic. S tem ni rečeno, da so delničarji stavbinskih in posojilnih društev zgubili denar. Ne, njih denar je varen, ampak ker je diepresija povzročila splošno brezposelnost po deželi, ljudje niso imeli zaslužka in to-raj niso mogli plačevati obrokov za posojila tako točno kot bi, če bi delali in imeli zaslužek. Posledica tega je bila, da so bila stavbinska in posojilna društva prisiljena začasno prenehati z izplačili, da ohranijo hipoteke in zasi-gurajo varnost, ne samo za tiste, ki so vložili svoje prihranke v stavbinska in posojil društva, ampak tudi za one, ki so prejeli posojila od teh društev, da so si postavili svoj dom, in ga ohranijo pred izgubo. Ko so banke po deželi krahi-rale je rastla finančna kriza. Dom za domom je šel na boben: ker s krahom banke so bili ljudje prisiljeni vrniti posojila, ki so jih dobili od teh propadlih bank. Novega posojila ni bilo mogoče dobiti in ga je težko dobiti tudi sedaj. Trg je postal prenapo-ljen, cena domom je padla in ljudje so zgubili na vseh straneh. Na drugi strani pa imamo sliko stavbinskih in posojilnih društev, ki so kljub temu krahu pre-vederila krizo, ki so ostala finančno trdna, kjer ni noben delničar do sedaj zgubil niti enega centa in ga menda tudi ne bo. Res je, da so skora vsa društva bila prisiljena omejiti izplačevanje, to pa največ radi tega, da obvarujejo slehernega pred vsako eventuelno zgubo. Vlada je imela vse to dobro pred očmi in končno je prišla do prepričanja, da so stavbinska in posojilna društva eden najmočnejših ekonomskih stebrov, da so stavbinska in posojilna društva lahko velik faktor za povrnitev prosperitete v deželi, kajti z denarno pomočjo, ki bi jo prejela ta društva, bi oživelo zanimanje za gradnjo domov in hiš in če bi se ta industrija oživela, začele bi poslovati žage, tovarne, cementarne; oživel bi prevoz, obrat v trgovinah bi se povečal, v splošnem, vse bi šlo na boljše. Ljudje bi zopet zaslužili, in to je glavno, ker z zaslužkom bi se zopet povrnila zaupnost v deželi. Ni pa treba misliti, da bo vlada kar sipala denar v naročja stavbinskim in posojilnim dru-štvam. Predno bo vlada investirala en cent v eno ali drugo stav-binsko in posojilno društvo, bo moralo isto dokazati, da je finančno na trdnem stališču, da je vse v najboljšem redu in da ni nobene nevarnosti, da bi vlada ali ljudje oziroma delničarji, zgubili. Društva, predno bodo sprejeta v to zvezo, morajo vložiti prošnjo za sprejem in predložiti točen izkaz finančnega stanja. Vse to potem pregledajo zvezni pregledniki in odbor (Federal Home Loan Banke). Če je vse v redu, je sprejem v zvezo gotov, društvo potem enostavno pride pod vladno nadzorstvo, ne da bi zgubilo svoje entete. Za. nas Jugoslovane je to velike važnosti. Imamo lepo število svojih stavbinskih in posojilnih društev, na katere je lahko vsak rojak ponosen. Pretežna večina našega naroda ima svoje domove, mnogo je takih, ki imajo zemljišča že kupljena in bi gradili hiše, če bi mogli dobiti posojila na tak lahek odplačilni način, kakor ga nudijo stavbinska in posojilna društva, mnogo je takih, ki bi radi dozidali ali popravili, pa jim sedaj to ni mogoče vsled vzrokov, ki sem jih prej navedel. Mnogo naših rojakov je brez dela, ki so v pomanjkanju, je pa tudi mnogo takih, ki delajo stalno, imajo stalen zaslužek, dom plačan in morda tufli kake prihranke, ki jih skrivajo doma, boječ se nesigurnosti bank in drugih finančnih zavodov. Ta nesigurnost in nezaupnost je tudi vzrok zakaj toliko delničarjev zahteva, da jim stavbinska in posojilna društva izplačujejo njihove prihranke. Če bi ljudje vse to dobro premislili, bi lahko videli, da se jim ni treba bati izgube, če imajo svoje prihranke vložene pri teh društvih. Njihova zaupnost v varnost pri teh društvih bi takoj preki- NA STANOVANJE IN HRANO se sprejmejo moški pri slovenski družini v Chicagi. Dobra domača hrana in postrežba. Cena $6 na teden. Pokličite na telefon CANal 4930. POZOR! Na tisoče Slovence? in Hrvatov se mi jt zahvalilo za moja zdravila, katera so rabili z najboljšim uspehom, kakor za lase, reumatizem, rane, in za vse druge kožne in notranjne bolezni M nogi mi pišejo, da je moj brezplačni ;cnflt vreden za bolnega človeka nad "500. — Zaradi tega je potrebno, da vsnkdo takoj piše po moj brezplačni enik za moja REGISTRIRANA h> . \RANTIRANA ZDRAVILA. JAKOB WAHtlC, >436 £. 95th St., Cleveland. Ohio nila krizo, vsled katere še sedaj trpe in le ovirajo hitrejši povra-tek k normalnosti. Sprejem enega ali drugega stavbinskega in posojilnega društva v zvezo te zvezne (Federal Savings and Loan Ass'n), bo dokaz vsakemu, da je društvo na solidni podlagi, na tako solidni podlagi, da je zvezna vlada pripravljena investirati tri dolarje, za vsak po-edin dolar, ki ga delničarji vložijo. Naša društva ne bi smela zamuditi te prilike in bi morala takoj ukreniti potrebne korake za vstop v to zvezo. Jugoslovansko Stavbinsko in posojilno društvo, v Chicagu, je na svoji seji direktorjev dne 25. maja, 1934 ugodno sprejelo ta namig od strani vlade, in takoj sklenilo, da se priglasi za pristop. Finančno stališče tega društva je solidno in vse bo odvisno največ od tega, kako bodo glasovali delničarji na posebni seji, ki bo sklicana nalašč v ta namen. O tem več prihodnjič. Josephr Steblay, tajnik. ZDRAVSTVO. POČITEK, NAJBOLJŠE ZDRAVILO ! Ce ti popuščajo živci, vlezi se in počivaj. — Pisatelj Bruce Barton pripoveduje v "Herald Tribune" od nekoga, ki je čutil, da mu popuščajo živci in da bo v kratkem doživel šok. Zato je obiskal nekega specialista, ki mu je svetoval to-le: Pojdite v soboto popoldne domov in ležite v posteljo. Ostanite v nji in nikar ne vstajajte. Če vam bo dolgčas, lahko vzamete knjigo v roke in čitate, dovoljujem vam celo zmerno kaditi. Jejte pa malo in ostanite v postelji najmanj do ponedelja. Mož se je ravnal po zdravniškem nasvetu in je ozdravel brez zdravil, brez diete in ŠE JE CAS da se priglasite za SKUPNO POTOVANJE ameriških Slovencev v stari kraj na slavnem brzoparniku 1LE DE FRANCE 16. junija Vožnja vzame samo 8 dni od New Yorka do Ljubljane. VAŽNE UGODNOSTI Poleg drugih ugodnosti, ki jih bodo imeli potniki tega potovanja, je zlasti važno to, da jih bo spremljal od New Yorka do Ljubljane po-sebeVi spremljevalec, ki bo skrbel za udobno in brezskrbno potovanje na parniku in železnici. V Vašem interesu je, da se tem potnikom-rojakom pridružite tudi Vi in sicer se takoj priglasite na: LEO ZAKRAJSEK General Travel Service, Inc. 302 East 72nd Street, NEW YORK, N. Y. cfrenek JQjia DVA IZLETA Našim potnikom za stari kraj se nudita dva izleta in sicer 16. junija na brzoparniku ILE DE FRANCE 14. julija na brzoparniku AQUITANIA Na obeh izletih bodo imeli potniki spremljevalca od New Yorka do Ljubljane. Drugi parniki in linije Ker mi zastopamo vse linije Vam lahko postrežemo tudi če potujete po drugi liniji ali parniku. Pišite nam po Vozni red vseh parnikov. Denarne pošiljke Za t 3.00.......Din 120 — Za $ 9.25----- 100 lir Za G.00--------Din 200 — Za 18.00........ 200 lir Za 10.00........Din 415 — 7.a 26.90.._____ 300 lir Za 11.85.........Din 500 — Za 44.00— 500 lir 'Za 20.00........Din 840 — Za 87.60_____1000 lir Za 28.35______Din 1000 — Za 174.00.........2000 lir Zaradi nestalnsti kurza, so navedene cene podvržene spremembi ffori ali doli. Poiiljamo tudi v ameriških dolarjih. NOTARSKI POSLI. Ako rabite pooblastilo, pogodbo, Izjavo ali ako imate kak drag posel s starim krajem, se vselej obrnite na: LEO ZAKRAJSEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Str., New York, N. Y. brez vsakršnega "zdravljenja". Sir Henry Lucy omenja v svojih spominih iz angleškega trgovskega življenja neko "lady A.", staro vdovo, ki je bila tako trdoživa, da se ji je čudil ves London. Henry piše: Pripovedovali so o nji vsakovrstne zgodbe, ki bi utegnile pojasniti njeno vi-taliteto. Med drugim se je govorilo tudi o tem, da prebije vdova vsak teden trikrat po 24 ur v zatemnjeni in popolnoma mirni sobi v postelji. Tam je presnav-ljala svoje sile, ki so ji vlivale novo energijo in svežost. Velik del današnjih zmed izvira nedvomno iz tega, da vodijo posle našega časa možje, ki nepretrgoma delajo in so premočno utrujeni. Državniki niso dovolj spočiti in sveži, odtod njihova mlahavost. Tudi vodilni možje v gospodarstvu so preveč obremenjeni z večnimi konferencami, ki jih docela izčrpavajo. Francoski državnik Talleyrand je imel posebno metodo. Kadar je imel rešiti kakšno važno vprašanje, je razglasil, da je zadržan ter je legel v posteljo. Ko je vstal, je bila stvar, zaradi katere je šel počivat, že rešena. Problem se mu je zdel tedaj lahek in rešil ga je na najpreprostejši način. ZAROTA PROTI CELI NA-SELBINI Sacramento, Cal. — Policija je na delu, da izsledi brezvestne zlikovce, ki so hoteli zastrupiti neki celi okoliš v tukajšnjem mestu. Po hišah so razdeljevali zastrupljen žvečilni gum, vendar pa je bila jih nakana prej odkrita, predno je prišlo do kake u-sodne nesreče. SLOVENCEM IN HRVA-TOM za popravo elektrike in vodovodnih cevi po zelo nizki ceni se priporoča Martin Vuksinič, izvežban elektrik in plumber. — Naslov: 9758 Ave. J. Telef. Regent 0209, So. Chicago, III. EDINI slovenski, oziroma jugoslo-vanslci gostilniški lokal v South Chicagi Mike> Popovich 3545 East 95th Street Tel. Saginaw 9032 SO. CHICAGO, ILL. Potniki, ki prihajajo z vzhoda in juga v Chicago na svetovno razstavo ali druge zadeve, se lahko zgla-sijo pri meni in bodo vsestransko zadovoljivo postreženi. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0323 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. "Dnevi v Bogu" je ime zelo primerni molitveni knjižici žepne oblike. — Ta knjižica ima za vsak dan v letu primerilo kratko molitev, s katero se Bogu vdan4 duše priporočajo Milosti Božji vsaki dan. — Eno minufo, dve, vzame, da prečitaš kratko dnevno priporočilno molitev. — To je knjižica za stare in mlade in vsak jo je vesel, ki jo dobi v roke. — Nabavite si jo tudi vi čimpreje, ker veseli jo bote tudi vi. Knjižica stane lepo veza-na v platno: Zlata obreza, lepo vezana ................. $1.25 Rudeča ali plava obreza ...................... 85c Naročilom priložite potrebni znesek in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET CHICAGO, ILL.